Mlačlinslca tnafica —mm Tretja številka» Našega roda« je v tisku in izide še ta teden. Številka je prav pestra po vsebini in ilustrativnem delu. Posvečena je ob 20 letnici smrti Ivanu Cankarju. Številka bo do 1. novembra na vseh šolah. —mm Dodatne naročnike na prvo in drugo številko »Našega roda« prosimo, da malo potrpijo. List prejmejo takoj po ekspediciji 3. številke. Zamuda gre na račun ponatiska. —mm Kratko notico o II. številki »Našega roda« sta prinesli tudi »Istra« in »Mariborer Zeitung«. Daljša ugodna ocena o zadnjih naših rednih publikacijah je izšla v jubilejni številki »Popotnika«. Ugodno oceno o lanskih rednih publikacijah je objavil tudi »Dom in svet« v svoji 6. številki. —mm »Mentor« o knjigah Mladinske matice. O letošnjih naših rednih izdajah prinaša »Mentor« v svoji letošnji prvi dvojni številki skoro 3 stolpce dolgo oceno. V uvodu govori o novih smereh mladinske književnosti v zaddnjih letih pri nas. Mladinska književnost — pravi — se je v njeni vscbini bistveno izpremenila. Izginile so nekdanja preprostost, ljubkost in domačnost. Današnji hitri način življenja je potegnil za seboj tudi otroka in njegcvo knjigo. Mladinski listi in mladinske knjige so namreč morale na široko odpreti vrata novemu duhu časa, morale so pustiti nekdanje mirno idilično življenjc in pokazati tudi otroku novega človeka v novem življenju. Tako se je moralo tudi naše mladinsko slovstvo kar najbolj približati dandanašnjemu stvarnemu življenju. V te nove smeri — piše nadalje kritik — je šla med prvimi Mladinska matica z listom »Naš rod« in s svojimi posebnimi mladinskimi knjigami. V nadaljnjem ocenjuje kritik obširno vse 3 knjige. O Winklerju pravi, da je priznan mladinski pisatelj. V Hribčevem Gregcu, da je razmeroma do bro opisal tista stoletja, ko so nad slovenskim kmetom še gospodovali graščaki in ko sc je po naših krajih širila luteranska vera. Etično stran povesti, da je Winkler lepo oblikoval in končal boj med dohroto in zlobo z zmago dobrega, ponižnosti in idealizma. Slaba stran povesti pa je — po mnenju ocenjevalca — zlasti v tem, da pisatelj problema ni zgrabil na globoko in da so postave v povesti le preveč šablonsko risane. Grajskega vrabca kritik odklanja, češ da je pesnitev premedla in da manjka v njej duhovitejših dogodivščin in bogatejših dogodkov. Hvali pa Smrekarjeve ilustracije. Tretjo knjigo ocenjuje kritik takok: Oskarja Hudolesa »Zgodbe o bombažu« so brez dvoma najboljša knjiga te zbirke. Pisatelj nam v tej knjižici na zelo duhovit način riše podobe iz sodobnega gospodarskega življenja: o pridelovanju in predelovanju bombaža, ki je za današnje gospodarstvo tako znamenit in važen, da ga imenuje »belo zlato«. Pisatelj pripoveduje zelo živahno o pomenu in namenu tc koristne industrijske rastline v preteklosti in sedanjosti. Zivahnost dejanja je zlasti v tem, da se godi sedaj v Ameriki, sedaj v Evropi, sedaj spet na Kitajskem in Japonskem. Dogodki se kar s časnikarsko in radijsko hitrostjo vrste mimo nas. Pri vsem tem bujnem risanju zunanjega gospodarskega življenja pa pisatelj ne no zablja na človeka delavca na obširnih bombaževih plantažah, pa tudi ne na sužnje v Ameriki, na uboge kurjače na ladjah in na izkoriščane otroke v tovarnah. Prelepo prikaže pisatelj naši mladini uboge in usmiljenja vredne človeške žrtve sodobnega kapitalističnega sveta. Tako vzbuja Hudales v naši mladini človeško občutje, ne da bi pretirano znanstveno ali celo suhoparno razpravljal o so- cialnem merilu današnje človeške družbe. Ker Hudolesova knjižica najbolj ustreza sodobnim namenom današnje mladinske književnosti, jo štejcm za najboljšo, najbolj vzgojno in poučno v vsej zbirki.