Leto IV., šlev. 7. V Celjtt, če*r2ek due 19. jamiarja 1922. Poštnlna Mm y goioyini. Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemslvo letno 120 Din. ~ Ogiasi za mm viSine stolpca 40 p. Reklame med iekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka stane 50 p. Izh~;a vsak torek, čelriek in sobolo. Urednistvo Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. Uprawni&tvo Strossmajerjeva nl. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. t=3 Račun kr. poštnega Cekovnega urada Stev. 10.066. «=3 Celjsko okrožje v vpra- šanju razdelitve države v oblasti. (Iz govora dr. A. Božiča na obenem zboru občeslovenskega obrtnega društva v Celju dne 26, deccmbra 1921). (Koncc.) iPrihajani k razmejhvi teh dveli u- pravnih oblasti. Tu morani povdarhi. da od vladc predlagana razdelitev obeli o- blasti meni-ne ugaja in da io smatram za zgrešeno. Z razdelitvo se je sicer dosegla nui- tematična enakost obeli oblasti. S tem se je hotelo potolažiti obeutliivost Ljublja- »^ č^š, ti Ljubljana ykljub Rapallskemu mini nc izgu.bis nie, ker obdržiš pod svo- jo oblastju ravno toliko dnš. kakor si jih 'mcla v bivši Kranjski. _ Z niatemationinu fonnulanii in z o- Nižern na rano Ljubljani se razdelitev oblasti ne da uterneljiti. Merodajni nio- rajo biti tnkaj oni oziri. katen« dais vlada svojemu predlogu za podlajso: nainroe Prirodiii, soeijalni in ekonomski oziri. tire za celjsko okrožje, ki bi bile z nameravano razdelitvo razkesano in nizecRljc'iio. Pod celjsko okrožie spa da v ekonomičneni, prirodnem in socijal- nem oziru vse ozemlie. ki tvori obscg ceJjskejia okrožnega sodišča. So to sod- in okraji Slovenjgradec. Šoštanj, iJornji- grad, Vransko, Konjice, Šmarje, Rogn- tec, Kozje, Brežice. Sevnica in Laško. Prirodno gravitirajo vsi ti okraji proti Celju. Celje je križišče onih želc/nic, ki spajajo to kraje;V eeloto: od Rogatca eez Sniarje v Celje. iz Slovenjgraden čez Šoštanj v Celje, yl Brcžic eez Scv- nico in Laško v Celje. Tndi ta sledaije »avedena proga pride v upoštev, ker «redo sedaj direktni vlaki Celje-Zagreb !n ker sc ves promet Jtoncentrira sedaj 1T* v sme,ri Maribor - Celje - Ljubljana", ampak Maribor - Celje - Zagreb - Beo- Srad. BeoKrad postaja vedno boij ne Je upravno, arnpak tudi ekonomsko sretli- šče države, postaja to, kar i« bn za Av- strijo Dunaj. za Ogrsko Budimpešta in kar je za Ceškoslovaško Praga. Zato so tflavne žile prometa one. ki vodijo v BcoKrad. Ceije ie za celo celjsko okrož- jc cesuio Jcrižišče, je za to okrožje obrtni m ind-ustrUski centrum; iz tega okrožja üoöiva celjska iudustriia in obri siirovi- »ej to okrožje je njen odjemalec Srednjc sole v Celjn so ustaaiovliene za to okrož- Je in dobivajo dijaštvo iz teh okrajev. <«hUinniiiiiiia(llaKjail ---inn»in 11 . ____ Delalo bi se Celju veliko in nepoprav- l.iivo škoilo, ako bi se onega od teh sod- nih okrajev odcepilo od Ccl.ia. Kaj bi rc- kla Ljubljana, ako se ji odcepi Kranj ali Rado\'liica? Ljmbljaitčani bi tak poskus imenovali blazen, — eeš Kranj, Radov- Ijica z Blcdoni, Kranjskagora. gravitira- jo v Liubljaiio in ne v Maribor. Breži- ce, Sevnica in Laško imaio že od pam- tiveka zveze s Celjein, ki je njili trgov- ska in obrtna centrala. Nlai se ne reee: kar je ob SavL, spada pod Ljubliaito, kajti reke spajajo posamezne pokrajine v ekonomsko onoto le do cotove rax- dalje. Pri Savi se glede Ljnbliane la spa- jalna nioč neha z nialo litiisko ravnino ob postaji »Sava« ali dalje pri »Zagorju«. Potem se zaene novo ekonomsko sre- dišče, ki pa ne leži ob Savi, ampak se pre.nese na največji pritok Save, to je na spodnji del »Savinie«. v Celje. <)n- stran Brežic se začne novi ekonomski center: Zagrebški. Ce bi se Brežice ne pridelile Celju, odnosno inariboiski ob- lasti, potern spadajo Brežiee bolj pod Za- greb, nikar pa ne v Ljubliauo. s katevo niso imele Brežice razven narodnosinili. torej ideahiih streinljeni nikdar nič skup- nega. Vsaka odcepitev od Celja slabi gospodarsko in kulturno pozicijo Celja, ker prcreže niti, ki spajajo te kraje .¦? Celjein. Tern krajeni saniini se pa z od- cepljcnjem ne napravi »ikakili koristi, ampak se jinn v vsakcm polledu Škodu- je. Jasno je, da se tudi gospodarska o- rijentacija vedno obraca tia. kjer je u- pravna centrala. Najboljši doka/. za to ic še sedaj Gradec in Dunai, ko še tisoči od našili Ijudi ne niorejo opustiti gospo- darskili zvez s terna mestoma; ali pu Ljubljana, ki je mislila, da ie na potu koncentracijc gospodarstva za vse slo- vensko ozeniJie, pa hoče to pozicijo vzdržati in ustaliti enotno nokraiinsk'n upravo. Stojim torej na staJiščii. da se celj- sko okrožje nc sine raztrscati. Celje se ne sine desradirati na najncDoiucinbneJ- Se provJncijalno* me.s(o. ne sine se eko- nomsko slabiti. Naj se ne reče: meia ie samo tiprav- na. ekemomski in socijalmi ter kulturni odnošaji ostanejo. To je le na videz res. 'Dejanski se ravna tudi gospodarsko In kinlturno zivljenic po upravnih edinicali. Upravna skupnost prinese za seboj tudi gospodarsko sikupnost. Vsak dan vidimo, kako se naše go- spodarstvo iz starih tirov Dred vojno vedno bolj orijentira v novi iir in lo j vsled spremembe državne uprave. Kar se dogaja v velikem, to ne ostane brez posledic v malem. Upravna oblast ima veliko gospo- darske naloge. Vse, kar nc spada jiepo- sredno v delokrog ministrstva. ima svo- jo odločilno instanco v oblasti. Loknnic železnice, cestne zveze. stavbe, vso o- l;ononisko življenje pokraiine so koncevi- Irira v oblastni upravi. Državi ostane po tej upravni decentrali'zaci.ii lc splo- sno - državni delcvkrog. Jasno ie. da bodo inateresi celjskcKa okrožja bolje zavarovani ako ostane okrožie skupaj in se v celoti pridcli eni upravni oblasti, kakor pa ce se to okrožje razkosa. .laz si Celja z upravno meio pri- Polulah nc inoreiu misliti. Vladni nacrt se v tern oziru moi.; sprenieniti, meia oblasti inora biti uek- danja kronovinska meja med Stajersko in Kranjsko, ne iz stališča kakega partr- kularizma; ampak iz gospodarskega, pri- rodnega, soeijalncga stališča. To je za- iitevek, katerega po moiein mnenju mo- ramo staviti. Moje mnenje se strne v sledeče locke: i. Vladiii načrt ,y.lede ustanovitve dveh oblasti na zapadnt državni meji se z ozirom na zahtevo po dobri upravi odobrava. J. Celjsko okrožje obstoieče iz sod- nHi okrajev Slovenjcgradec, Šoštanj. (iornjigrad, Vransko, Cejle. Konjice, Šinarje, Rogatec, Brežice. Sevnica tn Laško mora ostati nerazdclieno; meia Died obema oblastima mora biti Sava od Brežic do Zagorja, tako, da nripade levi breg Save niariborski. desni pa k liub- Ijanski oblasti. 3. Politično vodstvo obrtništva sc pooblašea, da te zahteve po svoii naj- boljši moči zastopa hi uresniei. NAMfcRAVA/VI NOVI PUC HABSBtjR. UOVCEV N/LMADŽARSKEM. Kakor smo svoj čas poročaii, dovo- iilo se je razcesarici Ziti posetiti svojega sina Roberta, na katerem se ie v istini izvršila 1-4. tin. majhna operacija. Zita ]e pofabila to priliko. da ie organizirala zopetni pokret radi proklamacijc svoje- ga prvorojenca Otona inadzarskim kra- l.i-cin pod nicnim regentstvom. Iz Beo- grada javljajo, da so dobili vesti. da je Zita zapusiiJa Svku in ie na pom nu Madžarsko. lste vesti prihajajo iz Pragc in Bukarešte. Dosedaj se še ni dalo do- gnati, ali je Zitina akcija že v stanju iz- vršitve, vendar je Ceškosiovaška takoj opozorila Beograd in Bukarešto o vc- steh, ki jih je sprejela tcr tudi Madžar- ski predočila opasnost novega poskusa prevrata. Mala antanta je. kakor zadaijiC, tudi sedaj sporazumna. da zabratii ka- koišnikoli poskus Habsburžanov. Ccska vlada ie izdahi tozadevna navodila svo- iim varnostniin in vojaškim oblastim, nedvomno bodeta storili isto tudi naša in ruimunska vlada. —• Šviea ie sicer svoi eas izgnala osobjc okrog Karla in Zilc. njiju samih pa ne, vskd cesar ima sedaj Zita zopetno priliko za poskuse. Tokrat se nc gre samo za Zitin poskus. inarvcC se je položaj izpremenil- v tej smeri. da ima madžarski; prestol dva prctendeuta: prvi je Oton Habsburg. drugi pa Al- bieht Habsburg, sin bivšejca nadvojvo- 1 de Friderika, ki vedno očitneie kaže . svoje lastne aspiracije na madžarski '¦ prestol. Pojavila so se namreč v habs- | burSki obitelji razna ostra nasprotstva. ; Zita namerava ustoliciti «vojega sina O- tona s sodelovanjem bivseKa nadvojv-O- \ de Evge^ia, s povnočio madžarskih legi- I timistov, avstrijskih liabsburških privr- I žencev ter francoske in italijauske ari- i stokracije. Na drugi strani zaslcduje Al- J breht Habsburg svoj cilj oPivaje se na i inadžarskcga legitimists Qötnbösa, ki ima zveze z laškhni fašisti. o katcrih sc je v zadnjein času poročalo. da so skle- nili nek dogovor, po katerem bodo laši- sti pomagali Madžaroni pri restavraciji Habsburžanov, Madžari pa jam nai po- magajo proti -— Jugoslavia. Vobče se pa pojavljajo vesti, da so posebno iranco- ski kl'erikalni krogi pripravlieni spraviU Habsburžana na inaclžarski orestol. -- Konferenca v Curihu ie odlocena, da zatre poskus Albrehta žc v kali, Zita pa raeiinajoc s tein, skuša spraviti svojega sina Otona na prestol. Mala anlanta bo "lorala tudi tokrat podvzeti vse korake, I da prepreči en kakor driiffi poskus in bo v tern smislu podvzcla tudi korake pri i velesilah. Protivojaške demonstraclie «a Spun- skem. V Madridu je došlo 16. tm. do vc- likih protivojaških dcmonstracij, katcrih vzrok še ni znan. Koiijenica ie demon- ! strante s silo razjxnala. Plebiscit v Vllni. Kakor se poroča še izid plebiscita v Vilni ni oficijelno razr- glašen, vendar sc tloznava, da ic prodr- EMJLE ZOLA: Smrt Oliviera B6gaillea. (Prevedel E. Simnic.) (Dalje.) Tipal seni skrbno okrog sebe. Ra- kev je bila velLka in rokc sem prernikal Pryv laluko. Na pokrovu niseni začutil «obene razpokc. Na desno in na levo so bile deske slabo oskobljene. toda trdnc IB rnočne. P0|oži| sem roke na prsa? ja bi Jin počasi vzdiRnii proti glavi. V konč- r» desk, sen, zaCutH Rrč^ k[ je pod pri_ tiskom odnchavala. delal sem z j.ajveč- jim naporom. izrmii Sem jrrčo, potisuil prst skozi lukJijo in začutii zemljo, mast- no, gliiiasto in mokro. s tern pa nisem prav nič pospešil rešitve. še žal mi je bi- lo, da sem izrinil gr^o; kajti nrst bi Sc 'nogla vsiiti v rakev. Po rakvi sem tipai «a okrog, čc bi bilo na desni ali na levi kaj prostega prostora. toda novsoa Je odnieval isti glas- Ko sein pa na lahko uotolkel z nogo, se mi ie dozdevalo, da ic bil glas na koncu rakve bolj jasen, fttogoče so bile take deske. Začei sem tolči, roke naprej, s pesl- Jü. Deska ni odnehala. Na povnoč sem väcI kolcna, skijučivši ncse. Nič ni za- pokalo. Nazadnje se zaletim s eeliui te- lesoin v desko tako, da so kar .kosti za- pokale. V tem tremutku sein bil kar nor, kakor stekel pes. Zadrževal sem Sc krik, ker če bi začel kričati. bi bil izgub- ljen. Naenkrat sem pa začel kričati in upiti. To je bilo stražno tulenie. ki je pri-- hajalo iz mojega grla. Klical sem na po- maganje s takim glasom, da se sam sebe nisem več spoznal. Pri vsakcm ponov- nem kriku sein bil vedno boli nor, krl- coč, da ne maram unireti. Praskal sem z nohti po deskah in se vil kakor vjet volk. Koliko časa je pač to trajalo? Ne veni, 5e- belj. ki so ga možakarji zabili po strani in ni šel popolnoma v desko. Bi! je zelo dolg in zelo koničast. Olava ie držala v pokrovu, vendar sem čutil, da sc je ma- jal. Od tega trenutka nisem mislil na n?i^ druzesa, kakor imeti žebcli. Stcgrii! sem se z desno roko čez trebnh in sa začel majati. Nič sc ni preniaknil. bilo jc na- porno delo. Premenil sem pogosto roke, ker je hnela leva tako nerodno leffo, da se je hitro utrudila. Ko sem se tako vje- zil, se mi ie razvil eel načrt v glavi. Ta žebelj bode moja rešitev. le njega v zad- njic poročali. da jc odšla od g. Patza fn se ne ve nic zanjo, se ualiaja \' mkajsiiii javni bolnici. Dijaška kuliinja v Celj« jc mjiljlui ick-om meseca decenibra razun že ob- javljcuih daril šc sledcče prispevkc: po 1000 K: g. Jozef Kolenc lesni trgovec v Šabacu; po 314 K: g. D. Bernardi, hote- lir v Celju; po 212 K: g. Jos. Weixl, župnik pri Sv. Križu pri Ljntonn>rn (dar Mohorjauov); po 202 K: gdč\ Zinka Vl- har na Bregu. nabrala med gosti v go- stilni Radej; po 200 K: g. Jos. Musi, žup- nik v Vitanju; po 124 K: g. Mirko Oru- den, ravnatelj kred. banke v Celju; po 100 K: ga. Marija Radej. gostilna na Bregu; po 86 K: namcščcnci davčncga okr. oblastva v Celju; po 80 K: g. Matija Sinid, trgovec v Novi vasi pri Sv. Jurju ob j. ž.; po 40 K: g. prof. Rudolf Kranjec v Celju in g. Maks Vraber. kauonik v Mariboru; po 30 K: g. dr. Juro Ilraso- vec, zupan v Celju; po 20 K: g. proL Matej Suliač v Celju; po 10 K: g. prof. Martin Mastnak v Celju in g. Marfm Spincller v Ljubljani. — V živilih so da- rovali približnje vrednosti: g. UrbančiČ, mesar v Celju, pljuča za 180 K, g. Re- beuschek, pljuča in vampe za 315 K, g. Drofenik, trgovec v CeJju, moke za {)24 K. Cestni Jože v ^t. Jur.iu moke za 475 K in g. Janko Božič, trgovec v Celtu. sladkorja za 280 K. — Srčna livala! Sokolstvo. »Sokol« v Šmarju pri Jelšah. Due 7. ji!ti. ob 8. uri zvecer ie bil dobro obiskan obeni zbor našega drustva. Razven točk dne\nnega reda se jc podal članstvu kra- tck osnutek sokolskili iiačel in pogojev za povzdigo drastva. Izvoljen ie sledeči odbor: br. dr. Šandor Hrašovcc, staro- sta; Fcrdo Pustek, podst.; Fr. Bevc. na- čelnik; Zupančič, Ccrovšck. Feiiinc, Uo- ljar, Legvart. Šega, odborniki; Majerle, namestnik; Cone, Lavrač, pregl. rac. Upamo, da bo novi odbor nadaljeval vt- lo prk'eto delo. Düeviia kr^oinika. Službeuo ime Kralia Aleksandra. Prcdsedstvo pokrajinske uprave razgla- ša: Ministrstvo za notranic stvari je z odlokoin z dne 2. jan. 1922 SI. St. 14.681 ex 1921, naznanilo predsedstvu pokrajin- ske uprave, da mn je predscdiiištvo min. sveta dostavilo naslednji dopis: »Sto- pivši na prestol kraljevine Srbov, Mrva- tov in Slovenccy jc Nj. Vel. kralj Alek- sander — drugi po vrsti vladanja —z i- menom Aleksander prvi krali (glasoni člcna 56. ustave) Srbov. Hrvatov in Slo- vciicev iz dinastije Petra I. Karadjordjc- viča. Z ozirom na to ie naziv vladarja našc nove kraljevine Aleksandcr Prvi (1.) kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev ter prosi po nalogu g. preds. min. sveta kabinet, naj se pri nava.ianju imena Nj. Vcličanstva kralia rabi samo to ime.« Kraljevi dvor v Dubrovniku. Zako- niti zastopniki UubrovniskeRa rneščaii- stva so sc zbrali to dni na posvctovunjc ter sklcnili, da sc dvorn dubrovniških knezov ohrani njegov zgodovinski na- rnen ter da se Nj. Vel. krali Aleksander I. naprosi, naj si v tem starodaviiem dvo- ru urcdi svojo dubrovniško rczidenco. Kralj je prošnji ngodil. V tem historič- nem dvoru, spomeniku visoke kulture, ckonomskega sijaia in političnc modrosti malega Dubrovnika, nekdanie male ja- dranske države, se že nekai časa yrse razne poprave. Vrše se seda.i najnujnej- ša popravila. a po kraljevcm obiskn sle- di definiUvna nreditcv notraniosti v stilu poslopja in dobe, v kateri ie bil dvorec zgrajen. Dubrovčani že tcžko pričakuje- jo trenotka, ko svojega noveffa vladarja pozdravijo in počaste z onhn sijajem, kakor nckda.i svoje vladarjc in diplo- ma te. Sedež zaderske škofiic prcložcn v Šibenik. Prihodnjo nedeljo se vrši v §i- beniku vstoličenje novoimenovancga bi- sknpa za severno Dalmacijo k. Panteli- ča- Sedež Skofije ic bil doslej v Zadrn, ki pa je pripadel Itali.ii. vsled čcsar bo škof odslci stoloval v §ibcnikn. Potres v Splltu. One 16: t. m. v jntro ob 3. uri cutil se jc v Splitn. močan po- tresni sunek. Podro'bnosti š^ niso zna- ne. Velik sneg jc zapadcl tudi v jnžnih delih naše drzaw. posebno v Crnogori. Aled Kotorom in Cetinjem ie cesta za- suta z ogromnimi sncžnimi zamcti, ves promct jc ustavljen. Istotako je zasuta zveza med Podgorico in Andriicvico ter F^odgorico in Kolašinom. Riinske Topiice. Restavracija »Novo Poste« tik železniškc postaje. se odda s 1. majem 1922 v najern. Ponudbe je po- slati najdalje do 1. aprila tl. ravnatelj- stvu kopaliSca Riinske Topliee. . 76 1 " Lastnikom domačili unietnin. Sirom slovenskih krajin sc nahaja tudi v za- sebni lasti ninogo umetnin (slik. risb, Plastik itd.), ki so jih v teku stoletii u- stvariJi doniači podabl.ialci. Drustvo Na- rodna Galcrija v Ljubljani, lastnik isto- iincnskega razstavišča za umetnine, na- merava o veliki noči letos v Ljubljani prirediti uinetniško* razstavo. ki naj bi prcdnietoma ponazorila. kako se je v nas tekom stoletii razviiahi upodablia- joča iiinetnost. Ker v to potrebnoga gra- diva ne more v dovol.ini meri znesti zgolj iz javnih zbirk in hranišč. prosi za- sebne lastnike tem potein, naj ustreza- joč kulturni nanicri dobrotno po dopisni- ci sporoče, katerc domačc umetnine hranijo in bi bili voljni, proti iamstvu za točiiio vrnitev ncposkodovanc umetnine; ter na trošek društva prepustiti Narodni Galeriji zgolj za dobo nanieravane hi- storične razstavc. Obvestila naj sc po- sljcjo na naslov: Narodna Galerija v Ljubljani. Izinena bankovcev. Narochia banka ie prieela kasirati petdinarske bankovce. Novi desetdinarski bankovci pridejo v promct takoj, kakor hitro pride iz Ame- rikc zailostna količina. Stari srbski de- setdinarski in drž. bankovci so popolno- ma umaknejo iz promcta. Jugoslovanska dobrovoliska banka. Po vzorcu češkoslovaških legijonarje\' sc bavijo tudi naši dobrovol.ici z mislijo, da bi osnovali lastno ba.nko s sedezem v Zagrcbii. Banka bi se osnovala s pornoč- jo »Banke češkoslovaških lejcii«, ki ima centralo v Pragi :n katerc glavnica zna- ša 70 milj. Kč. Velike patriotkinje. V pisarni bolnišnl- ce usmili. sestcr v Zagrebu jc viscla Se dolgo po prcvratu slika cesana Fran- ca Jožcfa. Ko so jo inorali konccno od- straniti. je prostor ostal dolgo časa prazon, vsak je rnislil, da bodo častite sestrc nabavile sliko kralia — častitc sestre so res nabavile sliko. pa ne kra- lja, pac pa — Stipice Radiča. Dajte Bo- gu. kar jc božjega in cesariu, ker je cc- sarjevega! Bilo je nckdaj. Po Sloveniji pa te castite sestre govori.io o antono- miji in ločitvi od Srbov.. pri tem pa mirno nživajo podporo državo. ki jj no ljubijo. Volkovi v Bosni in Srbiii. Ministrsivu notranjih poslov so dosle vesti. da so se \sled velikcga snega pojavil« po Bosni in Srbiji velike tolpc volkov. ki kar pri belem dnevu vdirajo v sela in delajo o- Riomno škodo, posebno v juznili krajili. Volkovi nastopajo v taki množini, da je onemogočen vsak promet. Na Kosovem v planini Cičcvica dogodil sc ie slučaj. da jc gnala šestorica volkov cno volku- ljo do vasi, kjer je slednja nreskočila o- grajo v kateri se ie nahaiala živina. Vol- kulja so jc skrila, volkovi pa so izven ograje tulili, na kar je prišcl scljak po- Kledat, ker jc živina mukala in bleketala. V staji je zapazil volkulio ter se mn je posrcčilo jo nbiti. Na to so Da volkovi počeli tuliti, da jc priteklo celo solo sku- paj. Začel se ie boj med zvermami in deloma oborožviiimi scljaki, pri eemur je bilo 10 seljakov prav grdo razmesar- jenili. Konccno sc jc posrečilo zveri po- gnati. Tndi krog Sarajcva sc uojavljalo tolpc volkov. Dnevno se slišiio slučaji napada istih na ljudi. V Maričičih je na- padla tolpa volkov gručo liudi. ki so šli po opravkih v sosednjc sclo ter jc bilo pri tem usriznjenih čctvcro moških in troje žensk. Kcr se je trdilo. da so vol- kovi stekli, odprcmili so vse ranjencc v Pasteurjev institut v Zagrebu. Stevilo jugoslovensiiih slikarjev in kiparjev. Novosadsko »Jedinstvo« pise, dn jc po popisu v področin naše kralje- vine živečih slikarjcv in kipariev v Bc- ogradu 20. v Zagrebu 70, v Ljubljani 30, v Sarajevu 15, v Osijekn in Snlitu p0 S v Novem Sadu 2. O druffih slovuuskih nii'stih list nima podatkov- Požar v Osljeku. je upepelil dne 13. na 14. t. in. osješko tovarno pohistva last družbe »Danica«. Zgorda ie vsa de- lavnica, stroji in materijal in dva konja. Skoda znaša poldrug milijon kron. Po- leg požarnc brambe je moralo pritjL nn pomoč tudi vojaštvo. Sumi se. da je bll ogenj podtaknjen. Vsak Jugoslovan niora biti član »Jugoslovanske Malice«! i-uv. 7. >i\ o » * üu o A< Strait 3. (iLASBlLA IN OODBA. Koga nc razvoseliio zvoki clobre ^odbe? Zt .stari divji narodi so naprav- Hali primitivna godala (tolkli ob votlo ffrevo) tcr veselo rajali. Indiici v svojih /.apiskth trdijo, da so oni iz.umi!i prvo jdasheno orodje- V zbirki »baike papi- fft-, ktera ie v orijentu zelo razsirjeiu-,, >,c bere: Nek Braham (njih svecenik) jc našel v gozdu tmed drevesnimi vejami razpeta suha čreva opicc. ktera je naj- brž pa drevju skakajoe. si razparala trc- huli. Cez ta napcta suha čreva ie bril ve- to- in tako izvajal prijetne glasove. Bra- 'iain je snel Oreva z vej. napci jili doina n« desko in tako stvoril prvo liro. Ver- K'tnejsa ic trditev, da je piščalka bila pr- vo glasbcno orodje. Povod te jznajdbc ie toil kljuii ptice feniks, kteri iina luknji- t'fc in pri dihanjii ptice se slišiio razni v'lasovi. Stari Egipeani so inieli svoj »kem- krmcf, Španjolci svojo »tamborino«. Harfo so rabili skoraj vsi narodi. Stara bajika pravi. da jo je bog Apolon izumil. Od Kgipčanov je prešla k Hebrejcem (David je godel na Harfo). Egipčani tr- Liijo. da je Oziris izumil »trobento.< in Hebrejci so jo pri verskih svečanostih •zelo čislali in le njih duhovniki so jo smeli puhati. Med glasbo trobent je bila /avzeta Jeriha. Rimljani, bojevit vojaški narod, so ljirbili trobento iin rog, rahlo- eutni Slovan je čislal milodoncča glasbi- )& (gosii, citre itd.). Sedajna doba ima pa toliko raznoličnega glasbcnega oroclja, .ia-ga no imenii skoraj uašteti ni mo- tfoče. Za nas sedaj živeče je bilo prvo gla- sbeno orodje leskovka. Kot razposaie- nim, ncmirnim in neubogljivim fantaii- w>m so nain zagodli ž n.io stariši, mi pa smo to godbo s krikom in vikom sprcm- Hali. Spominiajočemu se ti.stih zlatih ča- sov, mi nikakor no more iz fflavc prisl-o- vica: »Šiba novo mašo pojc«. Če je šiba •spokorila one razposajence. da so sedaj V'ljudni, miroljubni, dobri gospodje. tcdaj ft druga prislovica: »Kar se ie Jairezek ačii, to Jane/, zna« velika laž. Ko je vrb- 3C ozelenelo, sezuvali smo škorio in go- d\\ v žveglo; če smo bili pridni. so narn kupili starši brumbico in brnnibali sino okoli hišc, da so nam »žnable« otekaic. Ko pa s'tiTo odrasli. jc ljubilo uho poskoč- nice in liercdiko smo prosili: Oodi, godec. duša zlata. Da boš razvcselil trop. Kol'ko le nas nese trata. Par za parom, hop lion hop! V starc.iši dobi pa ie tndi to veselje minilo, nndila se nam jc rcsnciša godbä in sedni ni-scinn. l-ui-rv nam višji go- dejo. Prosveta, Vabilo na naročbo. Pravkar ic izšla knjiga: Alojz Kraiglier: Umetnikova trilogija. Ivanu Cankarju v spomin. - Samozaložba. — Natisnila Učitcljska ti- skarna. >— V prvem delu je hotel pisatelj nokazati. kako }c iztr^ala domovina Umetnika tujini h rok. Ta ga ie držala z ftospo Pavlino in si ga ie žclela trajno prikleniti z zaročenko Betko. Iz nevar- nosti, da vtone v tujini, ga ic rešila nje- gova mladostna Ijubica gosnodična Mln- ka. S potnocjo Jancza Poslanca. ki mu Jc prise] ponnjat državaiozborniški mandat, Krd je odvedla v domovino. Prvi del ima nasloy »Umetnik v tujini«. — V drugein delu — »Umetnik v domovini« — je pi- satelj vtclesil boj umetnosti z življcnjem za Umetnika. Oospodiona Helena polz- kuša, da bi ga iztr^ala "gospe Ani iz rok. Boj med njima pa stopi ncnadoma v o- zadje, ko sc Umetnik zave. da ic na kon- cu svoic poti, ki sa ne vodi iz življenja umetnosti v naročje, marveč od obojesa -- smrti naproti. — V tretjem delu — »Umetnik v nebesih« — bi.ic Janez U- uictmk svoj zaclnji hoi z Janczom Antrl- go in z Janezom Sladkostjo. Boj se bijc - za nebesa. Kakor sta mu v življenjii vcnonicr nasprotoval^ in mu mctala ka- menje pod 'noffc, tako bi mu racja tndi tn — pred samim božjim nrajmni in prod sodnikom svetim Pctrom — izpndnesla stalo in mu poveličanje preprečila: A s pomoCjo Bofta Očeta -- deus ex machi- na — triumfira Janez Umetnik nad in- trigo, njegova mati mu pride naproti Iz nebes in sveti Peter mu iih odpre. — Cena za broširan izvod 15 Din, za vc- zan izvod 20 Din. Naroea se pri vsch knjigarnah ali pri Založbi «Trilogije« v Ljubljani, Na stolbi 4.____^____________ Socijalna politika. ODGOJA IN ZAŠČITA OBRTNO- INDUSTRIJSKECiA NARAŠCAJA. (Elaborat iz ministrstva za soc. politiko, \ ki nam ga je dal na razpolago min. n. r. g. dr. V. Kukovec) ' (Dalje.) Zdravniški pregled mora biti naj- strožje in strokovnjasko izveuen. V to svrho se morajo normativno ugotoviti principijolni pogoji, kateri niorajo biti iz- uolnjeni, prcdino se določi dečku ali de- klici njima odgovarjajoci poklic. Zdrav- niški pregled mora biti obligatoricen za vse dečke in deklice. ki so v 14. letu sta- rosti. Zdravniki morajo biti radi potre- bne specijalizacije in tcmeljitega posve- čenja tej važni nalogi strokovni organi omenjene organizacije- Z ozirom na ci- kolščino, da bi za to nalosro nc bilo po- trebno preveliko število zdravniskih moči, kateri bi vršili izkliučno sanio ta posel, bi se lahko ti zdravniki specijal- no izšolali po izkustvih. stcčcnih na tern polju v naprcdnejšili državah Kot starost dečka ali deklice, ki sc posveti obrti in industriii. se naj določi izvršeno 14. leto in sicer brezizjemno. Ne najdem nobenega upravičcnega raz- loga, zakaj bi se od te starostne dobe delale izjeme za gotove obrti. Za vsako obrt ali industrijo je potrebno. da je va- jenee ali mladoletni dclavec prvič tc- Icsno krepak in drugič dušcvno tako raz- vit, da more slediti vsem delavniin pro- cesom. Ako tudi nisem zdravnik, vsejed- no smelo trdim, da zgodneia doba ni v enem in ne v drugoni oziru Dripravna za ueenje obrti. Deček ali deklica pred 14. letom — abnormalne izjeme ne upoštc- vam — je še otrok, ki nima dosti resno- sti, in ne zadosti razu.mevania o važno- sti sistematienega ueenja. Ako vzamemo starostno dobo z 12. j letom, potetn izuči vajenec obrt — ako j racunamo najdaljšo ueno dobo -- s 16. i letom. To je gotovo za pomočnika. to- raj za delavca, kl se ie. strokovno po- polnoma nsposobil. in Ic to popolno iz- učenie moramo brczpogojno od vsake- ffa zahtevati. prezgodnia doba in je po- polnoma izključeno, da bi bil v tcj dobi . lako zrel. da je sposoben in zniozen sn- j mostojnemii delu. za samostojno odlo- j Can je in presojanje. A učne dobe so obi- ! Oajno dosti kraise, sumo 3 leta ali celo ! samo 2 leti. Ako upoštevamo te kratke | ucrie (lobe. polcm pridemo do pomoeni- j kov. ki se nahnjnjo v prnvi ofroC.ii, nc- f zreli in nerazsodni dobi. | Končno moramo zahtevati. da vsak j deček ali deklica, ki vstopi v obrt ali In- ! dustrijo, mora izvrsiti liudsko solo z do- j brim uspchom. Ako tega ni dosegel, bo- I lie je, da ponavlja razrede in vstopi o- ) snovnošolsko dobro podkovan v obrt ali industrijo, žc v zrelejši dobi. kakor, da eimprcjc in v zgodnji dobi. a slabo os- novno iz?5olan prične z obrtniskim uCc- njem. Ker se vrsi ystoj) v 'Jjudsko šolo obi- čajno s 7. letom, dovrši normalno otro!< z 12. letom ljiKisko-šolski pouk. Nastanc toraj vprašanje, kaj naj poene od 12. — 14. leta, ako bi bilo zabranieno iičenje pred \4. letom. Na to dobo polagam pa ravno največjo važnost za obrtni narn- ščaj, ker sem mnenja, da dana^nja pod- laga — ljudska sola — ni pripravna in pravilna za vstop >k obrtnemu učenjn ali industriiskemu delu. Od 12. do 14. leta bi inoraii vsi oni dečki in deklice, ki so namenjeni od-nosno se nosvetili o- brtni izobrazbi, vstopiti v posebne stro- kovnc pripravljalne sole, kier bi se izpo- polnjevali v osnovnih nairkih in kjer bi se posebno gojila špecijalna predavanja o obrtniStvu, o industriiskem dein, o go- spodarstvu in prav posebno pa se vcX- balo v ri.sanju in raeunaniu. Pri vseh na- sih obrtnikih in str-okovnih delavcih za- pazujemo naniree, da so zelo. neokretni v pisanju in citanju, da nima.io pravegn pojmovanja o obliskoslovju in da imajo i>reinalo spretnosti v računaniu. Ker povzroča navadno heda stari- sev ali osirotelost dečka ali deklice, tTa se predčasuo posvetijo industrijskemu delu in na ta način služijo denar, da po- magajo zboljšati eksistenco starišcv als svojo lastno eksistenco, ie naravno, da bi morala država in iavnost skrbeti za i te najbedneje. S tern se samo prevale j itak potrebne žrtve iz dobe višje staro- j sti na otročjo dobo, ker je naravno, da sistematično skrbstvo v zgodnji mlado- sti zagotavlja daljšo delavno dobo. s tem višji produktivni uspeh osebnosti za vso dobo življenja in boljši eksistenčni polo- žaj pojedinega delavca v starosti. Te pripravljalne sole bi bile torej pravi in smotreni poskusni čas za vn- jence in mladoletne dülavee. katere bi vsposobile naraščai, da se v poznejšlli strokovnih nadaljevalnih šolah in tečajih posvetijo intenzivnejše specijalnemu Y/.- šolanju v svoji stroki in da se v te poz- nejše sole in tečaje uvede nrimcrncjši pouk o narodnem gospodarstvu na eni, a na drugi strani bi sc doseglo. da vstopi vajenec ali mladoletni delavec v resnici zrel in rescn, razumen in prevdaren k strokoviiemu ucenju v delavnici. Tako izbran in preiskan materijat, tako osnovno izšolana mladina in siste- tnatično organizirana razpredclitev o- brtnega naraščaja po pravi potrebi in sposobnosti bodo trdni in zdravi temelji kvalitetnega dclavstva. (Dalje prih.) Marodno gospodarstvo. Carina na luksuzno blago. uvoženo \ naso državo, se je zvišala za 2(10%. Izdelovanje vžigalic v Jugoslav«!- V Jugoslaviji imaiuo 5 tovaren za vžigali- ce in sicer: v Osijeku, Vrbovsko (Hr- vaško) Dolac (Bosna) Verbas (Bačka) in Ruse (Slovenija). Izmcd teh tovaren jc največja ona v Osijeku. ki proizvaja dnevno 300.000 škatljic po 100 vzigalic. Tovarna v Dolacu pri Travniku izdcla dnevno 100.000, ona v Verbasu pa 80.000 Skatljic. Tovarna v Rušah v Dravski do- lini je prenovljena tcr bo nroizvajala letno IN miljonov škatLiic. Število živine v Sloveiiiü. Stanje domačih živali je po štetiu 31. jan. 1921 sledeče: Vsa Slovenija (izvzemši Lo- gaško okrožje) ima goveie živiiie 178 tisoč 105 glav in 16 bivolov. 58.438 konj. 128 mezgov ter mul in 381 oslov. Praši- čev se je naštelo 302.581, ovac 75.008, koz 23.610. Kokoši 1,010.564. gosi 14.988, rac 12.849, pur 17.421. skupno toraj 1,055.822. Cebel se je pa naštelo 59.502 panja. Dobava loja. Ravnatolistvo drZnv- nfh železjiic v Subotfcf razoisujc za uan 27. marca 1921 pismeno oferf.alno licita- cijo glede dobave 2000 kg loia. Prcdmet- ni ok las je v pisarni trovske. in obrtniske zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava oblek in ohuval. Zemaljski ekonomat v Sarajevu ražpisuie za dar. 28. februarja 1922 ob 9. uri donoldne ko- inisijsko ofertalno licitaeijo glede doba- vc obleke in čevljev za poduradnike fi- nanoiic kontrole. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniske zbonice v Ljubljani interesentom na vpogled. Plačevanje davka na posloviü pro- met. Zveza trgovskih gremijev in za- drug opozarja vsc interesentc. da jc da- vek na poslovni promet ostal neizpre- meujem v veljavi in, da različne časopis- Ti2 vesti o izpremembah in ukinjenju tc- ga davka ne odgovar.iaio resnici. Prvi plačilni rok zapade najpozneie 30. jan. 1922. Vsi irgovei in obrtniki so primora- ni voditi predpisane knjige in nlačati da- vek v znesku 1 % od storjenega prome- ta, ker sicer zapade.io občutni denarni kazni. Prlhod kraljleviča Gjorgia v ßeograd. Bcograd, 17. jan. Kralicvie Ojorgje, ki se mudi v Rirnu ie bil obveščen o zaroki kralja Aleksandra I. s kraljtčino Marijo ter pride te dni v Beograd, kjer ostaue dalje časa in bo prisostoval tudi zaroki. Iste se bodeta udeležila tudi kner Arzen in prineeziuja Jelena. Seja odbora za poslovnik. Beograd. 18. jan. Na včerajšnji seji odbora za poslovnik se ie obravnaval isti člen za členom. Razprava je dospe- la do Ciena J4. ki doloea. koliko odbo- rov naj bo v paiianiontu. Opozicija in nekateri člani vladne večine predlagajo naj se osnuje interparlamentarni odbor za zunanje stvark Ob koncu ie minister pravde dr. Laza Marko vie predlagal, naj se vprašanje odgodi do prihodnje seje, ker niso bili navzoči vsi člani odbora. Seja je bila prekiujena in sc nadaljuje jutri. Karlova brigada v Budimpešti. Budinipcsta, 17. jan. Listi poroca- jo, da je polieija aretirala nekega biv- sega stotnika. v katerega stanovanju so našli kompromitujoče spise, iz ka- tcrih se da posneti iistanovitev »Karlo- ve brigade, pri kateri je udeleženo več upomikov iz Zapadnc Ogrske. O stvan ie govoril na zadnji seji narodne skup- süine poslanec Friedrich, kateri je bil radi tega pod strogim policiiskim uad- zorstvom. Izkazalo se je, da ie bila tr- ditev Friedricha resnična. V nadaljnein poteku zasledovanja je polieija arctiraTa enega izmed upornikov \/ Zaiindne Madžarske- Zita v Svtci in njen povraiek na Madeiro. Bern, 17. jan. V bernskih vladnih krogih se govori, da je operaeija Zitine- ga otroka dovršena in je potekla brez komplikacij tcr da sc vrsiio vse varno- stne priprave za odpotovanje Zite na Madeiro. Raznesla se je vest, da Zita ne bo mogla takoj oditi, ker bo vkratkem porodila. Pred odhodom še ii bo dann prilika, da bo za kratek čas videla vsc svoje otroke na gradu Hardeggu. Svetovna gospodarska konferenca v Genovi in Rusiia. London, 17. jan. Iz Rive se doznava program boljševiškc vlade za svetov- no gospodarsko konferenco v Oenovl. Isti obsega zahtevo po plačevanju ru- skih dolgov, vruitev Rusiji po Djeniki- nu, Judeniču in Wranglu odvzetih ladij, odstop vzhodne Sibirijc. obnovitcv go- spodarskih odnošajev z Rusiio. Sovjet- sko vlado bo zastopal komisar Cičerin, Zu nid in Lunačarski. Podaljšaiije trgovinke pogodbe z Avstrlio. Beograd 17. jan. Do dne 30. t m. po- daljšana trgovinska konveneija z Av- strijo sc bo podaljšala za nadaljnih 30 dnij. V to svrho je naprosilo ministrstvo za trgovino in industrijo narodno skup- ščino, da mu dovoli to podaljsanje za 30 dnij. Jf!teriiaci.ionalizaei.«a Tangerja. Pariz, 17. jan. Diplomatski dopisnik »Daily Mail-a« poroča iz konference v Cannesu, da sta imela Lord Curzon m Briand kratko konferenco v Tangerju, ter sta se pri tem zjedinila načeloma v internacijonalizacijo tega rnesta. Pred- pogoj je, da ga Anglija in Francija sprej- •rieta na konferenci, ki bi se hniia vršiti v Londonu, in sporazum ratificirate. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiäkarna v Celju. Odgovonii urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. I) najem se odda takoj dobro tirejena kovačnica, zaneslji- vemu in treznemu kovaču, Natančnejc se izve v upfavi »Nove Dobe«. 200 hl ljutomeržana proda Oskrbništvo graäcine v 83 3-1 GORNJI RADGONI. ^^^^^^^^^^^^B^^^^lBBBHBvBBHBHHiB^^^H^^^^B^^^^BHMiH^RiqS^l^^^g^g^l^^^n^^auM^hMMM^^^^ kavčukpete za čevlje Straai 4. »NOVA D O B A« Stev. 7 Poštni ček. rač. 10.598