Natisov 15.000» ^3m izhaja vsaki fcdaiirnn z dnevom Llnje nedelje. ^oina velja za Av- za celo leto ■ice, za pol in četrt ■smerno; za Ogr- BlKiO vin. začelo (n Nemčijo stane p leto 5 kron, za Ho pa 6 kron; njo inozemstvo se (naročnino z ozi- 1 visokost pošt- laročnino je pla- ~ Posamezne ^jprodajajo po 6 v. itvo in uprav-se nahajata v gledališko po-fllopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/» strani K 16, za '/, strani K 8, za V« strani K 4, za */>« strani K 2, za '/•* strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. [Tolitve za deželni zbor. Kmetje! volilci! Še par dni in treba vam piti na volišče in oddati svoj glas tistim |Watom, do katerih imate največ zaupanja. 17. ntajnika ~9M pode odločilo, ali bode veljala tudi zanaprej jedna in nesrečna politika, ali pa naj vlada jgospodarsko delo v prid kmetijam našemu ljudstvu. Mi smo za gospodarsko , ter mi vidimo, da se kmetskemu ljudstvu i) slabše godi. Mi vidimo, da so se doseli politični poslanci brigali edino za-se in za 1 drage itak dovolj dobro plačane stanove. (moramo izvoliti poslance, katerih program edino besedico : gospodarsko delo |e i ozira na vsako politiko. iPrvaški poslanci klerikalne kakor narodnjaške sn nas dovolj dolgo za norca vodili. t bo imeli vedno usta polna obljub, na Dano v Gradcu pa so hipoma na vse obljube bili. Kmetje! Ali so vam prvaški poslanci v ;ali? Ali niso zastopali edino svoje lese? Proč torej s temi ljudmi, t zdaj mora geslo veljati: kmet voli kmeta! [ Pivaški poslanci se niso sramovali, s svojo ino politiko onemogočiti sleherni gospo- n napredek. Oni so še več zagrešili. Zavze- > se naravnost za postave, ki so kmetskemu dva v škodo. Prvaki imajo ravno pred seboj 1 en cilj: razbiti hočejo zeleno Sjersk o, da, razbiti hočejo celo Avstrijo iKsdrrtžiti s Kranjci in Srbi. Na [leleizdajalsko pot jim mi kmetje ne bodemo Mi hočemo ostati Avstrijci in Štajerci tej deželi svojo gospodarsko bo- ict zboljšati! Kličemo vas torej, zavedni, u km e tj e, kličemo vas ob dvanajsti . vas prosimo, da porabite vse moči, da zmaga kmetska stvar. dan volitve 17. majnika naj pride sle- 'olilec na volišče. Kdor ostane doma ali f 'oli od doktorjev in duhovnikov postavljene 1, ta je izdajalec kmetske Sian. Pokažimo svojo moč, delujmo z vsemi tri, ne prestrašimo se nikogar, in storili P«r.o na ta način svojo dolžnost! Naši kandidati. Sodnijska okraja Ptuj in Ormuž: Vsak kmetski volilec teh dveh okrajev na-iti ima na svoj volilni listek dva imena i. 8. Jožei Ornig veleposestnik v Ptuju in Johan Visenjak posestnik v Slomih. II. Za sodnijska okraja Slov. Bistrica in Konjice: Tukaj je treba izvoliti le enega poslanca in sicer kandidirajo napredni kmeti tega-le: Ludovik Kresnik posestnik v Črešnjevcu. * * * III. Za sodnijske okraje Maribor, sv. Lenart si. g., gornja Radgona in Ljutomer: Tudi tukaj je treba izvoliti dva poslanca. Vsak pošteni kmet naj napiše torej na svoj volilni listek sledeča imena: Franc Senekowitsch posestnik v Leitersbergu in Dominik Koser veleposestnik v Sp. Gasteriji. * IV. Za sodnijske okraje Slov. Gradec, Ma-rehberg in Šoštanj: Treba izvoliti le enega poslanca in ta je: Anton Kalischnig veleposestnik v Breznu. * * . * Svoje volilce prosimo, da se ozirajo zlasti na sledeče opombe: 1. Volitev se vrši dne 17. maja 190 9. 2. Shranite tudi po volitvi legitimacij e, ker zna priti do ožje volitve. Pridite vsi nevstrašeno na volišče. Volitev je tajna in nikdo nima pravice, vaš listek vpogledati. Naznanite nam vsako nasprotniško sleparijo in nasilje. Vsi na delo! Okraja Ptuj in Ormuž volita: JOS. Ornig, veleposestnik v Ptuju Joh. Visenjak, posestnik v Slomih. Ptuj-ormožki sodnijski okraj izvoliti ima dva poslanca. Vsak volilec naj torej napiše na volilni listek imena: Jos. Ornig veleposestnik v Ptuju in Joh. Visenjak, posestnik v Slomih. Ptuj. Preteklo nedeljo vršil se je tukaj shod naših naprednih kmetskih zaupnikov celega okraja. Bil je dovolj dobro obiskan, kajti skoraj vse večje občine v okraju so bile zastopane. Shodu je predsedoval posestnik g. Stamph" iz Strazgojnc. V daljšem govoru je razložil kandidat g. Visenjak zahteve kmetekega stanu. Za njim je še govoril urednik g. Linhart. Obema govornikoma so zbrani burno odobravali. Nekateri volilci so stavili še vprašanja. Potem je shod ednoglasno sklenil, da sprejme kandidaturo gg. Ornig in Visenjak in da bode z vsemi močmi na to deloval, da bosta ta dva kmetska kandidata tudi izvoljena. Shod se je vršil v polnem redu in so bili le dobri, pošteni kmeti navzoči. Na delo, naprednjaki! Ormož. V Skorčičovi gostilni se je vršilo preteklo nedeljo volilno zborovanje naprednih kmetov. Zbralo se je zadovoljivo število kmetov, ki so pazno poslušali temeljite govore kandidata Visenjaka in urednika Linharta. Župan Kautz-hammer je vprašal, kakšno stališče namerava kandidat zavzemati glede izrabe štajerskih vodnih sil. Kandidat je odgovoril, da mora dobiček od teh vodnih sil deželi ostati. Na to se je shod z navdušenjem ednoglasno za naša dva kmetska kandidata Ornig in Visenjak izjavil. Kmetje! Delajte z vsemi močmi, da bodeta ta dva kandidata izvoljena. Kmet za kmeta! Hofrat Ploj, kaj je to? »Slov! G.s piše: „Plojev list, slovenska „Nesloga", hvali Ploj a, da je vpliven. Da, bil je nekdaj vpliven, a odkar je imel znano zadevo s svojo ženo in njeno hčerko '(''') odkar nosi brinje kot svoje znamenje, je njegov vpliv splaval po vodi" . . . llolah, gospodlne hofrat, kaj je v. brinjem ?. . . Plojevi grehi prihajajo na dan in sicer jih zdaj spravljajo na švitlo nekdanji njegovi prijatelji, ki so svoj čas celo procesije zanj prirejali. „Slov. G." n. p. piše: „ Učitelji sedaj popolnoma molčijo, da seje Ploj moral loči ti od svoje žene in da se je med brinjem igral z njeno hčerko, kateri je bil očim. Cela zadeva se je ustavila, zato pa bo Ploj tudi vladi poslužen" . . . Ploj, Ploj, kakšna pa je bila tista igra z deklico ? Tacega gospoda ne volimo ! Kolaričev Vanek v Središču je menda že popolnoma prepričan, da bode za poslanca izvoljen. Ker ni ravno sovražnik pijače, praznuje baje svoje veselje s tem, da si privošči večkrat kapljico •.dobrega". Kolarič, Kolarič, tvoje veselje se bode spremenilo v bridko žalost, kajti — to ti lahko povemo : vkljub temu, da si mlinarja Zadravca od kandidature spodrinil, bodeš lopnil v vodo, da bo joj . . . Stoperce. Naš župnik Keček bil je zaradi bolezni na dopustu. Ob Velikinoči je prišel zopet nazaj in je ozdravljen. Kakšna zdravila so to? Nič druzega kakor volitve za deželni zbor. Mi njemu ne zamerimo, ako bere ob nedeljah tiho sv. mašo in nima pridige. Ali pri tihi sv. maši ni treba osebe kandidata Korošca imenovati, da bi ga volili. Politika ne spada v cerkev. Mi bodemo volili naša dva kandidata! Podgorce. Ljubi »Štajerc", volitve so tu; a koga naj volimo? „Šlovenski Smolar" (a pardon „Gospodar") priporoča celi mecelj svojih podrepnikov a najbolj nekega Korošca, ki ni nič poznan. Vidim že na plakatu kako obleko da ima, namreč zeleno; ta že ne bo za nas; tako se oblačijo oni ki pomagajo premogokopom pod luknjah, ki smo jih imenovali „Berg-cvanglni". Tako, moj ljubi Korošec, ne bo nič. Zeleni tvoj obraz ne bil bi kaj prida za nas; pač povem ti pa, ako sam ne znaš, kar reče sv. evangelij: dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je Božjega! Kristus ni nikdar kandidiral in ni se v volitve vtikal, a bil je strašno kronan in križan. Tebe pa čaka druga kazen.. . N. N. Zavrč — Sv. Barbara v Halozah! Prejšnja leta vršila se je Markovska procesija iz Sv. Bar- bare v Leskovec. Letos pa ne, vzrok tema so baje lanski pretepi fantov. Pa nekaj drago so si haložki klerikalci posebno duhovniki potuhtali, da bode vsako leto naprej procesija k podružni cerkvi sv. Ane. Seveda, župniku Vogrinu ni zadostovala samo njegova barbarska procesija, poklical še je nas vrle Zavrčane na pomoč. Dragi nam bralci „Štajerca"; opišem vam na kratko zakaj da se je šlo pri teh procesijah, ali za božje stvari ali pa za politično hujskanje? Ne, in nikdar ne, tukaj se ni oznanjeval božji glas, temveč politično mnenje. Agitiralo se je za poslance in sicer za klerikalne za dr. Korošca, župnika Ozmeca in Meška, ki so se ravno isti dan nam naprednim Haložanom predstavljali. Po pozni sv. maši so črnosukneži vabili ljudstvo v nov postavljeni farovž. Najhujši med njimi župnik Vogrin in celo Zaverčki dekan je prigovarjal, da naj možje in mladeniči se udeležijo tega poneumnevalnega shoda. Na veliko priza-devo so vendar dobili okoli 30 mož na limanice, ker naprednjaki in liberalci so jim pokazali hrbet. Prav tako, živeli nam naprednjaki. Seveda na shodu se je zlorabljalo podlo govorenje čez vse, kar ni poneumnevalno črno. Opisovati niti nočemo, ker itak nič ne pomaga, samo omenimo, da ta neumni shod ni bil vreden piškavega oreha. Obžalujemo le'ijbaiste -zapeljane'"kinere,: ki so kaj tacega poslušali. Shoda so se udeležile učiteljice iz Zavreča, ki pa imajo na vsak način maslo na glavi — naj ne hodijo na solnce. Povedali vam bodemo prihodnjič nekoliko. Ali je to krščansko? Črnosukneži ali vas to nič ne zanima? Kaplan Rabuzek, pazi, da ne bodeš zopet moral črez potoke skakati, ter se raje spominjaj, kakšni nauk da si sprejel ob misijonskem času od kapucinov patrov. Znamo še marsikaj zanimivega povedati od tega časa; še se spominjamo na tiste verze, ki si jih koval in še jih kuješ dandanes. Celo takim osebam se postopiš kaj tacega prisojati, katerih niti pravilno ne poznaš. Kaplan Rabuzek ima nadalje smolo zato, ker je okrajni zastop zopet v na-prednjaških rokah. Celo zanimivo je nadalje, kako grdo ogovarja naprednjake, oziroma Štajerčeve kandidate. Pa nič ne de. Napredni kmetje volimo Omiga in Visenj aka! Zavrčanski Barbarčan iz Turnšpica. Sv. Urban. Ljubi „Štajerc!" Vedi, da je imel hofrat Ploj v nedeljo, 9. maja tukaj volilni shod. Kar je drugod govoril, je povedal tudi tukaj. Smešna pa je bila komedija, ko ga je nahrulil Alojz Hameršak, viničarski sin, da ga klerikalci ne marajo več, ker je prelomil obljubo, pa tudi kaplan Molajnar mu je predbacival marsikaj. Nam je sicer vse jedno,- kar imajo klerikalci očitati hofratu Ploju. A to nas jezi, da si ravno viničarski sin Hameršak drzne govoriti prvo besedo. On, ki ima toliko pregrehov na sebi, ki boža pogostoma svojo ženo s palico in jo potem koplje v mlaki, kjer bi mu enkrat skoiajiiUtoiiila, je seveda .'najboljši .pristaš''farjev. To človeče je za takšen nemir tudi najbolj sposoben. V zahvalo bode dobil v farovžu pa po navadi cigare in vinčeka piti. Molajnarju pa povemo, naj se briga več za cerkev in šolo nego za politiko, drugače se mu bode jednako zgodilo, kakor njegovem predniku predrznemu in nemirnemu Potplatniku. Mi Urbančani bodemo volili gg. Orniga in Visenj aka za svoja poslanca, ker nam je Ornig zgradil tri ceste. Mašnikov in dohtarjev pa ne maramo, ker nas le gulijo. * * * Sodnijski okraji Maribor, sv. Lenart, gornja Radgona in Ljutomer volijo : Franc SenekOWitSCh, posestnik v Leiters-bergn, Dominik Koser, veleposestnik v spodnji Gasteriji. To volilno okrožje je zelo veliko. Zato voli tudi dva poslanca. Doslej so ti okraji vedno pokazali, da imajo veliko naprednega prebivalstva. Upamo, da se pokažejo napredni kmetje tudi to pot! Roškar še vedno ne odneha! Ta mož ima res železno -čelo. Sveta resnica je, da je svoj čas kot hlapec svojo lastno gospodinjo ustrelil in da je bil vsled tega obsojen na dve leti ječe. Svojo kazen je prestal in nikdo mu tega ne smo očitati. Ali resnice se tudi ne sme iz- brisati. In to je gotovo: mož, ki ima takšno I preteklost, ne spada v javnost, še manj pa v p deželni zbor. Kaj ko bi bil Roškar izvoljen in ko bi se ga nakrat v deželnem zboru vprašalo: Kaj, Vi ste tisti Roškar, ki zna tako dobro streljati ? . . . Sramota bi pač padla na njegove volilce. Tej sramoti se hočemo kmetje izogniti in zato bodemo volili naša dva kandidata, ki nimata krvavih rok in katerih preteklost je čista ter poštena. Ko3er je dolgoletni župan svoje občine. Senekowitscha pa je sam cesar odlikoval za njegove zasluge. Vsi pošteni kmetje bodejo ta dva moža volili! Roškar — ali Roschker?! Dični kandidat Roškar, ki je tako dober „šic", naj narn pove, ali je res, da se je do zadnjega časa podpisaval za Roschkerja, torej nemško. Sploh je v svoji mladosti vedno nemški kruh služil. Kaj si torej, možic, ali si Roškar ali Roschker ?! Profesorja Robiča porivajo klerikalci na vse strani, da bi ga spravili zopet v deželni zbor. Iz državnega zbora so ga vrgli slovenski kmetje. Ali Robič je deželni odbornik in zato ga morajo voliti klerikalni pristaši. Čudno je samo to-le : O profesorju Robiču se le tedaj kaj sliši, kadar se gre za volitve. Drugače je vse tiho o temu gospodru. Ne vemo, ali mož vedno sgi xin se le ob" volitvah prebudi ali kaj . . . Profesdr pač ne bode znal kmete • zastopati. Zato ga naj volijo makari tisti kmetje, ki se dajo še komandirati od enega Roškarja, — napredni kmetje zapisali bodejo vsi na svoj listek imena: Franc Sene-kowitsch in Dominik Koser! Značilno je tO, da se vodi prvaške kandidate vedno tako, kakor vodi cigan medveda na ketni. Nekdaj klerikalni in zdaj liberalni Žemljic hodi n. p. vedno v spremstvu par dohtarjev okoli. Klerikalni Roškar pa je tudi žalosten, ako ga ne spremlja par črnosbknežev. Ako se ti možici niti med lastnim ljudstvom ne upajo brez spremstva, kaj bodejo potem v deželnem zboru delali ? ! Dravsko polje pri Mariboru. „Straža", list -klerikalcev in polit.iknjočih duhovnikov, piše v št. 52 (;!. majnika leSr 1901)) sledeče: Delo obstoji socialdemokratov- v tem, da hujskajo stan proti stanu, ljudi proti ljudem, da sejejo prepir in sovraštvo. Njihov program za bodočnost je neizvedljiv, za sedanjost pa itak nič ne storijo, povsod le obirajo, obrekujejo in zabavljajo. Socialdemokrati so zakleti sovražniki naše vere in si želijo, kakor liberalci, brezverskih šol. — Tako-le piše klerikalski list! Mi pa še dobro vemo in še nismo pozabili, da so mariborski duhovniki z frančiškani vred pa voditelja socialdemokratov Reselna sami volili' Kako pa to pride, da ne samo ovčice katoliške vere ampak tudi njeni pastirji socialdemokrata volijo, kateri pa je zakleti sovražnik naše vere!! In s tem je dobro razvidno, da klerikalci, posebno voditelji duhovniki nas za- norce ■ imajo. Oni nam pridigajOj to in to ne storiti, oni pa predrzno to očividno delajo, kar nam prepovedujejo. Kako in kolikokrat, vedno in povsod nas svarijo: ne naprednjaka, ne socialdemokrata voliti, ta gre črez vero in zgubljena je duša, sami pa in celo duhovniki pa volijo socialdemokrata. To je nevarnost, žalibog, da je našo ljudstvo še tako slepo, da šo v dobi 20 stoletja take laži verjamejo, ni razvidno kako to pride, da trpini kmeti še vedno glasujejo za klerikalce, katere namere so kmetu zadnjo kapljico krvi izpiti. In takim ljudem bi mi gjas dali ? Mi naprednjaki tega ne bomo storili. Žalibog da mi nismo tako organizirani, kakor klerikalci, gotovo bi potem klerikalci pogutnili in jih ne bi bilo več. Kmetje, nikar se ne bojite, volitve so tajne. 7. maja so tako že najhujši klerikalci v deželni zbor voljeni, noter v Gradec pridejo dr. A. Korošec, Pišek in drugih še iz zgornje in srednje Štajerskega jih je dovolj zadosti. Oni znajo obilno za duhovnike doseči. Zdaj 17. maja pa naj mi kmeti govorimo in značajno naj potegujejo kmet za kmeta, kmet naj kmeta voli, potem bo položaj za nas boljši. Za nas niso klerikalci še čisto nič storili dobrega, le za veliki žep duhovnika so strašno skrbeli in tudi veliko dosegli. Pahnjeni bi mi bili, za klerikalca glasovati. Preljubi „Sta: jerc", ti si nam za izvolitev dal kandidatov le kmetov, klerikalci pa duhovnike in tudi ljudi s krvavimi rokami. Tega mi nočemo in zatoraj bomo glasovali za vrla možaka Franci k o w i t s c h, posestnik iz Leitersbergaj minikKoser, veleposestnik v Spod. ta dva imena bomo na glasovnice zapis Sv. Križ nad Mariborom. Ta pondelje mi kmetski trpini voliti. Naveliea.i smo i že klerikalnih zapeljivcev. Pred volitvijo vse. Po volitvi ta gospoda drugega dela kakor po lepe kronice iti. Klerikalci lažnjivi, da se nam studi. Pred par let j kaplanček nekemu posestniku zagotovil, voljo hvaležnosti, ker je klerikalce podpii na svoj hram novo streho. Ta vb dane3 čaka na izvršitev obljube kaplanS take lažnjivce mi ne maramo, zatorej 17. maja glasovali za poštenjaka in delavca za prid kmeta, gospoda Franc witsch, posestnik v Leitersbergu in za Do Koser, veleposestnik v Sp. Gasteriji. Žii dva kandidata! Pesniška dolina. Zelo je nas veseli smo slišali, da velepošteni posestnik gos Senekowitsch je zopet naš kandidat je on nam dobrega storil, je vsakemu poznano, ne samo zavoljo hvaležnosti, da je on mož, kateri dobro ve, kjs nas, črevelj iiili, smo, mi dolžni za njega gla oadati. To tudi bomo. Da klerikalci za : skrbijo je iz tega razvidno, da državni tudi deželni poslanec Pišek je kot ud kmetijske družbe, oddelek Maribor, se katere seje še udeležil. Še danes se mi sti na to mislim, kako mi je nek kaplan pravil: klerikalci mirkovco (opica) na ketno prifl in jo peljamo od kmeta do kmeti, zag kmetje bodejo mirkovco volili. Tako imajo farji od nas kmetov. Imajo pa tudi v f oziru prav. Mi smo sami krivi, ker mi laž verjamemo iz ust klerikalca. Naj ni vejo kaj hočejo, večinoma kmetov to kot verjamejo. Mi neodvisni kmeti pa nočemo-] rikalca. Ti ljudje le na svoj žep gledajo. V j žavni zbornici so za debeluhe mešnike milijonov plače zboljšali, v deželnem zbi mera vajo plače za katehete še bolj kdo bo moral plačati kakor mi kmeti! Mi i vemo, da naši kateheti za teh par uric v so zelo dobro plačani. Imajo tako vsega za Mi moramo plačati in gladati, kateheti dejo pa še večje plačilo vlekli in za nič dj pa dobro in mastno jedli. Mi bodemo te lili take poslance, kateri bodejo za nas ] in to sta vrla in značaj na gospoda Franc I kowitsch, posestnik v Leitersbergu in Dom Koser, veleposestnik v Spod. Gasteriji. Kaplja pri Radgoni. Tukaj v našižupj vas Murščak. In tu je en mladenič p črne mladeniško zveze. Ta fant odkar, da več miru, vedno obrekujo naž< znajo da nemški jezik ni prazna fraza. vedno našega ljubega „Štajerca". In sedaj s defa'proti našoinu naprednemu ^kandidatu j kowVts'cnu. Ce bode to nadalje on takoj bomo še mu več povedali. Ta fant je. Štuhec v Muržčaku; on vedno hodi o farovžih in se drži za suknjo kakem Ta Štuhec in kaplan kapeljski delata vedno] bi nas uničila. A ne bosta nas ker smo i On Štuhec vedno dela in govori, da bi ne j dili v napredno trgovino in oštarije. A ;i bomo že korajžo odkupili. Sedaj pa vedi svojega Korošca hodi in prigovarja da bi| lili; v vsaki kot da za njega tisti drugi strani pa za debelega Roškarja in Majhen že z tako, sedaj pa si tak bode] znucal. Rajši ko agitira za te črne bi na gamno k hoji polovici, zvesta kja sl_ _t skupaj pa bi bilo boljše, če pa ti mali on ne boš imel miru pa še ti povemo več, ne bo dobro. To vam gospod urednik dovolj, da veste da ne manjka pri Kapeli Murščaku hujskača. V Murščaku bi radj vse imel pod komando. Napredni opazoval^ * * * Volilna okraja Slov. Bistrics Konjice volita: LlldOVik Kresnik, posestnik v ČrešnjeTo] Od vseh krajev slov. bistriškega in | škega okraja nam prihajajo vesti, da so k 3 — ijejo za kandidaturo Kresnika. Ta dva , sta bila vedno napredna. Ze pri zadnjih pozborskih volitvah je dobil Kresnik čez | glasov. Ko bi duhovniki ne izrabljali iia. jkljali vere in cerkve, bil bi že takrat prodrl. ['Kresnik je kmet in sicer neodvisni feet. Kot kmet se je vedno čutil in vedno »pal. Dobil je v težkem kmetskem delu po-c svoje sive lase! Kdor pozna Kresnika, ta [jt spoštuje in časti in zato bodejo tudi vsi mi-[ samostojni volilci oddali svoj glas za L tiller i k a Kresni k, posestnika v Crešnjevcu. | Iz Slov. bistriške Okolice. Tukajšni kmetje Rniskmo da z nami vsi kmetje celega okraja Bielo veselimo, da nam jo napredna stranka Tatila za kandidata kmete Kresnika. Kajti I res ne vemo, kaj bi napravili s klerikalnim Hidatom Novakom. Mož je sicer v svojem liberalec, kakor je to opetovano pokazal. p vendar je popolnoma odvisen od klerikalnih ki so ga le zato postavili, ker dobro mi ne maramo ne dohtarja ne politic-. h::, farja. Novak mora tako plesati, kakor mu kaplan Korošec. Zato ga ne moremo in Bodemo volili. Ves drugačen pa je kmetski lat Ludovik Kresnik. To je neodvisni kmet, izi celo življenje dobro in pametno gospo-(in v potu svojega obraza svoj kruh služi. je mož iz kmetske srede, ki pozna naše raz-.'On jo popolnoma''neodyisen'm v deželnem . lode tako deloval, kakor mu to zapove va kmotska vest. Zato volimo vsi kmetje fisnega kandidata Kresnika. Na delo zanj! * lolilni okraji S1 o v.-Gr a d e c, Maren-berg in Šoštanj volijo: lion Stalischnly, veleposestnik v Breznu. [Oddajte dne 17. maja vsi volilci slov. gra-marenberškega in šoštanjskega okraja je glasove na ime tega našega kmetskega pidata! | En milijon dolga so napravili šoštanjski pr-1 tekom par let. Ta milijon kron denarja ^moralo v prvi vrsti kmetsko ljudstvo Sati. In ti. ljudje, ki delajo na troške za-nega ljudstva teko velikanske dolgove, popi so za kandidata nekega celjskega dohtarja. Ije, ali naj tega dohtarja volimo ? Ne, nikdar [Mi bodemo 17. maja svoje glasove vsi kot nož oddali za kmetskega kandidate K a 1 i-piga! Prosimo odgovora! Kakor poročamo na ■em mestu (glej novice iz Štajerskega!), zgolj je v Šoštanju velikanski prvaški polom. ir letih je napravilo tem petero prvakov . e u milijon dolga. Večina tega dolga lie napravilo pri šoštanjski in celjski prvaški jjjikici. To se pravi z drugimi besedami: ^ogi vložniki bodejo morah poplača-'prvaške dolgove. Kakor smo slišali, ima [kandidat „narodno stranke" doktor Božič cej veliki vpliv pri celjski posojilnici,,Ako jie, lies, potem je doktor Božič s o k r i v na Vsem polomu. Mi vprašamo torej jasno : Gospod iidat doktor Božič, kaj nameravate storiti, !:. i b o d e j o v b o g i kmetski v 1 o ž-lik i s v o j e krvave krajcarje i z g u-fili? Skrbite raje zato, kakor da se vozite . h hočete ljudstvu vsiliti svojo dohtersko d! j Dr. Božič je kandidat „narodne" stranke. »r Božič je Celjan in živi v Celju. Mi vpra- tedaj, zakaj ga niso v mestni kuriji v |n ali kje drugod za kandidata postavili ? ! 07alci okrajev Marenberg, Slov. Gradec in na noben način ne razumejo, kako bi šli oni do tega, da bi morali voliti njim tu- i doktorja. Doslej so prvaški doktorji vedno da znajo prav dobro ljudstvo guliti in čez ušesa vleči. In zdaj naj bi se kmeti izročili tem dohtarjem? To bi bilo ravno kakor da bi tele samo k mesarju hrepe- ' Doktor Božič naj bode poslanec kjerkoli «e. Naj ga volijo dohtarji in učitelji kjerkoli jhotojo. Kar je zavednih in poštenih kmetov, i bodejo svoje glasove vsi posestniku Ka- v Breznu. [Kalischnig ni delal visokih izšolal se je v življenju in v delu. On itski kandidat in zato bodemo kmetje izvolili! Tudi nemški glasovi SO dobri. Zagrizeni Slovenec in kandidat dohtarske stranke dr. Božič priredil je v Vižingi shod. V tem kraju so sami nemški kmetje in seje moral dr. Božič tudi nemškega jezika posluževati. Doma zatira dr. Božič nemščino v šolah in javnosti, ali za nemške glasove pa le fehtari. Zanimivo pa je, daje tudi klerikalni kandidat dr. Verstovšek hotel imeti v tem kraju nemški shod, kar se mu pa ni posrečilo. To so tisti patentirani Slovenci. Kmetje v Vižingi bodejo pa svojega tovariša, posestnika Kalischniga volili. Dohtar in dohtar! Tudi klerikalci niso mogli dobiti za ta okraj nobenega domačina in nobenega kmetskega kandidata. Zato so postavili mariborskega dohtarja KorlČka Verstovšek. In zdaj mislijo, da bodejo kmetje kar leteli na dohtarske limanice. Ali motijo se grozovito. Kmetje vedo, da jim ti gospodje še nikdar koristili niso. Kmetje so prepričani, da je edino pravo geslo to: Kmet naj voli kmeta! Vse drugo je laž! Zato na delo za kmetskega kandidata posestnika Kalischnig. Seveda vpijejo klerikalci, da je vera v nevarnosti. Mislimo, če je vera res v nevarnosti, potem jo tudi noben farovški dohtar rešil ne bode. Sicer pa lahko rečemo, da pri kmetih ni vera v nevarnosti! Korošci na pomoč! Klerikalcem in njih kandidatu dr. Verstovšeku se menda hudo hlačice tresejo. Zato so si poklicali koroške prvake na pomoč. Tako je imel znani orglar Grafenauer v sv. Petra na Kronski gori in v Panučah za dr. Verstovšeka shod. Torej orglar Grafenauer je zdaj rešitev klerikalnih štajerskih kandidatov. Ta je pa lepa! Ali nimamo dovolj prvaških huj-skačev na Štajerskem in jih moramo še po Koroškem iskati ? Štajerski kmetje ljubijo koroške kmete. Ali koroških prvaških hujskačev ne marajo in zato bodejo svojega kandidate Kalischniga izvolili. MT Pozor! Dne 17, majnika so volitve iz kmetskih občin. Legitimacije so modre, glasovnice pa bele! — Shranite tudi po volitvah legitimacije, ker zna priti do ožje volitve. — Pazite, da nasprotniki pri volitvah ne izvršijo kakšne sleparije! — Vsi na delo! Kmet za kmeta! Politični pregled. Novi davki! Kakor smo že poročali, predložila je vlada novi finančni načrt, ki temelji na sledečih točkah: Davek na žganje se bode zvišal za okroglo 34 milijonov kron. Davek na pivo se bode zvišal za okroglo 64 milijonev kron. Zvišal se bode tudi davek na ded-ščine (erbije) za 11 milijonev kron. Zvišanje tarif na železnicah bode prinašalo letno okroglo 34 milijonev kron.. Tako bi dobila vlada torej potom zvišanja davka skupno 145 milijonev kron novih letnih dohodkov. Seveda zahtevajo zdaj tudi dežele nekaj od tega dobička. Vlada hoče dati deželam okroglo 40 mil.jonev. Zato pa ne smejo dežele od osebno-dohodninskega davka doklade dvigati. Tudi morajo ponehati z dokladami na davek na pivo, da zamore vlada ta davek zvišati. Vladi bi ostalo torej letno 105 milijonev. Vse to seveda še ne bode zadostovalo za nove velikanske vojaSke troške in pričakovati moramo, da pride naša mamica vlada kmalu zopet z novimi zahtevami, I .Otfia 24.000 K penzije. Politično farštvo skrbi za svoje podrepnike, seveda na troške vbogega ljudstva samega. Nesrečna avstro ogrska pogodba, ki košta toliko milijonev avstrijskega denarja, se je le na ta način sprejela, da so klerikalci svoje volilce izdali. Kot plačo za svojo izdajstvo so dobili klerikalci enega klerikalnega ministra. Ta minister Gessmann dobiva zdaj letne penzije24 tisoč kron, torej vsak mesec tisoč goldinarjev. To je pač lepa penzija, kaj f In plačati jo mora ljudstvo! Vbogi naš denar! Vedno hujši davki nas tlačijo in ljudje se že povprašujejo, kam neki gre ves ta denar. Navedeti hočemo danes le eno stran porabe tega krva- oške, ki jih stane 15 cm. katione 3 pa košta 336 i. celo 720 kron. vega denarja. Mislimo streljanje pri manevrir košta n. p. 63 kron, i; kron, eri strel iz 30 ci Skoraj istotoliko košta namreč na sti Vsak strel iz 23 cm. kanom t. kanone kost; en strel granate. računi še obrabo kaoone, se trošk: zvišajo. Sto strelov iz velike' kanone tisoč kron. Pač lepe svote I Tako gre n 400 milijonev kron bode vi cijah zahtevala, da nastavi sedem avstrijsko vojno mornaric 7 velikih vojnih parnik bode že v prihodnjih letih izvršila. . Ako se k temu seveda še veliko koštajo torej 70 iš denar a — zraki da baje v delega- »dreadnought« za Ta svota zadostuje za zgradbo z vsem potrebnim, j Zgradba Dopisi. Rogaška Slatina. V predzadnji številki smo prinesli iz Rogaške Slatine daljši dopis. Zdaj se nam iz popolnoma zanesljivega vira naznanja, da so bile trditve dotičnega članka popolnoma neresnične in da je bil naš dopisnik torej napačno informiran. Mi vzamemo torej radovoljno vse to nazaj, kar smo pisali o gospodu in go-spej Ogrizek in izjavljamo resnici na ljubo, da je bilo vse napačno poročano. Družina Ogrizekova naj nam torej to zmoto oprosti. Mi vemo zdaj, da je te družina splošno spoštovana in priljubljena. To smo hoteli iz lastnega popraviti. — Uredništvo „Štajerca". Rogatec. Na belo nedeljo je priredila naša delavna kmetijska podružnica zborovanje v Rogatcu na vrtu g. Drofeniga, katerega se je udeležilo nad 200 kmetov Rogaške okolice. Ker je bil načelnik g. Josef Simony zadržan, otvoril je zborovanje podnačelnik g. Drofenig, pozdravil navzoče in v eno uro trajajočem govora razložil kmetom, kako si naj po podjedih (Maikafer Engerlinge) poškodovane travnike ponovijo, kako da je za postopati, ako hoče njivo v dober travnik spremeniti, kako redki travnik ponoviti ali pa oslabeli ničvredni travnik na novo obsejati. Da pa ne ostane v tej zadevi samo pri besedah, potrudilo se je vodstvo od si. c. k. poljedelskega ministerstva izposlovati znatno podporo in sicer 1000 kron za nakup travniških semen. Ko je še domaČi živinozdravnik g. Hinterlechner obširno govoril o živalskih boleznih z posebnim ozirom na napenjanje, zahvalil se je okrajni tajnik g. Weberitsch, kot zastopnik okr. odbora podružnici za teko raiarJjiw delo v prid domačega kmetijstva, posebej pa še g. Drofenigu za izvrstno predavanje o travniških in g. Hinter-lechnerju za lepi govor o živinskih boleznih. G. Drofenig se je v imenu podružnice zahvalil zastopniku okrajnega odbora za priznanje in tudi ob enem okrajnemu odboru in ravnateljstvu okrajne šparkase za blagohotno gmotno podpiranje kmetijske podružnice, ker le s pomočjo okr. odboru po 100 K in okr. šparkase po 200 K je bila podružnica v stanu 4 travniške brane kupiti in iste za pol cene ubogim občinam prepustiti. Nadalje se je zahvalil vsem onim, ki so sodelovali pri izposlovanju te denarne podpore za nakup travnih semen in sicer c. k. kmetijski družbi v Gradcu, c. kr. namestniji v Gradcu, nemškemu Volksratu in spodnještajerskima nemškima poslancorna. Nato se jo razdelilo med 110 slovenskih kmetov brezplačno travniško seme v primeru k poškodovani površini. Kmetovalec g. Verovišek od sv. Floriana se je v imenu vseh kmetov vsem povzročiteljem te podporo prisrčno zahvalil in podružnico prosil v prid domačega kmetijstva nadalje tako plodo-nosno delati, nakar se je zborovanje zaključilo. Sv Peter m. s. Dragi „Štajerc!" Po dolgem molčanju vendar enkrat zopet par glasov iz naše prijazne farice. Cas volitve je tu, čas, ki razburja marsikaterega, zlasti pa naše pobožne klerikalce. Malo pokrtačiti pač moramo danes enega najpobožnejšega klerikalca. Saj ga vsi prav dobro poznate; — to je naš kramar Gašparjev Šimek. Ta Šimek in Lončarjev Jakec iz Ponikve sta dva patrona, ki vsaki dan svoje mišljenje i m.onjatfata,;.-Jakec ,j je jMi-že vae^bilje >najt«rjši> narodnjak, potem nemškntar in sedaj je klerikalec, ker bi rad na poslanski stolec zlezel. Šimek Gašparjev je že tudi vse po vrsti predelal. Si pač misli, da je lahko menjavati svoj značaj, kakor je menjaval svoj poklic. Poklice je tudi že poskusil; bil je doma poljedelec, potem je šel nekam za organista, potem je bil rinancer in sedaj je pa kramar in najhujši klerikalec. To vam je mož, da ga je treba iskati. — V nedeljo je strašil kmete, če bodo drugega volili, bodo že videli kaka plačila bodo imeli, ko bojo zidali zopet večje šole pri sv. Petra, le Lončarjevega Jakeca naj volijo, te jim bo pomagal, drugi pa ne. Pa dragi Šimek, tebe že ne bomo poslušali mi Šentpetrčani, ostani raji doma pa prodajaj lindeke pa biks, bo bolje. Pa še nekaj te prosimo. Ti Gašparjev Šimek, naroči si sam časopise in ne izposojuj si jih od šolarjev. Že veš kateri deklici si dal za en krajcer cukra da ti je potem prinesla „Gospodarja", »Narodni list"in„Štajerca". Sicer bom pa poštno upraviteljico prosil, da bi ne dobivali otroci časopisov, ker jih vsak prej v roke dobi, kakor tisti, ki plačuje. Torej Šimek zapomni si to in bodi miren, če ne še drugič več povemo. Vseveden Petrčan. Kaplja pri Arnfelsu. (Svarilo). Tukaj imamo mežnarja, ki se za vsake volitve hudo briga. Opozarjamo kmete, naj se ne pustijo od tega mežnarčka komandirati. On je od kmetskih žuljev plačan in ako ne bode miroval, posvetili mu bodemo kmetje še vse drugače! Makovlje. Velecenjeni g. urednik, nekaj pa le moramo naznaniti, kakšne stvari uganjajo naši Kristuzovi namestniki. Gospod Miha Lendovšek, župnik, je iz prižnice oznanjeval, da mora vsakdo dr. Korošca voliti, da se gre zdaj pri volitvah za vero itd. Koliko je neki vera že dolžna, da je vse ona kriva. Mislimo, da vero treba na drug način kazati, ne pa pri volitvah. Tako je v tem letu umrl neki vbogi vžitkar. In zato, da se je mrliča na pokopališče spremilo, je faj-mošter zaračunil vbogemu posestniku 32 kron. Tukaj bi bilo treba vero in krščansko ljubezen izkazati! Taki računi so protipostavni in mi mi slimo, ako cesarjeva štolninska postava nič ne velja, potem je pač naravno, da — peša vera. Kdo je temu kriv? Povejte nam, gospod faj-mošter! Novice. Slaba spomlad. Letošnje spomladi se prav nič ne moremo veseliti. Najprve smo tako dolgo na dož čakali, da je suša onemogočila dela na polju. Potem so prišle parkrat nevihte in so prinesle poleg strele tudi točo. Ko je vendar dež prišel, spremljal ga je hudi veter in kmalu je nastopil mraz. Zutrajna slana je napravila mnogo škode. V sv. Barbari je kazal 8. t. m. zutraj toplomer 2° pod ničlo. Mraz je torej gotovo mnogo škode napravil. Tudi iz savinjske doline poročajo, da so trpele kulture hmelja. V vinogradih se tudi čuti posledice tega vremena, Dal Bog, da ne bi doživeli zopet slabe letinje! Ljubljanski patriotje. Kakor smo že svoj čas poročali, razpustila je kranjska deželna vlada veteransko društvo v Ljubljani. Vzrok razpusta je bil ta, da se je pustilo tudi vodstvo tega društva v diyjo panslavistično gonjo zapeljati in da je razširjevalo sovraštvo proti vojaštvu. Vsled tega je cesar odložil pokroviteljstvo čez to društvo in vlada je društvo razpustila. Zdaj je bil seveda velikanski dirindaj v prvaškem taboru. Kajti z razpustom društva se je zaplenilo seveda tudi precej močno blagajno. Prvaki so napravili re-kurz na ministerstvo za notranje zadeve. Ali ministerstvo je rckurz zavrnilo in tako ostane torej to društvo razpuščeno. Vbogi bo tisti stari vojaki, ki so na celi stvari nedolžni, ki pa vendar vplačene denarje izgubijo. Za nas je celi slučaj že zaradi tega podučljiv, ker iz njega vidimo, da se prvaška veleizdajalska gonja niti v c. kr. veteranskih društvih ne ustavi. Iz Spodnje-Stajerskega. Prvaški polom v Šoštanju. Vsa brezvestnost, vsa gospodarska zaniker-nost prvaških politikarjev se zrcali v velikanskem polomu, ki se odigrava v Šoštanju. Ta polom ne bode čutilo le slovensko prebivalstvo v Šoštanju, marveč čutila ga bodo cola šaleška dolina in čutili ga bodejo tudi vložniki gotovih prvaških posojilnic v drugih krajih. Kaj je na celi tej stvari V Naj govorijo najprve resnične številke. Kajti te številke pojasnijo najbolje ves položaj! Lansko leto napravil je konkurz prvaškega voditelja Ivana V o š n j a k veliko vznemirjenje. Kakor znano, je napravil ta čedni Vošnjak 500 tisoč kron dolga in so to v velikem delu trpele slovenske posojilnice. Kajti Vošnjak je bil obenem odbornik in dolžnik posojilnice in si jena ta način lahko sam posojila dovolil, kolikor se mu je poljubilo. Mi se še spominjamo, da so se takrat vbogi vložniki Šoštanjske prvaške posojilnice nanjo navalili, da pa niso dobili svojega denarja nazaj. Zdaj se je komaj pomirilo razburjenje, ko moramo poročati že o novem velikem polomu. V predzadnji številki našega „Štajerca" smo že v telegramu povedali, da je prišel prvaški voditelj Franc Pvajšter v konkurz. Ta Rajšter bil je svoj čas navadni „rloser". Posrečilo se mu je, da je tekom kratkih let iz nič napravil skoraj pol milijona kron dolga. Zdaj pa je mož v konkurzu. Dolg znaša čez 400 tisoč kron. Vedno novi upniki prihajajo. V celi šaleški dolini menda ni kmeta, kateremu Rajšter ne bi bil kaj dolžan. Vbogi, zapeljani kmetje, ki se dajo od prvaških fraz zapeljati, da takim ljudem krvave svoje _ 4 — krajcarje zaupajo! Kdaj bodejo ti vbogi kmetje prišli do prepričanja, da so le molzne krave prvaških strank! Naravno, da leži Šoštanj-ska prvaška posojilnica v zadnjih vzdihih. Trpela je že pri Vošnjakovem konkurzu velikansko škodo. K temu pride še nova škoda. Tako je postal tudi prvaški mizar Lam-p r e t inzolventen. Dolga ima ta Lampret za 80 tisoč kron. Samo šoštanjski posojilnici dolguje 40 tisoč kron, katere bode ta posojilnica skoraj gotovo izgubila. In tako gre stvar naprej! Prvaški agitator Volk je napravil na slični način 40 tisoč kron dolga; njegova hiša stoji zdaj pod sekvestrom. Sedanji voditelj šoštanjskih prvakov, notar K o 1 š e k je lastnik šoštanjskega grada. Ta grad je danes k večjem 30 tisoč kron vreden; sodnija ga je cenila na 34 tisoč kron. Notar Kolšek pa je dobil od prvaških blagajen na ta grad skupaj 110 tisoč kron. Torej je tudi tukaj naj-manje 76 tisoč kron nepokritega dolga. Kdo ga bode poplačal ? Ali morda vbogi vložniki prvaških blagajen? . . . Splošno znani dr. Francelj M a i e r, ki je mnogo Vošnjakovih grehov sokriv, se hoče še vedno z dolžniki pogoditi. Mož je žiriral menic za 120 tisoč kron. Zdaj ponuja 50% od te svote, tako da bi upniki le G0 tisoč kron izgubili. Vse to so resnične, nepobitne številke! Iz njih je razvidno, daje v malem Šoštanj-skem trgu napravilo pet prvakov čez 1 milijon kron dolga. Od tega dolga pade na prvaške posojilnice s a me čez 500 tisoč kron. In zdaj vprašamo: Od kje bodeta dobili šoštanjska in celjska posojilnica denar, da ta velikanski dolg poplačati? Ali bodejo morali to res vbogi kmetski vložniki poplačati? Ali ni to velikanski škandal, velikanska brez-vestnost? Trikrat gorje čez vložnike teh prvaških posojilnic! Na- pesek so zidali prvaki in zdaj se jim je hiša podrla in pokopala pod svojimi razvalinami vbogega slovenskega kmeta ... Vbogi zapeljani šaleški kmetje! Bog obvari, da bi prišlo k temu še slabo hmeljarsko leto, kajti potem bi postali vbogi kmetje naravnost berači . . . To je prvaško gospodarstvo! Tako skrbijo prvaški odrešeniki klerikalne in narodne stranke za kmeta. In tem ljudem naj bi kmetje še kaj verovali ?! Polom v Šoštanju pač ni samo denarni bankerot, — ne, to je tudi moralični bankerot spodnještajerskega prva š t v a ! se nekaj k polomu v Šoštanju. V zadnjem hipu pred zaključkom lista se nam poroča: Dne 10. maja prišla je Lampretova realiteta odnosno tišlerija na dražbeno prodajo. Dolga je na realiteti 78.000 kron. Od tega ima prvaška posojilnica sama 58.000 K zahtevati. Ali prodala seje realiteta za s k upaj 15.100 kron. Torej je posojilnica že zdaj le pri L a m p r e t u 42 tisoč kron izgubila. To je prva izguba te zanemarjene posojilnice. In tej izgubi sledile bodejo še drage! Vbogi vložniki! Deželnozborske volitve. Pretekli petek so se vršile po Štajerskem deželnozborske volitve iz splošno kurije. Mi v tej kuriji nismo postavili nobenih kandidatov. Vkljub temu so v nekaterih občinah vrli kmetje demonstrativno oddali svoje glasove za g. Orniga. Borile so se v tej kuriji 3 stranke za mandate: socialisti, narodnjaki in klerikalci. V naših krajih so seveda klerikalci na celi črti zmagali, kar je bilo tudi pričakovati. Vendar pa je le čudno, da je „narodna stranka" tako hudo pogorela. V splošni skupini okrajnih glavarstev Celje - Brežice - Slov. Gradec je dobil klerikalni kandidat Pišek, ki gotovo ni največji modrijan na svetu, 6.051 glasov. sNarodni" kandidat učitelj Brinar je dobil 1777, socialist Sitter pa 2.752 glasov. Torej: slavni „narodni" kandidat je dobil za tisoč glasov manj kakor socialist. To pač dokazuje, da dohtarska stranka nima prav nobenega vpliva na ljudstvo in da bode kmalu zopet izginila. Radovedni smo le, kdo bo velikanske dolgove poplačal, katere si je ta „stranka" naložila ... V splošni skupini okrajev Maribor - Ljutomer - Konjice - Ptuj je bil seveda kaplan dr. Korošec z veliko množino glasov izvoljen. Železniški uradnik Ki tek, nekdanji učitelj, ki je kandidiral za socialiste, je propadel .. . Zanimiva je tudi volitev v splošni ku- riji spodnje-štajerskih mest in trgov. Največ §1» sov (namreč 2.281) je dobil nemški obrtni Kral. Socialist Horvatek je dobil 2.165 prvaški Rebek pa samo 1.013 glasov. Med Kn-lom in Horvatekom pride torej do ožje volitrej Ta izid volitev dokazuje, da prvaki v mestih ii trgih nimajo sploh nobenega pomena. Tako jt dobil večni „Durchfallskandidat" Rcbck v M* riboru samo 83 glasov (Kralj 815, Horvatek p 1.516); v Celju je dobil Rebek samo 48 glasorj vkljub temu da je tam doma; v Ptuju je doli samo 23, na Bregu pri Ptuju samo 9 glas«; v Vitanju sta volila Rebeka le 2 volilca, v Ro gaški Slatini sploh nobeden, istotako v Rogalcii v Ormožu je dobil Rebek i) glasov, v sv. ItM nartu 12, v Vuzenicah 6, v Slov. Gradcu 1,1 Marenbergu nobenega, v Konjicah 10, itd. V Rebek, vboga „narodna" stranka ... V o Štajerski so zmagali socialisti in klerikalci] Glavna odločitev pade seveda 17. majnika. Klerikalci se poznajo. Povedali smo že čas, da je podpredsednik klerikalne ,,kmetsW zveze" Mlakar v srcu velik nasprotnik kleriki cev in zlasti Pišeka ter daje to že večkratsa povedal. Istotaka je znano, da je klerikalni didat Novak v srcu liberalec in je to tudi I povedal. Klerikalci pač drug drugemu ne m pajo. Le semtertja jim uide kakšna resnica. Tab je klerikalni poslanec dr. Jankovič svoj čas napredni družbi klerikalne svoje kandidate tako-kH označil: Terglav je Trdoglav; Meško je neum kmet; Ozmec je „ein gewohnlichor Landpfarrer1 in za Roškarja bi bilo najbolje, da izgine i površja. Tako sodi o klerikalnih kandidatih rikalni poslanec. Hahahaha! V trški skupini kandidira katehet dr. ved iz Maribora. Zlasali se bodejo hudo z raloni. Udri, udri . . . Kam privede kmeta klerikalna politika? Si to vprašanje nam odgovori najbolje podprti sednik klerikalne „kmetske zveze" pos< Mlakar. Kakor poroča „N. 1.", prevzel je t svoj čas posestvo, vredno 50—60.000 K. To sestvo je bilo popolnoma brez dolga. Potem! je mož še bogato oženil ; prvikrat jo pri) 20.000 K, drugokrat pa še več. In danesji nes ima Mlakar na posestvu več dolga je vse skupaj vredno. Klerikalni ljudski niči v Ljubljani je dolžan 65.000 K. Zahl je še več posojila, a ni se mu ga dalo se torej reče, da je Mlakar zagospodaril 150.000 K. In zakaj vse to? Zato, ker pečal s klerikalno politiko in se dal za n najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje nje krme, srot-mline, za rezanji- repe, re- kornzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, mah, grablje za mrvo, ročne grablje p-und Pferdehcurechen) za mrvo obračati. košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske ne v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck !;al 1 lebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo ideočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože fj rezervne dele, prodaja mašin na čas in 'M U pri 100 litrih proda iz vinske kleli v poslopju velike sparkase Otto KUSTER, Celje. Meščanska parna žaga. Nt novem lentnem trgu (Lendplatž) vstaji sraven klalnice iu plinarske hiše postavljena j* nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz- ,žaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. garancijo. — Cenik zastonj in franko [fantič 27 let star, iščem dekle v starosti 25 let; mora biti dobro izobražena v^" Enjskili opravkih, nemškega jezika zmožna. Ponudbe pod P. P. na „Štajerca". 281 za kron 12' — » „ 14-. » 16-. „ 18— " • 20'~. in še hnejše vsake vrsto v novi veliki trgovini Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. 168 z mojimi 185 em dolgimi velikanskimi I,oreley-laR-llli dobila sem jih po 14 mesečni rabi po meni iznajdene moje pomade. Le-Ufc je edino sredstvo proti izpadanju las, za pospeševanje rasli istih, za okrepfanje hunc ploščo, in kot tako priznano; ona pospešuje pri gospodih . j)olno, krepko rast brade ' ravno tako' ltt>,e>n. na glavi kakor bradi naravni svit in polnost ter jih obvari pred prehitrim osivljenju do najvišje starosti. Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag same iznajdene pomade za rast las svoje law polne in dolge ohrani. Nobeno dru ■ go sredstvo ne obsega toliko lasne redilne snovi kakor Csillag pomada, ki si je pridobila z vso pravico svetovno ime, kajti damo in gospodje dosežejo ze po rabi prvega piskerca najboljši nspeh, ker poneha izpadanje las že čez nekaj dni popolnoma in se prikaze nova rast las. Ta uspeh dokazujejo tisočera priznanja, kajti le resnica krona uspeh. Cena piskerca 2 K. 4 K, 6 K in 10 K. Poštna razpofiiljatev vsak dan pri naprej pla'ilu ali po poštnem povzetju celega sveta iz fabrike Ana Csillag, Dunaj I, Graben št. 14 kamor so poslati vsa naročila. P AGLIANO-SIRUP. Vftosa v oficlelne Italijanske in avstrijske paraakopeje. Premiiran na larmaceiilični razstavi 1894, na hig. razstavi 1900 in na mednarodni razstavi t Milanu 1906 z zlat« medajls najuspešnejše sredstvo za čiščenje krvi prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL legitimirani izdelovalec od njegovega strica pok. prot Pagliano i»- najdenega in po njegovem ariginalnem receptu vestno narejenega preparata. Postavno priznan glasom odločbe najvišjega sodnega dvora (Benetke 1903) in od sanitetne nadobkuti. V steklenloah, škatljloan (prašek) in knmprhniranih tabletah (pilne). Zahtevajte edino fabriško znamko edino pristnega sirssjs prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL Calata S. Marco 4. Se dobi v M Real-Anstieke Storite Brueksttl-AU (jniai Tint), Največji dobitek event. 600,000 markov. Naznanilo sreče. Dobitke garantira država. Vabilo k udeležbi na šansah za dobitke od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v kateri se mora dobiti gotovo 9 milijonov, 841.476 markov. NajveCJI dobitek v srečnejšem slučaju: 3nci.arlro-v 600.000 odnosno : Glavn dobitki a Markov 560.000 Markov 300.000 550.000 200.000 540.000 100.000 530.000 60.000 520.000 50.000 „ 515.000 45.000 510.000 ,» 40.000 305.000 >» 30.000 303.000 20.000 302.000 15.000 10.000 i. t. d. V splošnem obsega loterija, ki obstoji iz 7 razredov, 100.000 srečk z 48.405 dobitkami in 8. premijami, tako da mora skoraj polovica srečk gotovo dobiti. Dobitki rastejo od razreda do razreda in sicer znaša največji dobitek 1. razredacv.M.50 000. oni7. razredaev.M. 600.000. Uradna cena srečk 1. razreda znaša za eno Culo srečka M. 6 (K 7) Polovično sreoko M. 3 (K 350) I Četrtink« srečke H. 1-50 (K 1-75) Uradni, z državnim znakom opremljeni načrt sreekovp-n]a, iz katerega se razvidi vloge za nasledne razrede ter natančni zapisnik dobitkov, pošljem na željo v naprej in to gratis In frank«. Vsak udeležencev dobi uradno listo srečkovanja takoj po izvrženi loteriji. Dobitki se pod garancijo države takoj izplačajo. Naročila prosim takoj, najkasnejo do 232 21. maja. Samuel Heckscher sen. Bankgeschaft, Hamburg 36. .............................................. Tukaj izrezati ............................................... Karočilno pismo za g. Samuel Heckscher sen., Bankgeschaft, Hamburg 30. Pošljite mi Naslov:.................. srečko a M. 6-- (K 7•-) polovično „ „ „ S— („ 360) četrtinko „ „ „ 1-50 („ 1-75) Svoto dobite vloženo po poštni nakaznici dvignite jo po povzetju. Kar ni primerno naj se črta. Tozički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40-50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom 227 se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Sla wits ch, trgovca v Ptuju. Za letošno birmo priporoča svojo bogato zalogo: slamnikov, srajc za fante in kravat; nadalje dekliške nogavice, bele rokavice, vence za glave, svilnate trake, lakaste, rumene in črne čevlje vsake velikosti po najnižjih Cenah. Prodajanje je ročno in solidno, pošlje se tudi po poštnem povzatju. = FRANZ HOINIG = V PtUJU (nasproti gledališča). 292 V. y 40 m, v dolgosti od 3—15 m, za 16 kron. Ostanki poletnega štofa brez napak, pravobarvni od izvrstnih kanafas (posteljna oprema), novejši muštri, cefiri, oksfordi za srajce, na obeh straneh ednakobarvni, platno, resti rumburškega platna, plavi druk za predpasnike in obleke, erisette za krila, pošlje pod ceno za zasebnike in trgovce zaradi preselitve prodajalne Anton Marschik, prva eksportna hiša pri Nachodn, Bohm. Tschermna, Češko. 211 5000 goldinarjev = za osebe brez brade in za plešce = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi; pravega „Hos Balsama". Stari in mladi, gospodje b| dame rabijo samo ,,Hos Balsam" za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „IKlos BalsaB* edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva med 8-li dnevi na lasne papile tako, da prieno lasi takoj rasi Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goGdšnarjev v gotovini ■[ vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, ===== plešast ali z redkimi lasi. ==» Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamsltcj Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pons-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma zadovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hn-| ležno ostajem I. C. Dr, Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. TW pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabiij 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi^opet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Acderesen, Ny Vesta-: gade 5, (Copenhagen. _ 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali g tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danemark. Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. 3» (Pa/nifti. v- cfartfriho Jfaleri Želijo <5tjbrv. po cehi in jnvnesl/iverpotovali na/se oiime/o rSimonlfc/GrietelXa v Jfy'ubl/emi iftbloovorske ulico2&. na samem stoječa, enonadstropna, skoraj nova in zelo dobro zidana, ob zelo prometni cesti v Brežicah na Savi z 10 sobami, 4 kuhinjami, 2 kletima, velikim dvorom, 2 shrambama za drva, studencem, lepim vrtom za zelenjavo ki lahko tudi služi kot stavišče. Hiša je za vsako obrt sposobna ali za pro-dajalnico, tudi za penzijoniste: samo petn&jgj minut do železniške postaje. Proda se radi selitve pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več se izve pri g. Netlhold, hotelirju v Slov. Bistrici. 274 Pozor! Pozor! Citaj! Pakraške želodčne ^&°&8j^ kapljice. *- Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in crevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da te naroča naravnost od: n ■ • « • » P. Jun&ica, lekarnarji v Pakracu at. 200 iSlavoaija. '________________________90 Za bolnike! Za trpečel Za zfais Proti še tako močnimi in zastarelim slučaji: revme, gihta, boleznij žive, guro-j i jI i, in zobobola, bolečin v hrbtu in v n, skeljnih, bodenja v strani, bolečin 110» napenjanju, se hvali splošno na mnogi« klinikah praktično izkušeni, od ca. 1O00 zdravnikov priporočeni, takoj bolečine ol stranjajoči Patent v vseh državah. Večkrat premijirano. Nedo-I sežen v zdravilnem vplivu I Uspeh presenetljiv I Ca I 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpošiljatev in fabikl Kemični laboratorij apotekarja Bohorodozaoy (Al Lvov) adddek Jt f Giiii, revmatizem ; in astma — ae uspešno zdravijo z rabo mojega že leta sem znanegaEocalyptus-olja (avstralsko, naturni frodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 ll. opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sredstvo proti pegami, vimcrli, jeternimi znaiti in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni nedosezno zdravilni proti kašlju, oslovskemu n . . . kašlju, astmi itd. Pred ponareieniem _ J .... .. - , . naj se varuje s tem, ErtlSt HESS, Kllligei.?!.al 1. S. Dobi se tudi v Ptuju 736 apoteka „zum Mohren" H. Molrtor. da se ozira na to varnostno marko. inlet (nanking) ena tuhna, velikost 180X116 cm z dvema blasts ma pod glavo, te S0X&8 cm, dovolj polni, z novim sivim, e3& nim in trajnim perjem K 16'—, poldaune K 20'—, dčune K 21'-d tuhna sama K 12—, 14—, 16-—, blazina pod glavo K 8'—, i'—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj, od K 10*— naprej fraak* Max Berger, Deschenitz št. 1013, Bohmerwald. Cenik o matracah, odejnh, prevličkih in vsemu drugemu blago a| postelje zastonj in franko. Kar ne dopade, se zameni ali denar r.aai. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Ptuja. Ali zali S. Edelmaim Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej preti pošiljat« I 6 K'—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic franki] K 10"—, 25 steklenic franko K 23-—. Ceno perje za postelj in daune. Ena kila sivo, slišano K 2.—, pol-bclo K 280, belo K £■—, piiol mehko kot daune K 6'—, visoko-prima šlis., najboljšo vrsta K S,-,I daune K 6—, bele K 10—, prsni flaum K 12—, od 5 kil »I prej franko. ■,«,i, .i ,. Gotove postelje -- In zj vidite vrgla hilo, grmo bi jil dila; dobil mene ako 47