NAŠA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
Predlog za sklic posebne seje
Odsev stanja v naši družbi so tudi razmere v stanovanjskem gospo-darstvu, zato ni čudno, da so delegati na seji obeh zborov obiinske skupščine samoupravne stanovanjske skupnosli 9. oktobra prav ne-redu na lem pomembnem področju namenili več besed. Že na začet-ku, pri delegatskih vprašanjih, je bilo moč /aslutiti, da bo seja, ki je bila na robu sklepčnosti, kar se jc zgodilo na tem stsu prvič, dolga. Delegat KS Moste in Selo je vprašal, zakaj vzvezi $ pobudo družbenega pravo-branilca samoupravljanja, ki se nanaša na nepravilnosti pri gospodar-jenju s solidarnostnim stanovanjskim skladom, ni razprave o kon-kretni odgovornosti. Tudi nekateri diugi so menili, da se z obravnavo teh zadev v mestu zavlačuje. Predstavnik mestne stanovanjske skup-nosti je z odgovorom postregel kar na seji: te stvari namreč še tečejo in ne kaže prezgodaj delati /.aključkov.
O samem gradivu delegati niso imeli kaj prida pripomb. Skoraj neopazno so šla mimo polletna poročila o uresničevanju plana stanovanjskega gospodarstva. nekaj več živahnosti je bilo pri obravnavi smernic s tega po-dročja za prihodnje leto in na-slednje srednjeročno obdobje, pri rebalansu plana za letošnje leto, kar precej časa pa so nav-zoči namenili pra" tistim točkam dnevnega reda, kjer je bilo pri-čakovati najmanj odziva.
Pri sklepanju o tem, ali naj se tudi naša samoupravna stano-vanjska skupnost pridruži dru-
gim Ijubljanskim stanovanjskim sisom in skupaj z njimi prispeva 8 milijonov dinarjev za odkup in dograditev stanovanj, namenje-nih dclavcem, ki bodo zaposleni v zavodu za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladost-nikov Draga pri Igu, so delegati izrazili pomisleke. Pa ne zaradi namena samega, bolj zaradi na-čina, kako jim je bila vsa zadeva predstavljena. Že to, da je imelo gradivo datum 6. februar 1984, ni bilo v redu, obenem pa tudi ni vsebovalo vseh potrebnih infor-macij. (»Spodobilo bi se, da so papirji, ki jih dobi delegat v roke,
bolje pripravljeni,« je ob tcm mcnil predsednik naše občinske stanovanjske skupnosti Slavko Drlje.)
Prav zaradi pomanjkljivega gradiva so bili še tuliko bolj pre-senetljivi  odgovori  predstavni-
V Ljubljani bomo v prihod-njeni letu dukončali gradnjo 1985 stanovanj, nadaljevali z gradnjo 851 stanovanj in pričeli /idati 1451 stanovanj. \_______._________J
kov mestnih strokovnih služb, ki so radovednost delegatov pote-šili približno takole: Gre za družbeno usmerjeno akcijo v Ljubljani in delegati ne morejo o tem več presojati. In: Mi smo zaupali skupnosti socialnega var-stva, ali ji vi ne? Delegati so kljub tcmu glasovali za, čeprav niso zvedeli, kaj pomeni v besedilu nedograjcna hiša, ali se sredstva solidarnosti sploh lahko uporab-Ijajo v ta namen in še kaj druge-ga. Smernice   plana   stanovanj-
skega gospodarstva za leto 1985 in za obdobje 1986—1990 so pred sejo obeh zborov stano-vanjskega sisa obravnavali že na odborih za graditev, gospodarje-nje in prenovo. Odbor za gradi-tev je menil. da inora stanovanj-ski gradnji slediti tudi zidava najnujnejših objektov družbe-nega standarda, odbor za pre-novo pa. da ostane tudi v prihod-njem letu 35 odstotkov od amor-tizacije še vedno namenjenih prenovi. V zvezi s smernicami srednjeročnega plana pa je odbor za graditev sprejel sklep. da bomo v naslednjih letih gradili bloke v MS 13 Hrušica-Fužine, zemljišča pa naj bi pripravljali v MS 7, 8, 9 Slape, Vevče in Polje. Individualna gradnja naj bi bila organizirana v Dolskem, Seno-žetih, Sadinji vasi in Podlipogla-vu, nadaljevali pa naj bi tudi s postopkom za pričetek gradnje v soseski MS 103/2 Sneberje.
Delegati so k tem pripombam dodali še svoje. Med drugim so tudi predlagali, da se v Ljubljani ena seja samoupravne stanovanj-ske skupnosti nameni le proble-matiki gospodarjenja v hišah, to je plačevanju stanarin in drugih dolgov, prispevkov etažnih last-nikov in organizacij hišne sa-mouprave.
D. J.