Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 26. februarja 2020. Cena: 1,46 EUR Leto: XXI ŠT. 1 I 29. januar 2020 3 Živahno na področju razvoja poslovnih con 7 Z ritmom in energijo nabit BUMfest trikrat napolnil dvorano 8 Tudi človek v stiski ima pravico do dostojanstva 15 Za lovski blagor lisica, na mizi vseeno pečenka Rokometni uspeh tudi del naše doline L. K. Slavko Kolar mah evropskega prvenstva nosilec slovenske obrambe, za ekipo pa je s šestmetrske črte dal 27 golov. Med navijači, ki so ga spremljali na Švedskem, je bil tudi Žalčan Slavko Kolar, ki ga poznamo kot fotografa na številnih rokometnih tekmah, tako ligaških, evropskih kot tistih, kjer se merijo državne reprezentance. Slavko nam je za objavo poslal fotografijo našega Blaža, ki jo je v živo posnel na Švedskem. O izvrstnem rokometašu Blažu Blagotinšku, pa tudi o Slavku Kolarju bomo v prihodnjih izdajah še pisali. Zaenkrat pa čestitke Blažu in hvala Slavku. T. T. Rokometaš Blaž Blagotinšek, naš rojak iz Arje vasi, je bil član slovenske izbrane rokometne vrste, ki si je minuli vikend priborila četrto mesto na evropskem rokometnem prvenstvu. Veliki met fantom sicer ni uspel, a dosegli so cilj, uvrstitev na kvalifikacijski turnir za olimpijske igre v Tokiu in pokazali odlične predstave na poti do polfinala. Tudi četrto mesto je v hudi evropski konkurenci velik uspeh. Krožni napadalec Blaž Blagotinšek, član madžarskega Weszprema, lani proglašen za najboljšega obrambnega igralca Evrope, je bil na vseh tek- Prestopno, všečno? Raje iskreno! LUCIJA KOLAR Blaž Blagotinšek na polfinalni tekmi s kasnejšimi evropskimi prvaki Španci Nepričakovano: vlada padla L. K V ponedeljek je na novinarski konferenci še pred napovedanim zasedanjem Državnega zbora povsem nepričakovano odstopno izjavo podal predsednik vlade RS Marjan Šarec. Zaradi strokovnih razlogov je pred tem odstopil minister za finance Andrej Bertoncelj. Glavni povod za odstop ministra za finance je bil očitno predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja, o katerem naj bi državni zbor odločal danes (v sredo). Odstopno izjavo je predsednik vlade takoj po novinarski konferenci poslal v parlament. Kot je ob odstopu povedal Marjan Šarec, vlada s tremi partnerji ni bila sposobna izvesti kakšnih večjih oziroma strukturnih sprememb: »Zato je najbolj pošteno, da gremo na predčasne volitve in da ljudje povedo, ali mi zaupajo.« Prestopna leta so uvedli zato, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi. Zemlja namreč potuje okoli Sonca približno 365,2422 dni. Če bi torej uporabljali samo redni koledar, ki ima 365 dni, bi se letni časi počasi zamikali. Takšen koledar namreč v 4 letih »zamuja« za pol dneva. Zato ima februar vsaka 4 leta 1 dan več, 29. februar oz. prestopni dan. Tako hitro kot smo vstopili v novo prestopno leto 2020, že smo pri koncu prvega meseca. Pred nami je najredkejši dan me letošnjimi 366 dnevi, 29. februar. Redkost pri ljudeh nujno sproža različne občutke, navade, celo vraževerja, v različnih državah različne. Najbolj znana tradicija, ki izvira z Irske pravi, da lahko edino na ta dan ženska zaprosi moškega za roko. To naj bi uravnotežilo tradicionalne vloge moških in žensk. Malo manj vraževerni bi k temu dodali: »Zelo enakopravno, 1 dan na štiri leta naj uravnoteži 4x365 dni! Ali so ženske tako »močne« ali pa jih tako podcenjujejo.« Kar pač kdo verjame. Rusi verjamejo, da prestopno leto prinaša slabo vreme in povečanje tveganja za smrt. No, če ne želiš, ne verjameš. Škoti in Grki imajo 29. februar za nesrečen dan. Kdo ve, morda so ga za nesrečnega progla- sili samo za to, da bi šel mimo brez prevelikega pompa. Preverila sem februarske prireditve v naši dolini in edina, objavljena za 29. februar, je pohod Planinskega društva Šempeter na Ludi breg na Hrvaškem. Če udarim vaški »čvek«, pa prevedem »ludi« v slovensko »nori«, si lahko rečem, da so planinci pravi norci, da si upajo na nesrečen dan na »Noro goro«. In če vendarle verjamemo še našemu reku, da »gora ni nora, ampak tisti, ki gre na njo«, potem planince nujno posvarim, naj 29. februarja ostanejo doma. Pa vražo, čvek ali samo šalo na stran. za Boba leta v soboto zvečer, da si želi ljudi in realnosti »morda z manj všečkanja in z več iskrenosti.« Velike želje, upam da ne nerealne, všečkanje namreč že postaja naš najbolj priljubljeni nacionalni šport, poleg »foušije«. Všečkarji so kot ubogljiva čreda, ki prikima tistemu, čemur prikimava večina. Ta se ne zaveda, da je velikokrat za obče sprejetim samo en upravljalec, en interesni center moči, ki obožuje črede in čredne nagone, ker so obvladljivi. »Če si vzoren član črede ovc, moraš biti tudi sam ovca,« je še povedala Ninna Kozorog. Res je. Zamislite se. Naj vam bo nekaj všeč zaradi vašega prepričanja in vrednot in ne le zato, ker je všeč tudi drugim. Med Slovenci sicer nisem zasledila nobenih (uradnih), čisto naših vraževerij na prestopni dan ali pa sem jih prezrla. Ampak po naši stari navadi, da se vedno obračamo za drugimi, ki so običajno v naših glavah boljši, najbrž verjamemo v kako tujo vražo, ki nam je pač »bližje«. Všečkamo kot všečka večina, ne le na FB profilih, tudi v realnem življenju, kar pomeni, da se ne moremo izgovarjati zgolj na populacijo, ki uporablja Facebook. Ob tem citiram stavek zdravnice nevrologinje in humanitarke, Slovenke leta Ninne Kozorg, ki ga je izrekla na podelitvi Kakšnemu vzoru pa naj potem sledimo, bi se lahko vprašal kdo? »Najpomembnejši vzornik je tisti človek, ki nas zvečer gleda iz ogledala, ko si speremo masko dneva,« je še ena izjava Ninne Kozorg. Tista, ki je postala Bob leta 2019 po izboru bralcev časopisa Večer. Bodite torej najprej sami sebi vzor in vzor boste tudi drugim. Bodite iskreni (vsaj) do sebe in potem bo lažje biti iskren tudi do drugih. Naj vam bo nekaj všeč zaradi vašega prepričanja in vrednot in ne le zato, ker je všeč tudi drugim. Tudi to je kultura. Iskren kulturni praznik vam želim! občinA ŽALEc 2 ŠT. 1 I januar 2020 Zahvala medijem za korektno sodelovanje L. Kolar Za Občino Žalec je uspešno leto, pred njo številni smeli projekti, je povedal župan Janko Kos. Župan Janko Kos je 14. januarja skupaj s sodelavci iz občinske uprave pripravil tradicionalno srečanje z novinarji, ki se ga je udeležilo rekordno število predstavnikov sedme sile. Na srečanju je župan ocenil minulo leto kot uspešno in plodno ter se zahvalil novinarjem za korektno poročanje, kritičen pogled in jih povabil, da tako »nastavljajo ogledalo« tudi v prihodnje. »Karkoli naredimo v tej občini, bi lahko še več in bolje. Ampak če smo realni, je za nami zelo uspešno leto,« je na srečanju povedal žalski župan. »Tudi za letošnje leto si želim, da se uravnoteženo razvijamo naprej na področju gospodarstva in negospodarstva, da smo socialno čute- či, kot smo bili do zdaj. Seveda pa si želim tudi, da izpeljemo investicije, ki so v domeni lokalne skupnosti, ki jih financiramo iz svojega proračuna, pa tudi tiste, ki so vezane na državo. Pomembno je, da naredimo izvoz na avtocesti v Arji vasi, ki je v fazi projektiranja, in upam, da bo ta faza končana do bo konca letošnjega leta in da začnejo z deli v prihodnjem letu. /…/ Želimo si tudi ureditev križišča na žalski obvoznici in pa končno upam, da bomo pričeli z gradnjo ceste skozi Šempeter od krožišča pa do mostu na zahodni strani, s sanacijo mostu preko Struge, mimo znanega gostišča in tovarne SIP do Petrola.« Kos je posebej omenil tudi prepotrebno obnovo mostu čez Savinjo v Letos so novinarje skupaj z županom Jankom Kosom pozdravili številčna ekipa občinske uprave na čelu direktorico Tanjo Razboršek Rehar in vodji uradov, vsi trije podžupani in pooblaščenka. Grižah, ob tem pa poudaril dileme glede odločitve o obnovi. »Problematičen je most v Grižah, to je velika investicija, vsako leto je slabša njegova konstrukcija. Moramo ga zaščititi. Vendar moramo v naslednjih letih priti do odločitve, ali popolnoma nov most ali posanirati obstoječega. Zato v roku enega meseca pričakujem začasno prometno signalizacijo, semaforizacijo, zaradi česar bo obremenitev manjša.« Kos je še dodal, da bo potrebna tudi sanacija mostu v Kasazah, saj bo ta most še bolj obremenjen zaradi signalizacije na griškem mostu. V tem smislu načrtujejo izgradnjo mostu za pešce in površinsko sanacijo mostu, ki je statično sicer še dovolj varen.« Kos je v načrtih omenil tudi kolesarsko pot od Celja do Žalca, kjer načrtujejo letos izdelavo projektov, drugo leto pa izgradnjo. Ponovno se je ustavil pri poslovnih conah: »Gradimo tudi komunalno infrastrukturo v poslovno-turistični coni Vrbje, projekt je vreden približno 1,5 milijona evrov, delno financiran z evropskimi sredstvi, in se končuje sredi marca. Vključuje parkirišča, razsvetljavo, postajališča za obstoječo poslovno cono in za širitev turistične cone Hopslandije, ki jo bomo gradili v naslednjih letih. Odprt pa je tudi razpis v vrednosti 150 tisoč evrov za postajališča za avtodome. Nadaljnja širitev se obeta v poslovni coni Arnovski gozd: »Oddali smo vlogo za postavitev komunalne infrastrukture v poslovni Srečanje z novinarji je vedno tudi delovno. coni Arnovski gozd III, da ustvarimo pogoje za najmanj 10 novih investitorjev, ki bodo našli poslovno priložnost v poslovni coni Arnovski gozd III,«je še povedal Janko Kos in dodal, da želijo s sredstvi, pridobljenimi na razpisu, doseči, da bo komunalni prispevek za vse investitorje čim nižji, kar bo pocenilo investicije zainteresiranim vlagateljem. Janko Kos je spregovoril tudi o drugih načrtih, med njimi o reševanju prostorskih težav II. OŠ Žalec, kjer se število učencev na šoli s prilagojenim programom povečuje, zato bo nujno potrebno poskrbeti za dodatne prostore za telovadbo. »Razmišljamo o t. i. fabrikatu, začasnem objektu, telovadnici, ki bi jo umestili v športni cen- ter, vendar pa moramo najprej prestaviti »street out-work«, igrišče za odbojko na mivki, da bomo ustvarili pogoje za nov objekt. V Žalcu načrtujemo tudi izgradnjo pomožnega nogometnega igrišča s travno površino. Zaključujemo tudi izgradnjo igrišča pri Osnovni šoli Petrovče, ki je bila do sedaj edina matična šola, ki ni imela urejenega igrišča ob šoli.« Kot vsako leto bodo v Žalcu skrbno spremljali družbeno in socialno področje. Župan Kos je kot novost omenil projekt Prostofer, v sklopu katerega bodo prostovoljni vozniki brezplačno po opravkih vozili starejše občane in občanke, ki si prevoza zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo zagotoviti ali privoščiti. Prostoferji za prevoze starejših in invalidov L. Kolar T. T. Projektu se je v Žalcu že v prvi fazi pridružilo kar 23 prostovoljnih šoferjev oz. prostoferjev, kar je do zdaj v Sloveniji absoluten rekord. Župan Občine Žalec Janko Kos je minuli petek, 24. januarja, predal v uporabo električni avtomobil prostovoljnim šoferjem, ki bodo s prevozi pomagali starejšim in invalidom v projektu Prostofer. Gre za trajnostni slovenski projekt zavoda Zlata mreža, v katerega se je z letošnjim letom vključila tudi Občina Žalec. Župan je ob tem predal ključe Bogdanu Železniku, prvemu prostovoljnemu šoferju, ki se je pridružil projektu v Žalcu. Projekt bo v celoti zaživel sredi februarja, potem ko bodo prostoferji opravili izobraževanja. Prostofer je skovanka iz besed 'prostovoljni' in 'šofer'. Je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših. Povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki radi priskočijo na pomoč. Prostofer je posebej namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Omogoča jim lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd. V projektu poleg zavoda Zlata mreža na našem območju sodelujejo še Zveza društev upokojencev Žalec in kar 23 prostovoljcev, ki so se odzvali v prvi fazi. Direktor projekta Zlata mreža Miha Bogataj je povedal, da je Občina Žalec 28. slovenska občina, ki se je pridružila temu projektu: »Danes sem še posebej srečen, ker sem tukaj srečal toliko srčnih ljudi. Naš slogan je »S srcem na poti« in tukaj se je zbralo kar 23 voznikov, kar je do danes absolutni slovenski rekord.« Ob tem je dodal, da prostoferji niso le vozniki, ampak tudi spremljevalci, ki nesebično pomagajo svojim potnikom, tudi ko izstopi- Električno vozilo bo opremljeno z nalepko PROSTOFER. jo iz avta. Pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah ... Občina Žalec bo letno za projekt namenila nekaj manj kot 10 tisoč evrov. S tem bo pokrila najem vozila, stroške klicnega centra Zlate mreže, zavarovanje in druge stroške delovanja sistema. Tudi župan Janko Kos je bil vesel velikega odziva prostovoljcev in še: »Zaenkrat se bomo omejili s pre- vozi na Občino Žalec, do prve bolnišnice. Če pa se bo to pokazalo kot zelo dobro, bomo v nadaljevanju nabavili še kakšen avto. Morda se bo za sodelovanje odločilo tudi kakšno podjetje, ki je družbeno odgovorno.« Zavod Zlata mreža je po predaji ključa pripravil tudi usposabljanje za vse prostoferje, ki so jih seznanili z njihovimi nalogami v vlogi prostoferjev in s posebnostmi električnega vozila in vožnje z njim. Kdo je lahko PROSTOFER? Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoz potrebujejo. Vozniki, ki želijo postati prostoferji v Občini Žalec, lahko pokličejo 03 713 64 38 (Bojan Jereb) ali pišejo na e-naslov glavna.pisarna@zalec.si. Kako deluje prostofer? Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo zagotovi občina, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje voznika in sopotnikov. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred želenim prevozom. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo dodatnim potrebam. OBČINA ŽALEC ŠT. 1 I januar 2020 3 Živahno na področju razvoja poslovnih con T. Tavčar. L. Kolar Poslovna cona Arnovski gozd III je najbrž zadnja nova poslovna cona, ki jo je Občini Žalec še uspelo pridobiti. V Občini Žalec beležijo v zadnjih letih zelo živahno dogajanje na področju razvoja poslovnih con, ki pomeni tudi gospodarsko moč občine. Lani je najbolj odmevala izgradnja Lidlovega logističnega centra v poslovni coni Arnovski gozd II (AG) na 13 hektarjih površin in z investicijo, vredno 70 milijonov evrov. Arnovski gozd, ki se letos širi še na AG III, bo postal največja poslovna cona Občine Žalec s skupaj skoraj 70 hektarji. To je polovica površin vseh poslovnih con v občini. O stanju in razvoju žalskih poslovnih con ter o degradiranih območjih smo se pogovarjali z direktorico občinske uprave Občine Žalec Tanjo Razboršek Rehar. »Lahko rečem, da smo največji uspeh pri razvoju poslovnih con dosegli ravno z odprtjem največjega logističnega centra. Pridobili smo veliko investicijo, eno največjih, celo v slovenskem merilu,« je povedala Tanja Razboršek Rehar. Zadnjih 10 let razvoj AG Z izvolitvijo novega župana Janka Kosa leta 2010 je v reševanje težko rešljiv Arnovski gozd dobila nova ekipa. Za pol leta je dejavnosti prevzel podžupan Robert Čehovin in jih po prihodu nove direktorice žalske občinske uprave Tanje Razboršek Rehar maja 2011 prepustil njej. »Od konzorcija podjetij za izgradnjo komunalne opreme Arnovskega gozda I sta ostali le dve podjetji (EHO in Edit), s katerima smo leto dni pripravljali komasacijo zemljišč in sklenili Pogodbo o opremljanju za izgradnjo potrebne komunalne opreme v PC AG II v vrednosti preko milijona evrov. Od Hypo banke, ki je postala lastnica nekaj zemljišč in delno zgrajene komunalne opreme skrajnega južnega dela PC Arnovski gozd (kjer so začela poslovati večja podjetja Hmezad Trgovina, SICO, Davidov hram, Strojne instalacije Šarlah in Hidro), smo namesto razlastitve dobili komunalno infrastrukturo v vrednosti 1,2 milijona evra brezplačno v upravljanje. Seveda pa je občina prevzela breme vzdrževanja. Hkrati smo na občini v rekordnem času šestih mesecev sprejeli novi občinski podrobni prostorski dokument (OPPN) za območje, kjer stoji danes nova hala podjetja Novem, ki se je moralo v zelo kratkem času preseliti na novo lokacijo. Novemu smo s tem omogočili širitev in novo zaposlovanje,« pojasnjuje Tanja Razboršek Rehar. »Tudi za umestitev logističnega centra Lidl je bilo treba predhodno spremeniti in dopolniti OPPN Arnovski gozd. Sočasno je potekalo sprejemanje krovnega prostorskega načrta (OPN), ki ga je občina imela »pod streho« že leta 2013. Velja poudariti, da je v Sloveniji slaba tretjina občin, ki tega krovnega prostorskega dokumenta še nimajo. Prav letos hitijo s sprejemanji, da Slovenija ne bo dobila kazni Evropske unije, saj je skrajni rok leto 2021.« Prav OPN je območje za poslovne cone še razširil proti Ložnici in pred tremi leti so začeli že z novim OPPN -jem za Arnovski gozd III. »Z veseljem povem, da nam je uspelo narediti komasacijo že na tem območju in da smo konec decembra lani na Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo oddali vlogo za sofinanciranje izgradnje gospodarske javne infrastrukture v poslovni coni Arnovski gozd III. S soudeležbo bo komunalni prispevek za podjetja polovico manjši, kot bi bil sicer.« Gre za 1,6 milijona evra vreden delež države, medtem zemljine s tega območja, za katero se pogovarjamo, da bi jo vozili v rudnik Montana v Zaloški Gorici ali v Rudnik Velenje, čeprav bi jo bilo smiselno porabiti za protipoplavne ukrepe ob Savinji in Ložnici. Žal državni prostorski načrt za te ukrepe že več let stoji, kljub našemu večkratnemu ukrepanju in tudi obljubah nekaterih ministrov.« Napredek tudi v drugih poslovnih conah Tanja Razboršek Rehar ko je celotna vrednost izgradnje ocenjena na več kot 3 milijone evrov brez DDV-ja. »Gre za kohezijska sredstva po Operativnem programu za razvoj regij na osi 3.1., kjer smo že bili koristniki kohezijskih sredstev za PC Tehnos v višini milijon evrov (zaradi cenejše izvedbe pa smo porabili samo 700 tisoč evrov) in za PC Vrbje, kjer so nam odobrili 800 tisoč evrov kohezijskih sredstev.« (O PC Vrbje smo poročali v prejšnji številki Utripa, op. ur.) Zahtevna komasacija Projekt komasacije v Arnovskem gozdu III je bil zaradi razpršenosti lastništva precej zahteven. »Ker občina na tem območju skoraj ni lastnica, je bilo treba izvesti to zelo zahtevno komasacijo. Na tem področju je 38 lastnikov zemljišč, ki, razen dveh, niso podjetja. Lastnike smo morali povezati s potencialnimi novimi lastniki oz. investitorji, da so sklenili predpogodbe. Ministrstvo je namreč zahtevalo lastništvo investitorjev, torej zagotovilo, da bodo tako lahko v dveh letih po izgradnji gospodarske javne infrastrukture končali svoje objekte in bomo skupaj dosegli zastavljene cilje teh razpisov. Poslovna cona AG III, ocenjujem, bo tako lahko zaživela čez dobri dve leti. Pri vključevanju investitorjev smo imeli »usklajevalno« vlogo in skrbeli, da nismo vključevali v cono okoljsko problematičnih dejavnosti. Težko pa je zagotoviti, da kasneje ne bo prišlo do sprememb lastništva, a varovalke ima tudi sprejeti OPPN, zato smo pozitivno naravnani. Moram pa se zahvaliti za dobro sodelovanje vsem, ki so sodelovali v tej zelo zahtevni komasaciji. Vsi so tudi prispevali v enakem deležu del zemljišč za izgradnjo potrebne gospodarske infrastrukture.« Novih podjetnikov, ki so že sklenili predpogodbe za nakup zemljišč, je trenutno deset. »V PC AG III je prostih še med 15 do 20 tisoč m² površin. Zato vabimo razvojno naravnane gospodarstvenike, naj pohitijo in se oglasijo na Občini Žalec, kjer jih bomo usmerili do sedanjih razpršenih lastnikov. Ocenjujem namreč, da je to zadnja poslovna cona, ki jo je Občini Žalec še uspelo pridobiti. Politika kmetijskega ministrstva se namreč pri spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča zelo zaostruje. To opažamo pri prvi spremembi OPN-ja, tistega, ki smo ga sprejeli leta 2013. »Kmetijci« želijo, da bi bila bilanca kmetijskih površin, ki jih iz kmetijskega spreminjamo v stavbna, usklajena z vračanjem iz stavbnega v kmetijsko, kar praktično ni mogoče.« In kaj sledi zdaj? »Počakali bomo odločbo z ministrstva glede sofinanciranja, ker to pomeni tudi potrditev višine komunalnega prispevka. Prav tako mora biti v zemljiško knjigo vpisana komasacija, ki jo pripravljamo za vložitev na Geodetsko upravo RS. Šele potem bodo lahko investitorji predpogodbe spremenili v pogodbe za nakup zemljišč in začeli z izdelovanjem projektne dokumentacije za svoje objekte na njih. To bo najbrž potekalo vzporedno z izgradnjo komunalne infrastrukture na tem območju. S tem pa je povezan tudi odvoz prek 100 tisoč kubičnih metrov Degradirano območje v Šempetru še čaka svoj epilog. Občina Žalec torej z AG III nekako zaključuje z odpiranjem novih PC. »Lahko pa še povem, da po dokončanju gradnje občinske komunalne infrastrukture, ki jo je z lastno investicijo lepo dopolnil Tehnos, načrtujemo še drugo fazo te poslovne cone južno od železnice v Žalcu, kjer se bo še enkrat širilo podjetje Zagožen. V njej je možno narediti še garažno hišo, kar bi bilo v smislu prometne razbremenitve mesta Žalca in z okoljskega vidika zelo dobro. Vse to se navezuje tudi na umeščanje t. i. »južne žalske obvoznice«, ki bo v končni obliki potekala od Šempetra do Levca in razbremenila mestno središče in drugi dve največji središči, Šempeter in Petrovče. Kdaj bo to, si ne upam napovedovati, se pa strinjam s tistimi občani, ki pravijo, da je to nujno. Tudi za projekt izgradnje infrastrukture južno od železnice v Žalcu smo konec leta že vložili prijavo na MGRT in pričakujemo še dodatnih 700 tisoč evrov kohezijskih sredstev.« Počasi se »prebuja« tudi območje, ki ga opredeljuje OPPN Žalec zahod in je v fazi sprememb in dopolnitev. Zaradi stanovanjskih in poslovnih gradenj ter posledično prirasta prebivalcev načrtujejo tu izgradnjo vrtca z osmimi oddelki, ponovno v obliki javno-zasebnega partnerstva. »Dogovarjamo se s potencialnim investitorjem za gradnjo oskrbovanih (varovanih) stanovanj na območju Žalec – zahod, kjer so že trgovci Hofer in Lidl ter od lani Tedi. Gradnjo tukaj načrtuje le še trgovec s tehničnim blagom Inpos, vse ostale površine pa ostajajo za stanovanjsko gradnjo s kombinacijo poslovne dejavnosti. Ohranjamo tudi rezervacijo prostora za gradnjo doma za starejše. Kaj si v Občini Žalec na tem področju še želijo? »Občino Žalec še v prvem polletju letos čaka sprejem prvih sprememb in dopolnitev OPN -ja, ki so namenjene pretežno gospodarstvenikom. Trenutno smo v pridobivanju drugih mnenj nosilcev urejanja prostora. S tem bomo reševali kamnolom Liboje, parkirišča za tovornjake v poslovni coni Arnovski gozd, minimalne širitve Poslovne cone Vrbje, gasilski dom v Arji vasi in pridobili možnost umestitve večjega javnega parkirišča za avtobuse in osebna vozila s spremljajočimi objekti. Uredili bomo bolj varen uvoz proti trgovinam Mercator, Spar in proti podjetju Hmezad Export-Import, ki načrtuje rušenje objekta nekdanje tovarne krmil, izgradnjo sodobnega skladišča za hmelj in »prave« pivnice, ki je Žalec kot slovenska prestolnica hmeljarstva in pivovarstva še nima.« Še letos pa bodo pričeli s pripravo druge spremembe OPN-ja, za fizične osebe. »Radi bi pozvali vse tiste občane, ki imajo nezazidana stavbna zemljišča za stanovanjske hiše ali za stanovanjsko-poslovne objekte, naj se odločijo za prodajo, če ne bodo sami investirali. To je pomembno z vidika nove obdavčitve in z vidika možnosti izpeljave drugih sprememb in dopolnitev OPN-ja. Kmetijsko ministrstvo namreč najprej preveri v občini, kaj je nepozidanega, in če je veliko stavbnih zemljišč nepozidanih, pri novih površinah ne bomo mogli spremeniti namembnosti. Trenutno imamo prek 200 informativnih pobud za spremembe in gotovo vsem ne bomo mogli ugoditi, če jih bodo tisti, ki že imajo stavbna zemljišča, ohranjali nezazidane.« Stare in degradirane Občina ima še precej dela s starimi poslovnimi conami, je še povedala Tanja Razboršek Rehar. »Gre za objekte na degradiranih industrijskih območjih. V reševanju že imamo, če gledamo od zahoda proti vzhodu, lokacijo nekdanjega Aera v Šempetru, kjer je novi lastnik. Druga je lokacija SIP v Šempetru, kjer so eno novo halo že naredili. Z naslednjimi spremembami bodo lepo zaokrožili svoj kompleks. V začetku letošnjega leta se je začelo premikati pri urejanju degradiranega območja cone Zaloška Gorica in dobro kaže, vsaj upam.« V Žalcu pa ostajajo odprte še nekatere degradirane poslovne cone. »Degradirana cona ostaja kompleks starega Juteksa. Tukaj je primeren prostor za podjetja, ki se ukvarjajo s terciarno in kvartarno dejavnostjo. Sedanji italijanski lastniki, s katerimi smo se v zadnjih letih že dvakrat sestali, so popolnoma nezainteresirani, ker pravijo, da so samo trgovci. Trenutno pa so tukaj neprimerne dejavnosti. Precej neurejena je tudi poslovna cona nekdanjega ponosa savinjske keramike KIL Liboje, ki se sicer nekaj oživlja. Imamo pa zelo velike težave s tistimi lokacijami, ki so jih dobili lastniki v naravi po denacionalizacijskih postopkih. Eden takih je pri vhodu v Šempeter z žalske strani, kjer smo z enim od lastnikov naredili prostorski dokument, bili prepričani, da bo začel z gradnjo, vendar se že 5 let ni nič zgodilo. Ostalo je pri »šempetrskih okraskih« razpadajočega pogorišča. Podobno se nam dogaja s kompleksom za »graščino« Arja vas, ki je zaradi neurejene okolice tudi okoljsko čedalje bolj sporna lokacija (objekti s starimi salonitkami). Od leta 2007, ko so dobili nepremičnino nazaj, ni bilo vloženega ničesar, samo graščino so izpraznili, tako da propada tudi ta objekt. Zagotovo bi za spremembe lastniki potrebovali prostorski dokument, vendar se s pobudo še niso oglasili.« Veliko upanja polagajo na »sistemsko« pripravo Odlokov na temo videza naselij. »V to je Občina Žalec pred štirimi leti že »pionirsko zagrizla«, a žal tudi »klecnila«, saj mora pri tem sodelovati država. Dolgoročna naloga in želja občine je, da uredi degradirana območja, vendar smo pri tem večkrat nemočni, če ni volje lastnikov,« je dodala Tanja Razboršek Rehar. 4 občinE ŠT. 1 I januar 2020 Novo vozilo za PGD Braslovče T. Tavčar Nova gasilska avtocisterna za intervencije in prevoze pitne vode v Občini Braslovče Občina Braslovče bo sofinancirala nakup avtocisterne. V Gasilskem domu v Braslovčah so konec lanskega leta podpisali pogodbo o sofinanciranju in nakupu novega gasilskega vozila za osrednje gasilsko društvo v Občini Braslovče – PGD Braslovče. Gre za nakup nove gasilske avtocisterne z gasilsko oznako AC 24/70, ki bo imela rezervoar s 7.000 litri vode in bo služila za intervencije ter prevoze pitne vode v občini. Vozilo bo zamenjalo 30 let staro gasilsko cisterno znamke TAM. Osnovna vrednost investicije znaša nekaj več kot 240 tisoč evrov, od tega prispeva občina 187 tisoč evrov in bo sredstva zagotovila v letih 2020 in 2021. Z dodatno opremo se bo vrednost vozila približala 260 tisoč evrom, torej morajo braslovški gasilci sami zbrati dobrih 73 tisoč evrov. Za izdelavo vozila je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Gasilska vozila Pušnik iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, ki je bilo tudi edini ponudnik. Vozilo bo izdelano do septembra prihodnje leto, v letu, ko PGD Braslovče praznuje 120 let delovanja. Osrednja prireditev ob obletnici, kjer bo vozilo tudi slovesno prevzeto, bo 5. septembra 2020. Pred tem bodo 13. marca 2020 organizirali dobrodelni koncert, sredstva bodo porabili za nakup vozila. Pogodbo o sofinanciranju nabave vozila med občino in gasilskim društvom sta podpisala župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in predsednik PGD Braslovče Primož Urbas, pogodbo o nabavi vozila pa predsednik PGD Braslovče Primož Urbas in prokurist podjetja Gasilska vozila Pušnik Marijan Pušnik. Na dogodku so bili prisotni tudi predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler, direktorica občinske uprave Nastja Šketa Miser, namestnik poveljnika GPO Braslovče Aleksander Jelen, poveljnik PGD Braslovče Danijel Pantner in drugi. Dan samostojnosti in enotnosti na Vranskem Na predbožični večer so podpisali pogodbo o nakupu stanovanj. Neprofitna stanovanja T. Tavčar Občina Braslovče leto 2019 uspešno zaključuje s pomembnimi koraki realizacije stanovanjskega programa. Tako je na predbožični večer s podjetjem Jagros podpisala pogodbo o nakupu štirih novih stanovanj za neprofitni najem nad trgovino Jager v Braslovčah. Pogodbo sta podpisala direktor podjetja Jagros Aleš Jager in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Sku- pna vrednost pogodbe znaša dobrih 320 tisoč evrov z DDV-jem. S stanovanjskim skladom Republike Slovenije se Občina Braslovče pogaja za financiranje še preostalih treh stanovanj v istem kompleksu. Razpis za vse tiste, ki še nimajo stanovanjske pravice, je že objavljen. Rok za oddajo vlog poteče konec januarja 2020, stanovanja pa so sicer že vseljiva. Čestitke zlatim T. T. T. Tavčar Priznanje je zlatima maturantoma podelil župan Franc Sušnik. Dan samostojnosti in enotnosti je Občina Vransko v Kulturnem domu Vransko obeležila s spevoigro Dober večer, bogdaj po zamisli, sce- nariju in režiji zborovodkinje Jasne Ferme in v izvedbi Mešanega pevskega zbora Spev Zidani Most ter Vokalne skupine Štima iz Limovc. V besedilu spevoigre se avtorica sprašuje, ali je naša slovenska kultura res tako malovredna, da si ne zasluži mesta med ostalimi kulturami. Nadaljuje s spoznanjem o pomembnosti zavedanja svojih lastnih korenin, ki jih moramo spoštovati, saj bomo le tako obstali kot narod in ostali prepoznavni v združeni Evropi. Obiskovalce je pred začetkom prireditve nagovoril župan Franc Sušnik, ki je ob tej priložnosti voščil ob prihajajočih praznikih in že po ustaljeni navadi čestital ter simbolično obdaril zlata maturanta v šolskem letu 2018/19. I. gimnazijo v Celju je z odliko zaključil Beno Učakar, Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje pa Eva Homšak Godler. Potrdili več pomembnih odlokov T. Tavčar Braslovški svetniki so na 9. redni seji, zadnji v lanskem letu, v drugem branju potrdili več pomembnih odlokov. Brez daljše razprave je občinski svet potrdil predlog Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje in občin Braslovče, Laško, Polzela, Štore, Tabor, Vransko, Žalec (tokrat brez Občine Prebold, ki prvotnega odloka ni potrdila) ter predlog Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in oskrbe Zlati maturanti poklicne in splošne mature z županom Jožetom Kužnikom V Kulturnem domu na Polzeli je župan Občine Polzela Jože Kužnik pripravil prednovoletni sprejem za predstavnike gospodarskega, negospodarskega, političnega, kulturnega, športnega, družbenega in družabnega življenja. Obarvan je bil z urico smeha in zabave z ogledom komedije Slovenec in pol v izvedbi Perice Jerkovića in Aleša Novaka. V svojem nagovoru se je župan Jože Kužnik zahvali vsem, ki so s svojim delom in ravnanjem skozi leto vplivali na kakovost življenja v občini. Ponosa pa ni skrival nad šesterico izjemnih dijakov, ki so bili še posebej uspešni, saj so si z učenostjo pridobili naziv zlati maturantje: Andrej Cevzar, Klara Cizej, Jan Hudobreznik, Karmen Petek, Ana Terglav in Ana Verdev. V znak zahvale in vzpodbude so iz rok župana prejeli knjižno nagrado »Občina smo ljudje – 20 let Občine Polzela«. Proračun 2020 sprejet T. T. s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Dalj časa so se svetniki in svetnice zadržali pri Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Braslovče, s čimer bi bila sprejeta pravna podlaga za obračun nadomestila tudi za nezazidana stavbna zemljišča. Za plačilo odlok določa prehodno obdobje, tako da bodo zavezanci tretjino zneska nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča plačali v letu 2020, dve tretjini pa v letu 2021. Od leta 2022 dalje bo občina plačilo za nezazidana stavbna zemljišča nadomestila v polnem znesku, kot ga predvideva odlok. Plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekte se za občane ne bo spremenilo. Poseben status odlok daje objektom posebnega družbenega pomena (gasilski domovi, šole), za katere bo obračunano nadomestilo minimalno. V tridesetdnevno javno obravnavo pa je občinski svet dal osnutek Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Braslovče. Na osmi redni seje občinskega sveta Občine Vransko sredi decembra so največ govorili o Odloku proračuna Občine Vransko za leto 2020 in ga tudi sprejeli. Tako bodo prihodki v proračunu za leto 2020 znašali 3.005.628 evrov, odhodki pa 2.957.063. Občina se bo prihodnje leto zadolžila za 230.900 evrov ter odplačala 315.194 evrov kredita. Tekoči stroški bodo znašali 1.037.653 evrov, investicijski odhodki pa 814.320 evrov. Poleg tega je občinski svet v drugem branju obravnaval Odlok o ustano- vitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje«, Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območjih vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline in Odlok o oskrbi s pitno vodo ter vse tri sprejel. Občinski svet je potrdil tudi sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vransko in sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Vransko za leto 2020. OBČINE ŠT. 1 I januar 2020 V Preboldu končno pediatrična ambulanta D. Naraglav Dispanzer deluje dopoldne, dvakrat na teden popoldne, za zdravje otrok in mladostnikov treh občin pa bosta skrbela dva zdravnika in zdravstvena tehnica. Od 13. januarja v Zdravstveni postaji Prebold deluje tudi otroški dispanzer, izbrani koncesionar Dispanzer za otroke in mladostnike iz Žalca pa opravlja to dejavnost za občine Prebold, Vransko in Tabor. Občina Prebold si je že več let prizadevala, da bi v Zdravstveni postaji Prebold (ZP Prebold) deloval tudi otroški dispanzer. Vse do lani so to bile le želje, saj pediatra ni bilo mogoče pridobiti. Občine Prebold, Tabor in Vransko so nato pripravile Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni na področju otroškega dispanzerja na območju občin Prebold, Vransko in Tabor in nanj preDispanzer za otroke in mladostnike v ZP Prebold deluje ob ponedeljkih in četrtkih od 12.30 do 19.00 (malica od 16.00 do 16.30) ter ob torkih, sredah in petkih od 7. do 13.30. (malica od 10.00 do 10.30). Na preglede se lahko naročite med ordinacijskim časom na dan pregleda na telefonski številki 0820 55680, preko aplikacije na spletni strani www.dom-zalec.si pa najmanj dan pred pregledom in največ 14 dni vnaprej. Drsali bodo tudi v Braslovčah T. Tavčar Na Polzeli, kjer so tudi letos postavili drsališče 4. januarja, bodo lahko občani drsali še do 2. februarja. Od 5. februarja do 2. marca pa bodo drsališče s Polzele prestavili na braslovški Skupen plac. Tako bodo lahko prvič drsali tudi Braslovčani. Drsanje je brezplačno. Drsališče na Polzeli na parkirišču pri občinski zgradbi bo še do konca tega tedna odprto vsak dan med 17. in 21., v soboto in nedeljo pa med 10. in 22. uro. Od sredine prihodnjega tedna bodo ves mesec v drsanju lahko uživali tudi Braslovčani, predvsem otroci, ki imajo konec februarja počitnice. Površina za drsanje na drsališču je umetna, a zaradi kakovosti omogoča občutek drsanja na pravem ledu. Prednost takšnega drsališča je tudi, da lahko obratuje v toplejših dneh in predstavlja nižje stroške vzdrževanja. Pridobitve so najbolj veseli otroci in tudi starejši. Drsanje je brezplačno, možna pa je tudi izposoja drsalk. Ambulanta je v drugem nadstropju, kjer so še fizioterapija, zobozdravstvena ambulanta in kozmetični salon. jele soglasje Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in JZ Zdravstveni dom »dr. Jožeta Potrate« Žalec. Občina Prebold je potem objavila Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni na področju otroškega dispanzerja na območju občin Prebold, Vransko in Tabor. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran Dispanzer za otroke in mladostnike d. o. o. Žalec. Konec oktobra so prejeli še soglasje Ministr- stva za zdravje k podelitvi koncesije izbranemu ponudniku. Občine Prebold, Vransko in Tabor so se dogovorile, da bo otroški dispanzer deloval v ZP Prebold. Občina Prebold je v celoti obnovila ambulanto v II. nadstropju ZP Prebold in izolacijo za kužne bolnike. Otroški dispanzer je začel delovati 13. januarja, v njem pa so zaposleni Andrej Mlakar, dr. med., specialist pediatrije in otroške nevrologije, Aco Mladenović, dr. med., specialist pediatrije, in Mirjam Sovič, zdravstvena tehnica. Burno o skupni upravi D. Naraglav Seznanili so se tudi z 2. pozivom LAS SSD za sofinanciranje različnih projektov za fizične osebe in za podjetja, društva in organizacije na območju LAS SSD. Drugi januarski četrtek so se na svoji 12. redni seji sešli svetniki OS Občine Prebold. Na njej je bila znova pestra razprava o Odloku o skupni občinski upravi SAŠA regije, ki so jo preboldski svetniki potrdili kot edini izmed spodnjesavinjskih občinskih svetov, po dopisu, ki so ga prejeli od SAŠA regije, pa naj bi vseeno ostali brez. Na to temo se je razvila žolčna razprava z različnimi pogledi in razlagami, kako so o tem odločali na prejšnji seji, ko so glasovali za eno ali drugo opcijo priključitve v skupno občinsko, in sicer v navezavi z Velenjem ali Celjem (kot ostale spodnjesavinjske občine). Dokaj pestra in burna razprava v povezavi s tem je bila že pri sprejemanju zapisnika prejšnje, 11. redne seje. Sprožil jo je poimenski zapis strank in list, ki so bile pro- 5 ti vstopu Občine Prebold v Medobčinski inšpektorat s sedežem v Celju. Takšnega načina zapisov namreč doslej še ni bilo. Na osnovi tega je bila predlagana dodatna točka dnevnega reda, kar sta predlagala svetnika Franc Škrabe, ki je tudi podžupan, in Miha Fonda. Svetniki pa so sprejeli tudi sklep, da občinski svet Občine Prebold v skladu z določili 12. člena odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije z dopisom ponovno pozove Mestno občino Velenje glede možnosti vključitve v medobčinsko skupno upravo. V nadaljevanju seje je direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik predstavil 2. poziv LAS SSD za sofinanciranje različnih projektov za fizične osebe in za podjetja, društva in organizacije na območju LAS SSD, ki zajema vse spodnjesa- -20% POPUST NA SONČNA OČALA Velja od 15.1.2020 - 15.2.2020. Akcije in popusti se ne seštevajo. Velja za artikle iz zaloge. ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA vinjske občine za obdobje od 2014 do 2020. Na razpolago je dobrih 450 tisoč evrov. Posamezni projekt ali operacija pa sta lahko sofinancirana največ v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov oziroma minimalno 2 tisoč do največ 40 tisoč evrov. Pogoj pa je, da mora biti projekt realiziran v celoti, šele potem je deležen sofinanciranja. Seja se je nadaljevala s poročilom NO Občine Prebold o opravljenem nadzoru poslovanja občinske uprave Občine Prebold za leto 2018. Poročilo je svetnikom predstavila predsednica NO Petra Kobal Šorli in omenila napake, ki jih je bilo zaslediti ob nadzoru. Svetniki so sprejeli še predlog Odloka o pokopališkem redu na območju Občine Prebold. Ob zaključku seje pa so obravnavali še predlog za priznanje Občine Prebold na področju kulture, ki bo podeljeno ob letošnjem prazniku kulture. Po razpravi so se svetniki enoglasno izrekli za predlagani predlog. Tako bo plaketo Janka Kača za leto 2020 prejel Janez (Janko) Pirc, ki že 50 let dela na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Na dan otvoritve je bilo na polzelskem drsališču živahno, nastopila je klovnesa Mici, zbrane pa je nagovoril tudi župan Jože Kužnik. NOVI Č KE D. N., T. T. Pismo o nameri V decembru 2019 je na pobudo Razvojne agencije Savinjske regije Občina Tabor, kot že vrsto let, podpisala pismo o nameri za vključitev v projekt Regijska štipendijska shema – Savinjska statistična regija 2019/2020. Občina Tabor je tako izrazila interes za vključitev v projekt, preko katerega bo izvajala svojo štipendijsko politiko. Namen občine je sofinancirati eno štipendijo za dijake v višini 25 % ob upoštevanju kriterijev, da sta delodajalec in štipendist iz občine Tabor. Podatki iz prikazovalnika hitrosti Za prikazovalnik hitrosti »Vi vozite«, ki ga je Občina Tabor pridobila na razpisu Javne agencije RS za varnost prometa in je nameščen ob lokalni cesti Tabor – Spodnja Hosta, so v letošnjem letu vzpostavili tudi javni dostop do podatkov preko spletne strani občine: www.obcina-tabor.si. S klikom na sličico prikazovalnika lahko sedaj zainteresirani spremljajo promet v številkah in v obliki grafičnih zapisov, ki prikazujejo število vozil po urah in hitrosti, sam program pa omogoča kreiranje poročila po dnevih in mesecih. Saniran že tretji zemeljski plaz Novembra je bil na cesti Tršca–Vivoda v Občini Vransko saniran že tretji zemeljski plaz v tem letu. Dela so obsegala izdelavo podporne kamnite zložbe v dolžini 36 metrov, ureditev odvodnjavanja pronicajočih in površinskih vod ter sanacijo makadamskega vozišča. Skupaj s projektno tehnično dokumentacijo in gradbenim nadzorom znaša vrednost sanacije približno 81 tisoč evrov. Skavti prinesli luč mir Skavtski voditelji na lokalni ravni so v mesecu decembru poskrbeli, da je prišla Luč miru iz Betlehema v čim več domov in ustanov, 23. decembra so jo prinesli tudi na Občino Tabor in jo izročili županu Marku Semprimožniku. Najvišji vrhovi celin V preboldski knjižnici so pripravili zanimivo predavanje izjemnega slovenskega alpinista Vikija Grošlja, ki je preplezal najvišje vrhove vseh sedmih celin našega planeta. Prišel je na povabilo Planinskega društva Prebold. Grošelj je občinstvo v sliki in besedi popeljal na streho sveta Mont Everest, na najvišjo goro Južne Amerike Aconcaguo, na najvišji vrh Severne Amerike Deneli, na afriški Kilimandžaro, na najvišji vrh avstralske celine Kosciusko, na najvišji antarktični Vinson in na najvišji evropski vrh Mont Blanc. Ob predavanju je predstavil tudi svojo zadnjo knjig z naslovom Najvišji vrhovi celin. Večer je imel humanitarno noto, saj so bili prostovoljni prispevki namenjeni pomoči prebivalcem Nepala po katastrofalnem potresu leta 2015, ki ga je Viki Grošelj doživel in preživel prav tam. 6 po dolini ŠT. 1 I januar 2020 Sladkorna bolezen danes T. Tavčar Zdravo življenje, predvsem dovolj gibanja, zdrava prehrana preprečujejo nastanek bolezni. V Občinski knjižnici Polzela je v sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa Polzela in Društvom upokojencev Polzela potekalo strokovno predavanje z naslovom Sladkorna bolezen danes. Pripravil ga je specialist interne medicine in diabetolog Damjan Justinek, ki je zaposlen v Bolnišnici Topolšica in je soavtor priročnikov o sladkorni bolezni in strokovni sodelavec revije Dita, namenjene diabetikom. Predavatelj je spregovoril o novih, sodobnih pogledih na sladkorno bolezen. Delil je praktične nasvete o preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in življenju z eno izmed najpogostejših nenalezljivih kroničnih bolezni. Poudaril je pomembnost ozaveščenosti. Zdravo življenje, predvsem dovolj gibanja, zdrava prehrana preprečujejo nastanek bolezni. Kadar pa zbolimo za diabetesom, so vsa zdravila, tako tablete kot hormoni, le nadaljevanje in normalizacija presnove. Ob urejenem stanju sladkorne bolezni bolnik nima omejitev glede dejavnosti in aktivnosti. Tudi možnost zapletov zaradi diabetesa, kot so srčno-žilna obolenja in številna maligna obolenja, je manjša. Pomembno je, da se vsi zavedamo, kako nujno je, da se že ob najmanjšem signalu bolezni (povišan krvni tlak, sladkor ali povišane maščobe) odzovemo in začnemo zdravo živeti, spremenimo svoje navade, povečamo aktivnosti, smo pozorni na prehrano. Lahko drug drugega opozarjamo, spodbujamo in skupaj dosežemo več. Predavanje diabetologa Damjana Justinka o sodobnih pogledih na sladkorno bolezen. V Sloveniji ima zvišan krvni sladkor več kot 100.000 ljudi. Najpogostejši vzrok za sladkorno bolezen je prizadetost trebušne slinavke – žleze, ki izloča inzulin. Ta pomembni hormon omogoča prehajanje krvnega sladkorja iz krvi v celice našega telesa. Bolezen se prikrade po tiho in se razvija počasi. Bolniki prva leta praviloma nimajo nikakršnih težav, čeprav se že takrat razvijajo trajne okvare organov – oči, ledvic in živcev, najnevarnejša pa je prizadetost srca in ožilja. Sladkornega bolnika pogosto privede k zdravniku šele srčna ali možganska kap. Šele po več letih se krvni sladkor zviša do te mere, da povzroča žejo, pogosto in obilno odvajanje vode tudi ponoči ter počasno hujšanje kljub normalnemu uživanju hrane. Posledice e-cigaret niso poznane T. Tavčar Pohvaljena nova podoba Utripa K. R. V četrtek, 16. januarja, se je ponovno sestal programski svet časopisa Utrip Savinjske doline, v katerem so predstavniki občin, gospodarstva, kmetijstva, kulture, sociale, političnih strank, mladih, turizma, športa in seveda tudi uredništva. Programski svet je potrdil poročilo odgovorne urednice Lucija Kolar o uresničevanju programske zasnove Utripa Savinjske doline v letu 2019 in pohvalil posodobljeno podobo časopisa, ki je lani praznoval 20-letnico izhajanja. Kot je med drugim povedala odgovorna urednica Lucija Kolar, je v letu 2019 izšlo 11 številk Utripa v skupni nakladi 130.841 izvodov, to je v povprečju 11.895 izvodov na mesec (mesečno 464 izvodov več kot v povprečju mesečno v letu 2018). V posamezni številki je bilo od 81 do 110 novinarskih prispevkov različnih žanrov in oblik ter od 90 do 120 fotografij. Ob tem je odgovorna urednica poudarila pomen vsebinskega pokrivanja celotnega območja Spodnje Savinjske doline (Utrip sicer prejemajo gospodinjstva občine Žalec, Prebold, Polzela in Tabor). To je namreč edini tiskani medij oziroma časopis v dolini, saj občine v tiskanih ali elektronskih verzijah ne izdajajo časopisov, ampak občinska glasila, katerih uredniki so večinoma občinski uslužbenci. Med ustvarjalci Utripa je samo tajnica uredništva zaposlena na ZKŠT Žalec (poleg Utripa opravlja še druga dela za zavod), vsi ostali sodelavci so zunanji. V septembru, natanko na 20-letnico izhajanja Utripa Savinjske doline, so v enaki kadrovski sestavi in brez dodatnih sredstev za delo urednice na projektu prenove uspeli pravočasno pripraviti časopis v novi podobi, ki je bila izbrana prek javnega razpisa. Odziv bralcev je bil pozitiven, uredništvo je prejelo veliko pohval bralcev. Tudi člani programskega sveta so pohvalili novo podobo Utripa in člane uredništva, ki so se ji morali takoj prilagoditi. Programski svet je potrdil tudi spremembo rubričnega naslova na strani 28 z Živimo z zemljo na Živimo z naravo, ki je vsebinsko širši in pokriva razna ekološka prizadevanja in pomen narave za sodobnega človeka. Sama vsebina se bistveno ne spreminja. Eden od sklepov programskega sveta je bil, da uredništvo objavi poziv vsem mladim avtorjem spisov, pesmi in drugih prispevkov, da jih pošiljajo na uredništvo, kjer jih bo odgovorna urednica izbrala za objavo. Poleg objave v Utripu bo uredništvo poziv poslalo tudi vsem osnovnim šolam v Spodnji Savinjski dolini. Kot je pojasnila odgovorna urednica, ne gre z pisanje učiteljev o dogajanju na šolah, ampak za prispevke in razmišljanja otrok in mladih. Člani programskega sveta pa so potrdili tudi predlog predstavnice ostalih občin v programskem svetu Nejke Žgank Golič, da bi pobudo za predstavitev Utripa Savinjske doline poslali tudi na vse občinske svete občin v dolini. Za večjo varnost T. T. Na Gradu Komenda na Polzeli so v ga prometa, Varna vožnja po avtocesti Da elektronske cigarete pomagajo pri opuščanju kajenja, je daleč od resnice, pravi torek, 14. januarja, potekala preda- in hitri cesti, Praktične izkušnje polipoznavalka problematike kajenja, docentka doktorica Mihaela Zidarn iz inštituta Golnik. vanja na temo »Sožitje za večjo var- Zanimivo predavanje o e-cigaretah Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ima svoj sedež v Žalcu, je konec novembra v prostorih I. OŠ Žalec pripravilo zanimivo predavanje na temo škodljiv vpliv kajenja e-cigaret na naše zdravje. Predavateljica, poznavalka problematike kajenja, docentka doktorica Mihaela Zidarn iz inštituta Golnik je povedala, da so elektronske cigarete pričeli izdelovati na Kitajskem leta 2004 in jih je bilo sprva moč kupiti le preko spleta. Pred nekaj leti pa so jih pričele proizvajati tudi vse večje tobačne družbe. Promovirajo jih kot sredstvo za opuščanje kajenja. A to je po besedah doktorice Zidarn daleč od resnice, saj vsebujejo različne arome in nikotin, kar prav tako povzroča odvisnost. V Sloveniji kadi 25 odstotkov odraslih oseb. Pri mladih pa se opaža trend zmanjševanja kajenja. Posledice kajenja elektronskih cigaret še niso dobro poznane, lahko pa čez pet ali deset let pride do novih bolezni. Podobno je bilo pri klasičnih cigaretah, ko se je pljučni rak pokazal šele po 20-tih letih od prihoda na trg. Prve raziskave o škodljivosti e-cigaret so opravili v ZDA meseca marca lani. Ugotovljenih je bilo veliko število hudih pljučnih bolezni in 40 smrti povezanih s kajenjem teh cigaret. UREDNIŠTVO: 03 712 12 80 utrip@zkst-zalec.si nost v cestnem prometu«, ki so jih organizirali Javna agencija RS za varnost prometa, Rdeči križ Slovenije, ZDUS, DARS, MNZ – Policija, Občina Polzela in DU Polzela. Predavanja so bila namenjena seniorjem in upokojencem. Razdeljena so bila na pet tematskih sklopov, in sicer: Osvežitev znanj pravil cestne- cije, Svetovanje o zdravstvenih kriterijih za vožnjo in Temeljni postopki oživljanja. Pri zadnji temi so lahko udeleženci tudi sami preizkusili »oživljanje« ponesrečenca z AED (avtomatski eksterni defibrilator). Niso pa končali predavanja na tej točki, saj se bodo udeleženci predavanja lahko »preizkusili« še v cestni vožnji na avtopoligonu na Ljubečni pri Celju. po dolini ŠT. 1 I januar 2020 7 Z ritmom in energijo BUMfest trikrat napolnil dvorano Ksenija Rozman B. Plaznik Minuli konec tedna je v Žalcu ponovno odmeval 14. mednarodni festival tolkalnih skupin. Slišali in videli smo od malčkov do vrhunskih tolkalistov. bolj zanimive pa želi v vlogi umetniškega direktorja BUMfesta pripeljati v Žalec. Ob tem pa vsako leto želi presenetiti občinstvo. Priznava, da je slednje zagotovo vsako leto težja naloga. Malčki predskupina vrhunskim tolkalistom Ambasadorke 14. BUMfesta so bile članice pred leti izjemno popularne skupine BePOP, ki so brez enega člana ponovno začele nastopati. Ker Ana na BUMfest zaradi snemanja Delovne akcije ni mogla priti, je Dejan Tamše poskrbel za izjemno presenečenje – uspešnice BePOPA je za marimbi priredil Peter Tovornik, zaigrali pa sta jih ta čas najverjetneje najboljši tolkalistki na svetu Yu-Ying Chang in Ya-Hsin Cheng. Alenka in Tinkara sta si brisali solzice. Štirinajsta izvedba mednarodnega festivala tolkalnih skupin BUMfest v Žalcu minuli konec tedna ni razočarala svojega zvestega občinstva. In občinstvo ni razočaralo organizatorjev. Petkova matineja za osnovnošolce in dijake je bila razprodana že junija lani in tudi na petkovem ter sobotnem večernem koncertu je bila dvorana Doma II. slovenskega tabora povsem polna ljubiteljev tolkal. Še preden sta se koncerta pričela, pa so obiskovalci lahko v avli doma sedli v tako imenovani tolkalni krog, prijeli za najbližje tolkalo in si dali duška v skupinskem ritmu. BUMfest si je v štirinajstih letih pridobil ugled in sloves kot zelo kakovosten, a hkrati sproščen festival tolkalnih skupin z vsega sveta. Ponuja različne zvrsti glasbe, nanj pa vrhunski tolkalisti radi pridejo, če le lahko uskladijo svoje urnike. Organizirata ga Slovenski tolkalni projekt – SToP in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, najpomembnejši finančni in tudi sicer podpornik pa je vse od začetka Občina Žalec. Glavni obraz festivala je učitelj tolkal in član StoPa Dejan Tamše, ki v različnih vlogah spremlja tolkalno glasbo in njene izvajalce po vsem svetu, najboljše in naj- »Na žalski oder skušamo vselej postaviti kar najrazličnejše karakterje, različne kulture, ritme, energijo. Nam najbližji so bili letos nastopajoči iz Prekmurja. Saj veste, da na BUMfestu ohranjamo tradicijo domačih nastopov, in Muska Percussion Ensemble je bil odličen izbor. Sledila je nenavadna zasedba iz sosednje Avstrije. Gre za skupino treh mladeničev, ki sliši na ime Quetsch'n'Vibes. Več kot uspešno je združila tolkala in frajtonarico. Sobotni festival sta odprli virtuozinji na tolkalih iz dua Nana Formosa, ki prihajata s Tajvana. Čeprav sta dve, na odru delujeta kot eno. Sinhrono, energično, nežno in zelo prepričljivo. Za finale pa so poskrbeli člani belgijske skupine Tessenderlo Percussion Ensemble, ki sem jih imel priložnost srečati in poslušati na tekmovanju tolkalnih skupin v Belgiji. Zdaj veste, zakaj so bili na BUMfestu,« je povedal Dejan Tamše in dodal, da pri sestavljanju programa vedno razmišlja o tem, da je občinstvo BUMfesta staro od nekaj let do 90 in morda celo kakšen leto več. Čeprav so pred samim BUMfestom pripravili novinarsko konferenco, pa niso razkrili vsega, kar se je potem v resnici dogajalo. Največje presenečenje je bil nastop otrok iz Vrtcev Občine Žalec – enega oddelka enote 2 in izmeničnega oddelka enote 3, ki so uradno odprli letošnji BUMfest na petkovem koncertu. Navdušeni niso bili le njihovi starši, ampak jih je z dolgim aplavzom nagradila vsa dvorana. BePOP in marimbi Duo Nana Formosa s Tajvana nastopa po vsem svetu, lani je izšel njegov drugi album Moon Inside. Dejan Tamše je seveda že pred časom povedal, da so letošnje ambasadorke BUMfesta dekleta iz skupine BePOP, ki so se lani ponovno zbrale in začele nastopati (brez člana prvotne zasedbe Simona). Predviden je bil njihov nastop tudi na sobotnem večeru, ker pa je imela Ana druge obveznosti, je tudi zanje Dejan Tamše pripravil presenečenje. Tinkara in Alenka nista sami zapeli, ampak sta prisluhnili tolkalni izvedbi priredbe uspešnic BePOP-a, ki sta jo zaigrali Yu-Ying Chang in Ya-Hsin Cheng iz dua Nana Formosa. Priredbo za dve marimbi z vzhodnjaškim pridihom je tako rekoč z danes na jutri napisal Peter Tovornik. Dopoldanske delavnice, ki so za udeležence brezplačne in so jih tudi tokrat vodili glasbeniki osrednjih nastopajočih skupin na BUMfestu, so bile tudi letos dobro obiskane, novost pa je bil tolkalni krog pred obema večernima koncertoma. Tolkalni krog za vse BUMfest ima ves čas tudi dobro podporo medijev. Pred letošnjim festivalom so pripravili tiskovno konferenco: na sredini umetniški direktor BUMfesta Dejan Tamše, ob njem direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar in v imenu ambasadork predstavnica skupine BePOP Tinkara Fortuna. Za to posebno glasbeno doživetje za vse je poskrbel akademski tolkalec Franci Krevh, ki je tudi član SToP-a. To so unikatna tolkalna srečanja, za kar je pridobil mednarodni certifikat. Udeleženci, zbrani v tolkalnem krogu, igrajo na razična tolkala in delijo ritmično in glasbeno izkušnjo. Glasbe- Tolkalni ansambel Tessenderlo iz Belgije je Dejan Tamše prvič slišal kot član žirije na tekmovanju v Neerpeltu. Takrat jim je prisodil sto točk in jih povabil v Žalec. 15-članska zasedba glasbenikov, starih od 14 do 23 let, ki jo vodi učitelj na lokalni glasbeni akademiji Geert Helsen, je bila sicer kar velik logistični zalogaj, a je upravičila svoj sloves ene najboljših takšnih zasedb v Evropi. no predznanje ni potrebno, v tolkalni krog se lahko vključi vsakdo, ne glede na starost, izobrazbo, poklicni profil. Po besedah Francija Krevha tolkalni krog razširja občutek za poslušanje in komunikacijo, razvija občutek skupinskega dela, pokaže pomembnost različnosti, hkrati pa zmanjšuje stres in tesnobo, povečuje samozavest, izobljša logično mišljenje in tudi spodbuja gibalne aktivnosti, ki so dostopne širšemu krogu ljudi. Tudi v zaodrju Kot je večkrat poudaril Dejan Tamše, je BUMfest ne le programsko, ampak tudi logistično zelo zahteven festival. Udeleženci prihajajo z različnih koncev sveta, poskrbeti je potrebno za njihove prevoze, namestitev, prehrano, zanimiv program v prostem času, pa seveda za kakovostne instrumente iz zelo velike družine tolkal. »Brez mojih odličnih sodelavcev in številnih prostovoljcev tak festi- val ne bi bilo mogoče pripraviti. Moja leva in desna roka sta Damir Korošec in Tomaž Lojen, ki prav tako kot jaz živita za ta festival,« je med drugim povedal Dejan Tamše in dodal, da je zelo pomembno tudi odlično sodelovanje z ZKŠT Žalec, ki prevzame predvsem skrb za dvorano in avlo ter prodajo vstopnic. In 15. BUMfest? Še preden se je 14. BUMfest dobro začel, je bilo govora o 15. festivalu. Ni dvoma, da bo festival tudi naslednje leto, organizatorji pa so se odločili, da bo to festival s posebnim namenom – eko festival. Že na letošnjem so poudarjali pomen koncepta Zero waste – brez odpadkov oziroma plastike. Tako naravnana so bila tudi simbolična darila nastopajočim. Kaj vse je mogoče pripraviti na takšnem eko mednarodnem festivalu tolkalnih skupin? Zagotovo bomo navdušeni tudi prihodnje leto. PRODAJALNA 89900 € 699 € akcija 00 Motorna žaga 555 Dolžina meča 45 cm/18˝, 59,8 cm3, 3,1 kW, 5,9 kg (brez rezalne opreme), Air Injection, AutoTune, X-Torq®, LowVib®, Smart Start® in črpalka goriva, Kovana tridelna motorna gred, magnezijevo www.uniforest.si ohišje, inercijska zavora verige Latkova vas 81d 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–16.00 sobota: 7.00–12.00 8 osrednje teme ŠT. 1 I januar 2020 Tudi človek v stiski ima pravico do dostojanstva Ksenija Rozman B. Plaznik V Društvu za pomoč in samopomoč Želva – Eureka v Žalcu v različnih programih letno spremljajo okoli 500 ljudi. Zavetišče za brezdomce je tudi to zimo polno. Malo je v današnji družbi potrebno, da posameznik ali družina zdrsne pod socialni rob. Včasih so res kriva lastna ravnanja ali kakšne odvisnosti, pogosto pa splet okoliščin, izguba službe, prenizki prihodki, neplačane položnice, šibka socialna mreža, starost, zdravstvene težave. In ko ima hudič mlade, jih ima po navadi več. Človek v hudi stiski večinoma ne zmore razmišljati o tem, na katera vrata bi še lahko potrkal, kateri obrazec izpolnil, kakšen cenzus presega ali ne ... Centrom za socialno delo pogosto zakonodaja in številna pravila ter normativi zvežejo roke, domovi za starejše so prepolni, v bolnišnicah pravijo, da so zdravstvene in ne socialne ustanove. Zato je pomoč civilne družbe toliko bolj pomembna. Med najbolj učinkovitimi je Društvo za pomoč in samopomoč Želva – Eureka v Žalcu. Društvo za pomoč in samopomoč Želva – Eureka Žalec izvaja več socialnovarstvenih programov. Med njimi je zavetišče za brezdomce Želva, ki je tudi to zimo polno. Predsednica društva in vodja programov Natalija Zupančič skupaj z uporabniki in prostovoljci plete mrežo varnosti za najbolj šibke v naši družbi. Zavetišče za brezdomce V zavetišču za brezdomce je 18 postelj (ena je rezervna). Trenutno v njem biva 18 uporabnikov. »V letu 2019 smo na programu zavetišča obravnavali 104 različne uporabnike, in sicer 33 tistih, ki so v zavetišču bivali ali še bivajo, 16 svojcev ter 55 uporabnikov, ki so koristili druge storitve zavetišča. Prevladujejo namestitve preko intervencijske službe, torej krizne namestitve, ko je izrečen ukrep prepovedi približevanja v primeru nasilja – odstranitev storilca, ki po navadi nima kam, ter namestitve uporabnikov, ki živijo na ulici in jih je potrebno namestiti v zavetišče zaradi zdravstvenega stanja ali vremenskih razmer. Te namestitve so večinoma kratkotrajne, saj se storilec po zaključenem ukrepu vrne v domače okolje. Uporabniki, ki si telesno opomorejo, pa pogosto zavetišče zapustijo sami,« pojasnjuje Natalija Zupančič. Zavetišče je prvenstveno namenjeno uporabnikom iz Občine Žalec, vendar jih sprejemajo tudi iz drugih občin, saj tudi uporabniki iz žalske občine živijo v drugih zavetiščih po Sloveniji, predvsem zato, ker je še vedno veliko pomanjkanje postelj v zavetiščih po vseh regijah. In zakaj so zavetišča še vedno prepolna? »Vzroki za brezdomstvo so izredno raznoliki, večina pa je povezanih s slabim materialnim stanjem posameznika, različnimi zasvojenostmi, težavami v duševnem zdravju ter težavami v medosebnih odnosih. Večina uporabnikov v zavetišču je moških, žensk je v povprečju 10 odstotkov. Občasno sprejmemo uporabnika, ki je deložiran. Večinoma so to samski moški srednjih let, primere deložacij družin ne poznamo.« V zavetišču pa ne nudijo le postelje. Uporabniki, ki v njem bivajo dalj časa, so vključeni v celostno psihosocialno rehabilitacijo, kjer je glavni cilj abstinenca pri uporabnikih dovoljenih drog (alkohol) ter vsaj stabilnost na področju zasvojenosti pri uporabnikih nedovoljenih drog. »Poleg področja zasvojenosti smo usmerjeni tudi v izboljšanje zdravstvenega stanja, urejanje odnosov z matično družino oziroma s svojci ter kot eden izmed pomembnih dejavnikov tudi načrtovanje zaposlitvene rehabilitacije – ureditev statusov, delovna terapija, vključitev v intenzivno obravnavo z najrazličnejšimi storitvami usposabljanja, vključitev v podporno zaposlovanje, sodelovanje z delodajalci v lokalnem okolju ...« »Vzroki za brezdomstvo so izredno raznoliki, večina pa je povezanih s slabim materialnim stanjem posameznika, različnimi zasvojenostmi, težavami v duševnem zdravju ter težavami v medosebnih odnosih.« Vse spremembe pri posameznikih se najlaže dosegajo skozi procese v vsakdanjem življenju v zavetišču, kjer je najpomembnejše delo na sebi, delo na področju zasvojenosti in delovna terapija, poudarja Natalija Zupančič. »Uporabnik za svoje odločitve prevzame odgovornost, pomembno pa je, da se o vsem odločamo skupaj, saj tako tudi obveznosti resneje sprejemajo. Končni cilj je, da se uporabnik v tolikšni meri uredi, da zmore konstruktivno in aktivno funkcionirati v zunanjem okolju, da abstinira, se mogoče tudi zaposli, pridobi socialno stanovanje, vendar pa je še vedno intenzivno vključen v svetovalni proces in redno prihaja k nam. Če ni zaposlen, vsakodnevno prihaja in pomaga pri nas kot prostovoljec, saj smo skozi leta prepoznali pomembnost takega spremljanja. Uporabnik mora prepoznati, da pravočasno poiskati pomoč ni slabo, saj se lahko ubrani ponovni uporabi drog.« Ob tem Natalija Zupančič dodaja: »Žal je še vedno treba sprejeti dejstvo, da nekateri ljudje nikoli ne bodo zmogli samostojnega življenja zaradi svoje specifičnosti in težav, ki jih imajo. Nikoli zanje ne bo možnosti bivanja v drugi inštituciji, v zavetišču pa lahko in zmorejo zadovoljivo funkcionirati, ker imajo stalen nadzor, ki jih sicer »moti«, a ga sprejemajo, saj je pomemben. Zagotavlja jim »varen prostor«, za katerega se zavedajo, da je pri razvoju samostojnosti izredno pomemben.« »Ni dovolj, da posamezniku daš le denarno pomoč, posteljo, hrano ali nasvet, temveč je potrebno obravnavati in spremljati celotno njegovo življenje in ga na primeren, dalj časa trajajoč način usmerjati, voditi in mu svetovati, saj se nobena sprememba ne more zgoditi takoj. Pri tem je potrebno spoštovati njegovo dostojanstvo, kar pa je dostikrat vprašljivo, saj ljudje v stiski pogosto povedo, da se v javnih inštitucijah počutijo kot številke.« Natalija Zupančič pred Želvo – Eureko v Žalcu 39. Številke nekoliko nihajo predvsem v zavetišču (uporabnik pride, pa zavetišče zapusti, pride drugi …), sicer je število ostalih uporabnikov stabilno, vključeni pa so večina starejši uporabniki – samski ali dva upokojenca z nizkimi pokojninami. Povprečna starost uporabnikov, ki vsakodnevno hodijo po kosilo, je 63 let, povprečna starost uporabnikov zavetišča, ki koristijo vsakodnevni obrok, pa je 54 let.« Cilj programa je omogočiti najbolj ogroženim skupinam prebivalstva en topel obrok dnevno, s čimer vsaj v minimalni meri poskrbijo, da ljudje niso lačni. Pri večini vključenih uporabnikov pa je cilj celostna obravnava. »To so pozitivno sprejeli, saj je večina starejših, s skromnejšo socialno mrežo, zato jim vsaka pomoč in podpora veliko pomeni. Tako jim posredujemo najrazličnejše informacije, jim pomagamo pri stikih z različnimi inštitucijami, svetujemo v medosebnih odnosih v domačem okolju, nudimo pomoč pri hišnih delih (košnja, odmetavanje snega, nošenju težkega pohištva ali stvari iz trgovin, delo na vrtu), starejše pa zapeljemo tudi do zdravnika, v bolnišnico. Uporabnike, ki izpolnju- Javna kuhinja V društvu Želva – Eureka skrbijo tudi za delovanje javne kuhinje. Upravičenci do brezplačnega toplega obroka so starejše osebe nad 65 let, invalidne osebe in osebe s težavami v duševnem zdravju, ki imajo nizke dohodke. Upravičeni so tudi brezdomci (starejši alkoholiki) nad 65 let, ki živijo »na ulici«, v neprimernih bivalnih razmerah, brezdomci, ki živijo v zavetišču, in uporabniki nedovoljenih drog, ki so stari nad 45 let. Storitve niso deležni mlajši uporabniki, ki z različnimi aktivnostmi še zmorejo poskrbeti za svoje preživetje. »V letu 2019 je bilo v program javne kuhinje vključenih 64 različnih uporabnikov, trenutno jih kosilo prejema Varovanci so zelo različnih starosti. jejo pogoje, vključujemo v prostovoljska dela, s čimer jim omogočamo, da pridobijo določena sredstva, to je dodatek za delovno aktivnost oz. prostovoljski dodatek, hkrati pa z vsakodnevno aktivnostjo ponovno pridobivajo delovne navade, se družijo z uporabniki in zaposlenimi in tudi na takšen način dopolnjujejo svojo socialno mrežo ter pridobivajo na pozitivni samopodobi.« Tudi malica za domov Ureditev javne kuhinje za socialno ogrožene se je pokazala kot utemeljena, poudarja Natalija Zupančič, storitev pa so dopolnili in razširili ob začetku projekta »Donirana hrana«. V Občini Žalec namreč viške hrane iz trgovskih centrov ne pobirajo več prostovoljci, ampak so to delo zaupali društvu Želva – Eureka. Ker je tako zbrane hrane dovolj, uporabnikom javne kuhinje vsak dan pripravijo še večji ali manjši paket s sadjem, zelenjavo, kruhom, dopeko, ki ga odnesejo domov. »Tako poskrbimo, da imajo hrano tudi za malico in večerjo,« z zadovoljstvom pove Natalija Zupančič. Projekt Donirana hrana S pomočjo Lions kluba in Občine Žalec društvo Želva – Eureka že več let pobira donirano hrano po trgovinah v Žalcu in Šempetru (Mercator, Tuš, Spar, Lidl, Hofer). »Hrano v večernih urah poberejo naši delavci po trgovinah in pripeljejo v naše prostore, kjer jo pregledajo in razdelijo po paketih, da jo še isti dan oddamo družinam in socialno ogroženim posameznikom. Tako je bilo v letu 2019 v projekt donirane hrane vključenih 19 družin (30 otrok, 23 staršev) ter 52 odraslih oseb, skupno 105 oseb. Razdelili smo preko 4000 paketov. Cilj tega našega programa ni samo zbrati hrano in jo razdeliti družinam in socialno ogroženim posameznikom, ampak se trudimo, da vključene uporabnike začnemo obravnavati bolj celostno. Enako pozornost, kot jo namenjamo delitvi hrane, bomo tudi v prihodnje namenili ozaveščanju, informiranju, učenju najrazličnejših spretnosti ter podpori prejemnikom tovrstne pomoči.« Dnevni center Eureka Ljudje s težavami v duševnem zdravju in diagnozo duševne bolezni imajo v dnevnem centru Eureka, ki deluje na isti lokaciji v Žalcu kot zavetišče Želva, možnost alternativne oblike druženja, koristnega preživljanja prostega časa, možnost, da se redno rešujejo nastale težave in s tem preprečujejo ponovitve kriznih situacij. Uporabniki lahko pokličejo strokovnega delavca tudi izven delovnega časa, saj stiska ni odvisna od delovnega časa. Stiske bolnikov in svojcev, ki se dnevno srečujejo s psihiatrijo, so velike, potrebe, ki jih izkazujejo psihiatrični bolniki sami in drugi uporabniki s težavami v duševnem zdravju, pa številne. Za razliko od ostalih oblik rehabilitacije je dnevni center Eureka izbira in ne prisila. Tako vedno znova podpira vsakega posameznika, da ohranja čim kakovostnejši način življenja. »Z oblikami obravnave, ki jih ponujamo v dnevnem centru, poskušamo omiliti posledice bolezni, doseči, da se ljudje družijo, da postanejo vidni in tudi na tak način zmanjšujejo stigmatiziranost in razbijajo predsodke. Cilj izvedbe programa je uporabnikom ponuditi čustveno podporo ter pomoč pri premagovanju občutkov izoliranosti. Načrtovani program predstavlja sodobno obliko organizirane skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju, saj jim nudi kvalitetnejšo osrednje teme ŠT. 1 I januar 2020 izrabo prostega časa, kjer se vsak lahko individualno potrjuje na tistih področjih, kjer je lahko in zmore biti uspešen, kar pozitivno vpliva na občutek lastne vrednosti.« V letu 2019 so obravnavali 77 različnih uporabnikov, od tega 58 uporabnikov in 19 svojcev. »Uporabniki prihajajo v dnevni center, se vključujejo v prostovoljsko delo in družijo z drugimi uporabniki, nekatere obiskujemo na domu. Tako kot v prejšnjih letih smo tudi v letu 2019 za vsakega na novo vključenega uporabnika pripravili individualni načrt obravnave in njegovo situacijo preučili celostno, redno pa vseskozi spremljamo uporabnike, ki so vključeni že vrsto let. Še vedno sodelujemo z vsemi, ki uporabnika spremljajo, zato je večina starejših uporabnikov stabilna, ne potrebujejo hospitalizacij, temveč le redne kontrole. S psihiatri sodelujemo za vsakega vključenega uporabnika, pogosto tudi z našim spremstvom, da še z našega vidika obrazložimo situacijo. V zadnjih letih intenzivneje delamo s tistimi uporabniki, ki bi še lahko bili kljub diagnozi psihoza delovno aktivni in skupaj s podjetjem Racio iz Celja pogosto izvajamo delovne preizkuse in sodelujemo pri ocenitvi zmožnosti naših uporabnikov za delo.« Pomoč na domu V zadnjih dveh letih so v društvu Želva – Eureka ugotovili, da se na terenu pojavljajo določeni uporabniki, ki zaradi svoje specifičnosti ne zmorejo ali nočejo koristiti storitev dnevnega centra, torej nočejo dnevno prihajati k njim, čeprav bi pomoč potrebovali. »Ugotovili smo, da bi potrebovali pomoč v domačem okolju, kjer funkcionirajo na svojstven način, s tem pa so še posebej izpostavljeni, stigmatizirani in nerazumljeni. Že v letu 2012 smo začeli te uporabnike spremljati na domu, kjer se je pokazala razsežnost njihovih problemov in posledično ogromno težav in stisk, ki jih sami ne zmorejo, ne znajo ali mogoče nekateri zaradi specifike svoje bolezni tudi nočejo reševati, kar pa jih v matičnem okolju še bolj izpostavlja.« Takšnim uporabnikom pomagajo na več načinov: pri urejanju njihovega bivališča (čiščenje bivalnih prostorov, odvoz odpadlih materialov, beljenje, popravila bivalnih prostorov, urejanje okolice,), prinašajo jim hrano iz trgovine, pomagajo pri kuhanju, pospravljanju posode, vzdrževanju higiene v kuhinji, pomagajo pri pri osebni higieni in urejanju (pomoč pri preoblačenju, preoblačenje postelje, pranje, likanje …), spremljajo jih v razne ustanove, k zdravniku, na različne urade, pomagajo pri izpolnjevanju najrazličnejših obrazcev za različne urade, nudijo podporne dejavnosti v bližnjem okolju, s katerimi poskušajo zmanjševati stigmatiziranost in povečevati razumevanje uporabnikove specifičnosti, omogočajo svetovalno delo strokovnih delavcev, redno in kontinuirano jih spremljajo v domačem okolju in pravočasno zaznavajo ter rešujejo težave v konkretnem okolju, zaznavajo tudi spremembe pri samih uporabnikih, predvsem so pomembna poslabšanja psihičnega in fizičnega zdravja. Program je namenjen ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju ter diagnozo duševne bolezni, ki sprejemajo pomoč le v domačem okolju (poudarek je na starejših uporabnikih), njihovim svojcem, bližnji okolici ter uporabnikom, ki zaradi starosti in invalidnosti sami ne zmorejo določenih del, imajo pa šibko socialno mrežo. »Na najrazličnejše načine smo do 31. decembra lani intenzivno pomagali 18 različnim uporabnikom. Cilje programa smo vsekakor upravičili, saj so se ljudje navadili, da našo pomoč sprejmejo, vedno pogosteje pa tudi na Občini Žalec ali v drugih institucijah (Rdeči 9 Za plačilo položnic lani vendarle manj prošenj K. Rozman arhiv RK – OZ Žalec Lani se je število tistih posameznikov in družin, ki so potrebovali pomoč, zmanjšalo za 8 %. Ustvarjalni tudi uporabniki zavetišča in dnevnega centra križ Žalec, CSD Žalec, Urad za delo …) svetujejo ljudem, naj se po pomoč obrnejo k nam in nikogar do sedaj nismo odklonili. Vedno pogosteje se dogaja, da občani sami pokličejo, če potrebujejo pomoč oni, njihovi bližnji ali ljudje iz okolice, nato pa ti isti ljudje postanejo ali naši uporabniki v drugih programih ali pa celo donatorji in naši podporniki.« »Naše društvo letno spremlja več kot petsto posameznikov, kar pa lahko izvajamo le zato, ker ima Občina Žalec vse od prvega dne našega delovanja posluh za ljudi v kakršnih koli stiskah. Nikoli, resnično nikoli niso zavrnili materialne in moralne pomoči in zato sem prepričana, da lahko delamo dobro tudi zato, ker vemo, da naše delo v lokalni skupnosti opazijo tisti, ki odločajo.« Uporabniki nedovoljenih drog Po ukinitvi dnevnega centra za obravnavo uporabnikov nedovoljenih drog so v društvu Želva – Eureka storitev terenskega dela izvajali v kombiju, nato pa program postopno ukinili in nadaljevali s svetovanjem na stacionarni lokaciji. »Naši starejši uporabniki, ki so vključeni v program svetovanja, so v veliki meri stabilizirani na nadomestni terapiji in primerno vključeni v življenje, z ostalimi uporabniki imamo manj stikov oziroma imajo možnost določenih storitev v programu zavetišča, in sicer imajo starejši uporabniki, ki izpolnjujejo pogoje, možnost koriščenja obroka v javni kuhinji (letos je to krajši čas koristil en uporabnik), pridobijo pakete hrane, pri nas se lahko stuširajo in jim operemo perilo. Na tem področju je zelo veliko svetovanja staršem tako mladoletnih kot polnoletnih uporabnikov. Mladoletnih uporabnikov obravnavamo manj, saj je njihov interes za spremembe v času mladostništva izredno nizek, zato svetovalno delamo s starši. Svetovanje se izvaja za uporabnike in svojce vseh šestih občin in tudi širše, saj določeni uporabniki in svojci še vedno želijo ohraniti anonimnost in iščejo pomoč izven matične občine. Menim, da je problem zasvojenosti v vseh občinah podoben.« Spoštovati dostojanstvo ljudi »Tudi za izvajanje osebne asistence smo se začeli pripravljati v sredini leta 2019 in v začetku leta 2020 tudi podpisali pogodbo z ministrstvom za delo, družine, socialne zadeve in enake možnsoti, vendar storitve trenutno ne bomo izvajali, saj je ministrstvo spremenilo način financiranja za izvajalce, ki vključujejo pet ali manj uporabnikov in ni zagotovljenih dovolj sredstev za plače. Sami kot društvo teh sredstev ne moremo pridobiti drugje. Natalija Zupajnčič ima zares veliko izkušenj z najbolj ranljivimi skupinami ljudi. O tem, kako bi jim lahko celotna družba oziroma njene institucije, ki delujejo na socialnem področju, bolj učinkovito pomagale, pravi: »V naših programih smo aktivnosti zastavili celostno, kar pomeni, da ni dovolj, da posamezniku daš le denarno pomoč, posteljo, hrano ali nasvet, temveč je potrebno obravnavati in spremljati celotno njegovo življenje in ga na primeren, dalj časa trajajoč način usmerjati, voditi in mu svetovati, saj se nobena sprememba ne more zgoditi takoj. Pri tem je potrebno spoštovati njegovo dostojanstvo, kar pa je dostikrat vprašljivo, saj ljudje v stiski pogosto povedo, da se v javnih inštitucijah počutijo kot številke. Tako smo nevladne organizacije vse prepogosto tiste, ki prve zaznamo stisko posameznika in priskočimo na pomoč, pa čeprav smo tako finančno kot kadrovsko bistveno bolj skromne kot uradne inštitucije, ki jih je ustanovila država za pomoč ljudem.« In kako lahko društvo Želva – Eureka tako uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo in izvaja svoje programe? »Naše društvo letno spremlja več kot petsto posameznikov, kar pa lahko izvajamo le zato, ker ima Občina Žalec vse od prvega dne našega delovanja posluh za ljudi v kakršnih koli stiskah. Nikoli, resnično nikoli niso zavrnili materialne in moralne pomoči in zato sem prepričana, da lahko delamo dobro tudi zato, ker vemo, da naše delo v lokalni skupnosti opazijo tisti, ki odločajo.« Več virov financiranja Društvo Želva – Eureka svoje programe financira iz več virov. Vse programe sofinancira Občina Žalec. Za zavetišče prispeva denar tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za oskrbo in bivanje v zavetišču del sredstev prispevajo uporabniki sami. Ostale občine pokrijejo del stroškov v primeru, da je uporabnik iz njihove občine. Tako imenovane podporne zaposlitve v društvu in nagrade za zaposlovanje invalidov financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, pa tudi žalska, polzelska in preboldska občina. »Seveda pa ne smemo pozabiti vseh donatorjev, ki nas financirajo v materialni obliki: trgovine, kjer dnevno pobiramo hrano, posamezniki, ki nam pogosto, skoraj dnevno, donirajo tako hrano kot pohištvo, oblačila, obutev, higienske pripomočke in drugo; posameznikom v lokalni skupnosti in širše ter našim uporabnikom, ki opravijo več kot deset tisoč prostovoljskih ur. Hvala vsem in vsakomur posebej.« Na vprašanje, ali je vseh teh finančnih sredstev dovolj, pa Natalija Zupančič odgovarja: »Večina bi na to odgovorila, da denarja ni nikoli dovolj, mi odgovarjamo, da lahko s prejetimi sredstvi korektno in pošteno delamo. V vseh letih delovanja smo se naučili skromnosti ter kljub pomanjkanju kadra in pogosti preutrujenosti vseh, ki delamo na programih, vemo, da so okrog nas ljudje, ki podpirajo naša prizadevanja in nas bodo podpirali tudi v bodoče. Stališče, da je pomemben vsak posameznik, je vodilo tako naših sofinancerjev kot nas, zato se ne bojimo jutrišnjega dne.« Ko je stiska največja, posamezniki in družine potrkajo tudi na vrata žalskega območnega združenja Rdečega križa, ki s svojimi poverjeniki deluje na območju vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Sekretar Matjaž Črešnovar ugotavlja, da je bilo v letu 2019 vendarle nekaj manj tistih, ki so prejemali pomoč te humanitarne organizacije. Leta 2018 so imeli v evidenci 1050 posameznikov oziroma 432 družin. V povprečju je imela vsaka družina 3 člane. Lani se je ta številka zmanjšala za 8 %. Štirikrat na leto delijo hrano (moka, olje, mleko, riž, testenine ter konzervirana fižol in pelati) in prehranske pakete (izdelki z daljšim rokom trajanja in pralni praški). Zelo je upadlo povpraševanje po pomoči za plačilo položnic, ugotavljajo v žalskem združenju Rdečega križa. V letu 2019 so s pomočjo prostovoljcev in donatorjev poleg ostalih pomoči socialno ogroženim še posebej pomagali štirim družinam iz Občine Žalec do obnovljenih domov. Vsak ima najraje svoj dom, sami pa vseh stroškov ne bi zmogli. Konec oktobra 2018 so začeli dobrodelno akcijo, v kateri so pomagali mami in hčerki, da danes živita v toplem domu. Ker nista želeli biti izpostavljeni javnosti, ki vedno zelo pomaga s finančnimi sredstvi, o poteku akcije niso obveščali medijev. Zaradi tega niso zbrali veliko sredstev, so pa k sodelovanju povabili poslanca Aleksandra Reberška, ki zaradi organizacije preteklih dobrodelnih dogodkov pozna veliko podjetij, na katere je lahko računal tudi pri tem projektu. Poleg tega je pomagal pri zbiranju sredstev izključno preko svoje fb-strani. Več kot 2.000 evrov so zbrali prostovoljci Krajevne organizacije RK Galicija, 2.500 evrov je iz Solidarnostnega sklada prispeval še RKS. Župnija Petrovče je mami in hčerki med obnovo omogočila brezplačno bivanje. V začetku leta 2019 sta se mama in hči vselili v obnovljeno hišo. Pred božičnimi prazniki so ju obiskali in ugotovili, da sta jim še vedno hvaležni za pomoč. Za njiju so zbrali skupaj 11.742 evrov. Leto 2019 se je pričelo s požarom stanovanjske hiše Žana Kotnika v Galiciji. V akcijo zbiranja sredstev za obnovo hiše se je preko medijev vključila vsa slovenska javnost in prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Galicija, ki so na terenu zbrali 21.000 evrov, RKS je prispeval 2.500 evrov, skupaj z ostalimi prostovoljnimi prispevki pa so za Žana zbrali kar 95.175 evrov. Med obnovo mu je Občina Žalec omogočila brezplačno bivanje v stanovanju. Žan od 1. novembra lani živi v obnovljeni hiši, za pomoč pa je hvaležen vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k obnovi njegovega doma. »Jeseni smo pomagali štiričlanski družini iz Velike Pirešice pri obnovi strehe. Mama je zaposlena, oče dela priložnostno, sinova pa obiskujeta še srednjo šolo. S 1.500 evri je pomagal RKS, 600 evrov sta prispevali Škofijska Karitas Celje in Občina Žalec, nekaj privarčevanega denarja je dodal tudi sam oče. Zdaj so že varni pred močnim deževjem in sneženjem,« je o tretji dobrodelni akciji povedal Matjaž Črešnovar. Lanskega oktobra pa je zagorelo v večstanovanjski hiši Migojnicah. Štirje lastniki še vedno stanujejo pri sorodnikih in v stanovanju Občine Žalec. Prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Griže so na terenu zbrali 5.355 evrov, RKS je prispeval 1.000 evrov, skupaj z donacijami podjetij in posameznikov so zbrali 15.204 evrov. Pred dnevi je hiša dobila novo streho. O vseh dobrodelnih akcijah in zbranem denarju RKS – OZ Žalec javnost sproti seznanja na svojem FB profilu, tudi na profilu KS Galicija so objavljeni podatki o zbranih sredstvih. Mama in hči sta vsem za pomoč izjemno hvaležni. podjetništvo in turizem 10 ŠT. 1 I januar 2020 V Preboldu nove postelje Novi moduli z višjim izkoristkom L. K. K. R. T. T. Fotonapetostni moduli Bisol Supreme imajo za 11 odstotkov boljši energetski izkoristek. Skupina Bisol Group bo 1. februarja lansirala na trg novo serijo fotonapetostnih modulov, poimenovano Bisol Supreme. Odlikuje jo stoodstotno jamstvo izhodne moči in številne druge tehnične prednosti. Letos bo serija Bisol Supreme na voljo v omejenih količinah, največ 30 MW za posamezno stranko. V primerjavi z moduli z linearnim jamstvom izhodne moči imajo moduli Bisol Supreme v obdobju jamčenja vsaj 11 odstotkov višji energijski izkoristek, kar neprimerljivo izboljša delovanje in znatno poveča donosnost naložb v sončne elektrarne. Novi moduli so odporni na degradacijo, ki poleg izboljšanih temperaturnih koeficientov in nižje nominalne temperature delovanja sončnih celic dr. Uroš Merc dodatno odlikujejo ključne prednosti produkta. Soustanovitelj in predsednik skupine Bisol Group dr. Uroš Merc je ob tem povedal: »Prvič smo priča popol- nemu modulu, glede katerega smo lahko povsem brezskrbni. Zato smo ga poimenovali Supreme. Toda njegove prednosti niso zgolj v jamstvu in superiornem delovanju. Sleherni modul je namreč opremljen z individualizirano QR-kodo, ki predstavlja njegovo osebno izkaznico, od I/U karakteristike, merilnih podatkov, slike EL, vgrajenih materialov, poimenske navedbe oseb, ki so bile udeležene pri proizvodnem procesu, in kar je zelo pomembno, potrdila o nadzoru kakovosti tistega, ki je opravil končni pregled. Kreativni smo tudi pri oblikovanju embalaže, ki s kupci deli raznovrstno informativno vsebino s področja fotovoltaike in obnovljivih virov.« Nove sobe so večje in udobnejše. V Preboldu s podjetniki D. N. Preboldski župan Vinko Debelak je po nekajletnem premoru povabil preboldske podjetnike na prijetno srečanje ob zaključku leta. Tokrat so se srečali v Dvorani Prebold, saj je po uradnem delu srečanja sledila monokomedija Uroša Kuzmana z naslovom Profesor Kuzman mlajši. V uradnem delu je zbrane najprej pozdravil podjetnik in podpredse- AKTUALNE INFORMACIJE – FEBRUAR 2020 JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad VAVČERJI za večjo konkurenčnost mikro, malih in srednje velikih podjetij Slovenski podjetniški sklad trenutno objavlja 13 vavčerskih pozivov za naslednja vsebinska področja: 1. Vavčer za zaščito intelektualne lastnine 2. Vavčer za certifikate kakovosti 3. Vavčer za dvig digitalnih kompetenc 4. Vavčer za pripravo digitalne strategije 5. Vavčer za digitalni marketing 6. Vavčer za udeležbo na mednarodnih forumih 7. Vavčer za tržne raziskave tujih trgov 8. Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah 9. Vavčer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini 10. Vavčer za kibernetsko varnost 11. Vavčer za preoblikovanje družb 12. Vavčer za uvajanje poslovne odličnosti po modelu EFQM v mala in srednje velika podjetja 13. Vavčer za prenos lastništva Na voljo je brezplačna pomoč in svetovanje pri pridobitvi vavčerjev preko SPOT svetovalcev. Pridobiti je mogoče do 60 % sofinanciranja upravičenih stroškov za posamezni odobreni vavčer, letno lahko posamezno podjetje uporabi tri vavčerje. Kandidirajo lahko mikro, mala in srednje velika podjetja s sedežem v RS, ki imajo na dan oddaje vloge vsaj enega zaposlenega. Informacije: Slovenski podjetniški sklad in točke SPOT. Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline (občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec) najavlja razpis za podelitev nagrad in priznanj »INOVATOR LETA SSD 2019« v kategorijah: patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov. Za nagrado in priznanje bodo lahko kandidirale fizične osebe – avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Spodnje Savinjske doline ali avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin. Razpis bo konec meseca februarja 2020 objavljen v občinskih glasilih sodelujočih občin in na spletnih straneh Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec in Razvojne agencije Savinja. dnik Turističnega društva Prebold Tomaž Pančur. V nadaljevanju jih je nagovoril tudi gostitelj, župan Vinko Debelak, in ob tem poudaril, da imajo takšna druženja poseben pomen, saj ravno tako najbolje spoznajo drug drugega in začnejo graditi temelje potencialnega sodelovanja. V monokomediji je profesor Kuzman občinstvo popeljal na ekskurzijo po spominih na »piflanje«, »plonkanje«, pisanje in »špricanje«. Ob tem se je trudil biti profesor, ki si ga je marsikdo tudi želel – sproščen, duhovit in zanimiv. Po predstavi je sledilo prijetno druženje. Srečanje in dogodki, namenjeni žalskim podjetnikom L. K. Župan Občine Žalec Janko Kos vabi jutri, 30. januarja, na tradicionalni novoletni sprejem podjetnike Občine Žalec v Dom II. slovenskega tabora v Žalcu, ki bo bolj družabne narave. Na njem se bodo med drugim lahko nasmejali ob komediji Slovenec in pol. Ob robu tega dogodka pa že od včeraj potekajo zanimive spremljajoče delavnice in predavanja za podjetnike. Včeraj so na lokaciji Zbornice zasebnega gospodarstva pripravili predavanje Božene Macarol z naslovom Davčni obračun 2019 za pravne osebe in podjetnike ter vpliv davčnih novosti v letu 2020 na njihovo poslovanje. Na UPI – ljudski univerzi v Žalcu danes od 13. ure dalje poteka delavnica izdelave in uporabe infografike, orodja, ki omogoča drugačen in zanimiv način predstavitve morda celo nezanimivih vsebin. Vodi jo Vid Slana. Jutri ob 11. uri pa bo na lokaciji Razvojne agencije Savinja direktor Stojan Praprotnik s sodelavci predstavil aktualne lokalne in nacionalne spodbude za podjetnike. Nove sobe so večje in udobnejše. V preboldski hotelu so zaključili z gradnjo prizidka, v katerem so pridobili 9 novih, nekoliko večjih in sodobno opremljenih sob oziroma studijev, kakor jih imenujejo. Sedem je dvoposteljnih, dva pa sta večja, s predsobo, namenjena predvsem družinam s tremi do štirimi člani. Z novim prizidkom se je precej povečalo število nočitvenih kapacitet v hotelu, ki je imel pred tem 22 dvoposteljnih in dve enoposteljni sobi. Gostom je že od začetka delovanja hotela na voljo tudi velik apartma za štiri osebe, kjer si lahko sami celo kaj skuhajo. Tudi z velikostjo novih sob, ki jih krasijo reprodukcije fotografij savinjskega avtorja Milana Žolnirja, se prilagajajo trendom v turizmu in pričakujejo goste od blizu in daleč. Kot je povedal Ivo Bračun, bodo zdaj laže ustregli predvsem družinam, ki bodo tako nastanjene v istih prostorih, ne pa na primer starši v eni, otroci pa v drugi sobi. Si pa želijo tudi večje turistične ponudbe v okolici, ki bi pritegnila domače in tuje goste. ŠT. 1 I januar 2020 podjetništvo in turizem 11 podjetništvo in turizem 12 ŠT. 1 I januar 2020 Dobro jutro, Braslovče T. T. Občina Braslovče se je predstavila v televizijski oddaji Dobro jutro na Televiziji Slovenija. Brez gasilcev tudi tokrat ni šlo, tokrat v dobrem. V Braslovčah je bilo v petek, 17. januarja, zelo živahno, saj se je Občina Braslovče predstavila v oddaji Dobro jutro. Z novinarko Marijo Merljak se je povezalo kar 200 akterjev, od otrok do članov društev. Koordinatorka Jasmina Roter Jager iz ZIKŠT 3 jezera je k sodelovanju povabila številna društva, kmetije in posameznike, ki so se s svojimi izdelki in dejavnostjo predstavili širni Sloveniji. Preko 200 jih je sodelovalo, vključno z otroki iz OŠ Braslovče, ki so popestrili pester program z mladinskim pevskim zborom, z orffovimi glasbili in harmonikarji pod mentorstvom Anje Jezernik ter folklorno skupino. S pesmijo je že s prvega prizorišča na gradu Žovnek dogajanje popestril kvintet Dobroveljski fantje. Zgodovino in sedanjost občine sta predstavila Franci Kralj iz KZD Žovnek in Jasmina Roter Jager v vlogi grajske gospe Heme. S plesom so oddajo obogatili tudi plesalci Plesnega gledališča Braslovče pod vodstvom Ane Vovk Pezdir. V oddaji so se na bogatih mizah z lokalno kulinariko in drugo ponudbo oziroma aktivnostmi predstavili: Društvo podeželskih žena Braslovče, Društvo kmečkih žena Trnava – Gomilsko, Turistično društvo Braslovče s hmeljarsko starešino in princeso, kmetija Cimperšek iz Podvrha, Ribogojnica Špegelj iz Malih Braslovč, Gregurjeva kmetija, kmetija Sušak in kmetija Lončar iz Grajske vasi, Marjana Janžov- Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov, projektov, prireditev in aktivnosti s področja turizma v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 34/2019), Občina Žalec objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov, projektov in prireditev na področju turizma v Občini Žalec za leto 2020 Vrednost razpisa za področje sofinanciranja turističnih programov, projektov in prireditev s področja turizma za leto 2020 znaša 32.000 evrov. Predmet sofinanciranja so programi, za katera izvajalec za isti namen ni pridobil finančnih sredstev iz drugih javnih virov (prepoved dvojnega financiranja). Rok za predložitev vlog je 17. februar 2020 na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Razpis je v celoti objavljen na spletnih straneh Občine Žalec (www.zalec.si) in na spletni strani zavoda ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si). Tam je na voljo tudi razpisna dokumentacija. Pooblaščena oseba za posredovanje informacij o razpisni dokumentaciji je Petra Centrih (petra.centrih@zalec.si, tel. 03 713 63 28). Datum: 14. 1. 2020 Številka: 322-0001/2020 Janko Kos, župan Občine Žalec Dobro jutro v Braslovčah je prineslo dober dan, v katerem so se povezali številna društva, turistične kmetije, podjetja in občani. nik, Steklarstvo Lukanc iz Grajske vasi, Ekološka kmetija Pšaker, PGD Braslovče, Planinsko društvo Dobrovlje – Braslovče, ŽOK Braslovče, Konjeniško društvo Mustang in OŠ Braslovče. Svoje spomine o bogati zgodovini smučarskih skokov v Braslovčah je delil olimpijec Matjaž Debelak, zaključne besede in povabilo vsem gledalcem pa je podal tudi župan Občine Braslovče, Tomaž Žohar. »Kamere so zajele marsikaj, a vzdušja ni mogla zajeti nobena. Bili smo enotni in povezani, energija pa Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri odlična,« je povedala koordinatorica, ki se v svojem in tudi v imenu Obči- ne Braslovče zahvaljuje vsem sodelujočim za dobro sodelovanje. Za pravi grajski vtis so poskrbeli konjeniki. D. N. Tako so menili tudi v Turističnem društvu Šempeter, ki upravlja dva turistična bisera, jamo Pekel in Rimsko nekropolo. Dva dni pred prvim snegom, ki je sicer hitro izginil, so namreč izpeljali še eno delovno akcijo, s katero so odstranili vse odpadlo listje iz Rimske nekropole in okoli nje. Kot je povedala predsednica Ivica Čretnik, so izkoristili ugodno vreme in si tako olajšali spomladansko čiščenje, saj so pospravili večino listja z odpadlih dreves na celotnem območju antičnega parka. So pa imeli v naslednjih dneh nemalo dela s pripravo in izvedbo prireditve Božična skrivnost v jami Pekel, s čimer so tudi sklenili lansko turistično sezono. Glavna pobudnica dogodka Jasmina Roter Jager PUSTOVANJE V PETROVČAH Vabimo skupinske maske, da se nam pridužijo v povorki na pustni torek, 25. februarja, 16.00 in bo krenila izpred OŠ Petrovče. UREDNIŠTVO: 03 712 12 80 utrip@zkst-zalec.si Prijave posredujte do 10. 2. 2020 na e-naslov: turizem.petrovce@gmail.com ali nas pokličite na 041 709 156. TURISTIČNO DRUŠTVO PETROVČE iz političnega življenja ŠT. 1 I januar 2020 13 Pokrajine da, a s premislekom D. N. Decentralizacija je nujna, pred ustanovitvijo pokrajin pa je treba natančno doreči način financiranja in ostale zadeve. Posvet z naslovom Lokalna samouprava in gospodarstvo je minulo sredo zvečer v avli Doma kulture v Braslovčah organiziral občinski odbor Socialnih demokratov Braslovče. O ustanovitvi pokrajin so iz različnih družbenih vlog razmišljali predsednik Državnega zbora RS in predsednik SD Dejan Židan, direktor podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek, direktor podjetja Silco mag. Sašo Kronovšek ter župana Vinko Debelak in Janko Kos. Večer je odprla predsednica OO SD Braslovče mag. Nina Plaskan, nato pa je zbrane pozdravil in nagovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in se zahvalil občinskemu odboru SD za organizacijo posveta. Vodenje posveta je zatem prevzel mag. Marko Repnik, svetnik in podžupan Občine Prebold, izvoljen na listi SD. Za izhodišče pogovora o pokrajinah je povedal, da je bila po posvetovanju s predsednikom Republike Slovenije, predsednikom Državnega sveta ter predsednikom Skupnosti občin Slovenije, predsednikom Združenja občin Slovenije in predsednikom Združenja mestnih občin Slovenije sredi lanskega maja osnovana skupina strokovnjakov s področja lokalne samouprave in regionalnega razvoja z nalogo priprave predlogov pokrajinske zakonodaje, na podlagi katere bodo predsedniki opravili razpravo o ustanovitvi pokrajin. V začetku julija je strokovna skupina v osnovnem predlogu ponovnega poskusa ustanovitve pokrajin predvidela enajst pokrajin, toliko kot je v državi mestnih občin. V razpravi je bilo najpogosteje slišati opozorila, da bi se morali vsaj za zdaj izogniti razpravi o tem, koliko bo pokrajin, kje bodo njihovi sedeži in kako se bodo pokrajine imenovale, saj je tudi v preteklosti prav pri omenjenih vprašanjih prišlo do največjih razhajanj. Prvo vprašanje, pokrajine, da ali ne in zakaj ali zakaj ne, je naslovil na osrednjega gosta večera Dejana Židana, ki je v zvezi s tem dejal, da so v Prekmurju, kjer živi že od samostojne Slovenije, sicer pa je Mariborčan, zavzemajo za ustanovitev pokrajin, saj vseh 27 občin med sabo vedno boljše sodeluje: »… Mi v Pomurju smo se odločili, da hočemo imeti pokrajino, čeprav se ne bodo nikjer v Sloveniji, pa tudi če se bo imenovala pilotni projekt. To pa zato, ker smo prišli do nekih ugotovitev, ki za večinski del Slovenije veljajo, za vse pa ne. Prvič, na nekaterih področjih je razvoj skoraj obstal, načrtovanje večjih projektov na ravni posamezne občine. Nekatere občine so tako majhne, da občinska uprava šteje tri ljudi. Dati projekte tem občinam pomeni, da bodo »fouš« ali pa se bodo projekti tako dolgo vlekli, da ne bodo uspešni …« Poudaril je tudi, da o lokalnih zadevah ne morejo odločati ljudje, ki ne živijo med nami. »Meni je jasno, da če o stvareh odloča birokrat v Ljubljani kar tako, čeprav po pravilih, ne da bi se o situaciji na terenu prepričal, potem ne more priti do pravih rešitev …,« je med drugim povedal Židan. Seveda pa je pred ustanovitvijo pokrajin potrebno doreči način financiranja in vse ostalo, sicer se lahko zgodi tako, kot se sedaj godi nekaterim občinam, in bo vse zaman. Podobnega mnenja sta bila nato tudi oba župana in predstavnika gospodarstva. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je skupaj z ožjo skupino strokovnjakov predstavil javnosti predlog osnutka pristojnosti in nalog, ki naj bi jih imele nove pokrajine v Sloveniji. Do predvidoma 20. februarja bo o vsebini odprta javna razprava. Na vprašanje, ali bodo imele občine dejansko kaj vpliva na oblikovanje in umestitev regij, je Janko Kos dejal, da že sedaj občine statistične regije med seboj dobro sodelujejo, usklajujejo mnoge razvojne naloge znotraj tega, je pa problem, ker ima regija dva centra, »ki se med sabo ne moreta«, Celje in Velenje. Ker se župana ne moreta dogovoriti, kdo bo predsednik, je predsednik regije iz Rogaške Slatine. V nadaljevanju je Kos nanizal vrsto aktivnosti sodelovanja med občinami, zlasti pri večjih projektih, kjer lahko uspe le več občin skupaj. V tem smislu je zagovornik nadaljevanja procesov za ustanovitev regij. Glede vpliva občin pa meni, da te ne bodo imele kaj dosti vpliva in da se tudi v tem mandatu ne bo nič ali bolj malo naredilo. Ne glede na to pa bodo občine naprej delale na nivoju upravnih enot statistične regije, regijskih razvojnih partnerstvih. Na vprašanje, kakšen naj bi bil vpliv pokrajin na gospodarstvo, je svoje mnenje podal mag. Sašo Kronovšek. Ob tem je dejal, da je njihov fokus predvsem uspešno delo podjetja, vsekakor pa mu je všeč, kar je poudaril tudi župan Janko Kos, da situacija v Sloveniji v bistvu sploh ni tako slaba. Ko so imeli veliko investicijo, so imeli na obeh občinah in Upravni enoti v Žalcu dober ser- Z okrogle mize v Braslovčah vis. Kot poslovnež, ki je veliko tudi po svetu, pa lahko reče, da je birokracija rak rana povsod, standard državljanov pa je pri nas najmanj vsaj primerljiv oziroma boljši kot drugje po svetu. Kot občan in podjetnik zato meni, da bi vzpostavitev pokrajin lahko prinesla tudi večji vpliv gospodarstva na dogajanje v lastnem okolju. O finančni neodvisnosti občin v regijah V nadaljevanju posveta je bilo govora tudi o tem, kakšna so predvidevanja o finančni neodvisnosti občin v regijah. Status samoupravne lokalne skupnosti zagotavlja pokrajini finančno samostojnost. To pomeni, da imajo pokrajine lastne vire financiranja, s katerimi na podlagi pokrajinskega proračuna samostojno upravljajo. Za zaščito šibkejših lokalnih skupnosti je treba uvesti postopke za finančno izravnavo ali druge ustrezne ukrepe za popravo učinkov neenake porazdelitve možnih finančnih virov in finančnega bremena, ki ga nosijo. Taki postopki ali ukrepi ne smejo zmanjševati svobode odločanja lokalnih skupnosti na področju njihovih nalog. Lokalne oblasti je treba na primeren način vprašati za mnenje o tem, na kakšen način naj se jim dodelijo prerazporejeni viri. Subvencije oziroma dotacije lokalnim Zadovoljni z delom D. N. Tudi cilji programa SD za letošnje leto so usmerjeni k ljudem in za ljudi. Že po tradiciji so se tudi letos v januarju zbrali na svojem srečanju člani Občinske organizacije SD Žalec. Za kraj srečanja so tudi tokrat izbrali znano izletniško kmetijo v Pongracu. Udeležence so nagovorili predsednik OO SD Viktor Mitov, v nadaljevanju pa poseben gost, poslanec SD v Državnem zboru RS iz koroške regije Jani Prednik, in župan Janko Kos. Viktor Mitov je spregovoril o delu Občinskega odbora SD v minulem letu in ob tem izpostavil nekatere dejavnosti, vključno s tradicionalnim pohodom, ki ga vsako leto pripravi njihova svetniška skupina v OS Občine Žalec 9. maja (dan zmage in dan Evrope). Ob tem se je vsem članom zahvalil za vso podporo in pomoč pri izpeljavi začrtanih in izvedenih aktivnosti. Izrekel pa je tudi nekaj svojih pogledov na dobro delo Občine Žalec. Ne čudi ga, da sodi med najuspešnejše slovenske občine. Podal je tudi nekaj smernic iz programa dela za letošnje leto, ki je usmerjeno k ljudem in za ljudi, zlasti tistim, ki so pomoči potrebni. To sta v nadaljevanju poudarila tudi poslanec Prednik, ki je več besed namenil politiki stranke na državnem in lokalnem nivoju. Ob tem je tudi dejal: »Socialni demokrati vemo, da so ljudje srce družbe, zato vodimo takšno politiko, ki dela za ljudi.« Tudi župan Janko Kos je v svojem govoru izpostavil vrednote socialne demokracije, ki jim poskuša čim bolj slediti tudi pri vodenju občine, ki je in mora biti prijazna, odprta, razumevajoča do ljudi. Hkrati mora skrbeti za svojo dobro »kondicijo« in razvoj, kar daje tudi nove možnosti za lepše in boljše življenje vseh občanov. oblastem naj, kolikor je to mogoče, ne bodo strogo namenske za financiranje določenih projektov. Zagotavljanje takih sredstev ne sme posegati v temeljno svoboščino lokalnih oblasti, da prosto odločajo v okviru svoje lastne pristojnosti. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje, ali je oblikovanje pokrajin lahko pogajalsko orodje tudi za oblikovanje višjih povprečnin. Že nekaj časa se občine pogajajo z Vlado RS za dvig povprečnine. V predsedstvu Združenja občin Slovenije (ZOS) ocenjujejo, da je skrajni čas, da vlada občinam prizna resnične stroške izvajanja zakonsko določenih nalog. Zato so pri oblikovanju pogajalskih izhodišč za določitev višine povprečnine za prihodnje leto znesek »zakoličili« pri 659,44 evra in v letu 2021 pri 668,74 evra. Oba župana sta dejala, da ni bistvo v tem, ali se povprečnine višje ali nižje, ampak je težava ta da se vse več nalog in obveznosti iz državnega nivoja nalaga občinam, kar posledično pomeni višje stroške in večjo porabo sredstev iz občinskega proračuna. Primerjava z EU V zaključnem delu posveta je bilo govora še o tem, če lahko v strateškem smislu primerjamo zakonsko ureditev EU s Slovenijo in njenimi regijami. Spregovorili pa so tudi o novi finančni perspektivi 2021– 2027. Mnenje Slovenije v večini nasprotuje zmanjševanju sredstev za kmetijstvo in kohezijo, obstajajo pa različna stališča glede prioritetnih področij, ki bi si zaslužila evropska sredstva. Dodelitve sredstev za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko bi morale ostati nespremenjene v realnih zneskih, nekatere prednostne naloge pa bi bilo treba nadalje okrepiti: inovacije, razdelek kohezija in vrednote (zlasti Erasmus, novo jamstvo za otroke) ter razdelek naravni viri in okolje. Finančna sredstva za decentralizirane agencije, vključene v upravljanje migracij in meja, bi se morala povečati za več kot štirikrat z ravni približno 3 milijard evrov na več kot 12 milijard evrov, cilje pa bi morali upoštevati na vseh ustreznih političnih področjih. Predsednik Državnega zbora Dejan Židan: »Če hočemo imeti res stabilno, varno, razvijajočo se državo na vseh koncih, regije moramo imeti. Regije najbolje razumejo, kaj je interes ljudi, ki tam živijo. Ni pomembna, katera je vlada, lahko z vso pohvalo povem, tedaj je bila Janševa vlada, ko smo skoraj prišli do pokrajin. Zanimivo pa je, kje smo obtičali. Ne na prenosu pristojnosti, to so se takrat dobro dogovorili, kot tudi glede financiranja in ostalega, kar je bistvenega pomena. Vse skupaj pa se je zataknilo pri mejah, kar je še najmanj pomembno. Zato sem predlagal, da naj vzamejo tiste predloge iz Janševe vlade, kar je treba dopolniti, naj dopolnijo, in naj ne izumljajo tople vode, saj so takrat strokovnjaki, ki so približno isti, že ugotovili, kaj je treba. Naj najdejo neki dogovor, kako ljudje želijo biti skupaj. Res je evropsko priporočilo, da naj bi pokrajine imele vsaj 100.000 prebivalcev, ni pa obvezno, tako da bi morali slediti željam ljudi.« Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar: »Lokalna samouprava in gospodarstvo je vsekakor eno ključnih vprašanj za naš prihodnji razvoj, za našo blaginjo in kakovost življenja. Tema, ki je bila danes obravnavana, je tako izredno pomembna. Menim, da je polovico že narejenega, če se zavedamo svojih izzivov, pomanjkljivosti, predvsem pa priložnosti. Danes je bilo izpostavljenih nekaj pomembnih tem, vendar se v praksi kaže, da je še treba ogromno narediti, da bomo lahko prišli do želenih rezultatov. Osebno sem optimističen, ker nekako, če se konstruktivno in pozitivno pristopi k reševanju tega, verjamem, da lahko pride tudi do rezultatov.« Direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek: »Moram reči, da je bil posvet zanimiv, osebno sem veliko informacij izvedel o pokrajinah, s čimer se seveda posebno ne obremenjujem, saj je naša naloga usmerjena predvsem v zagotavljanje uspešnega poslovanja podjetja ter v vse bonitete, ki izhajajo iz tega. Vsekakor pa se skušamo čim bolj prilagajati razmeram na trgu in okolju, v katerem delamo in živimo. Sem pristaš formiranja regij, vendar kot je bilo rečeno, se mora prej vse do podrobnosti doreči, da ne bo potem še večjih problemov. Kot je dejal Dejan Židan, smo sedaj res v primežu državne administracije, s pokrajinami pa bi lahko prišlo do njene decentralizacije.« 14 po dolini ŠT. 1 I januar 2020 Za konec leta v Golarjev pekel V Marijo Reko že 43. leto D. N. D. Naraglav Tokratni spust je poleg druženja prinesel tudi novo vedenje o življenju v jami. Tudi letos sta bili druga januarska sobota in nedelja v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov. Eden med njimi je bil tudi tradicionalni zimski pohod krajanov Občine Prebold v Dom pod Reško planino, ki se ga je udeležilo okrog 800 pohodnikov. Zimski pohod krajanov v Marijo Reko ima sicer najdaljšo tradicijo v naši dolini in morda v celotnem slovenskem prostoru, saj je na primer leto starejši od pohoda na Osankarico in dve leti od spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše. Pohod je tudi tokrat orga- niziralo PD Prebold. Na pot so se pohodniki podali iz različnih smeri. Glavnina je za izhodišče izbrala Prebold in pot preko Žvajge, mimo Lobnikarjeve domačije do planinskega doma. Na cilju so preboldski planinci poskrbeli za brezplačen topel čaj, oskrbnika doma Ivanka in Stanko Pišek pa za ostalo ponudbo. Ob čudovitem vremenu je tokrat v Dom pod Reško planino prišlo ogromno število pohodnikov. V planinsko knjigo se jih je vpisalo dobrih 400, kar je le kakšna polovica vseh, ki so si za prijetno sprostitev in rekreacijo izbrali ta del preboldske občine. Prvič polnočnice L. K. arhiv A. R. R. Posebnost, gobe v jami V brezno so se spuščali po dveh vrveh, da je šlo hitreje Podolševa v Zgornji Savinjski dolini je pravi jamski »El Dorado«. Med Matkovim kotom in Solčavo spremljajo namreč dolino reke Savinje, nad njenim levim bregom, prepadni kraški osamelci, ki jih sestavljajo triasni, slaboplastnati do masivni cordevolski apnenci. V notranjosti osamelcev, sten, ki so poimenovana kot Klemenča, Jamnikova, Golarjeva, Strelčeva in Huda peč pa so skozi zgodovino nastale globoke podzemne jame oziroma brezna. Med njimi sta še posebno impozantni Klemenškov pekel s 310 metrov in Golarjev pekel s 317 metrov globine. Prav Golarjev pekel so si za zaključek vsakoletne jamarske raziskovalne sezone in pričetek nove že pred štirinajstimi leti izbrali preboldski jamarji. Tako je bilo tudi letos. Ob tem se veselo družijo že v jami, še bolj pa po dvigu na površje, kjer jih čakajo klobase in druge kulinarične dobrote. Z veseljem nazdravijo s kakšnim kozarčkom vina, piva ali čim drugim, da se poslovijo od starega leta. Običajno je med njimi tudi kdo, ki je prvič v tem breznu in je deležen še posebne pozornosti, predvsem pa se ne more izmuzniti jamarskemu krstu, s »štrikom« po riti in še kakšni vragoliji. Štirinajsti spust je imel kar tri novince (Mirana Breznika, Martino Ramšak in Mojco Krofič), ki so se prvič spustili v objem tega brezna, tako da je imel glavni organizator Grega Ramšak zaradi krsta kar nekaj dela. Posebej skrbno se je lotil krsta svoje tašče Mojce, ki se je sploh prvič v življenju soočila z jamarskimi veščinami. No, vsekakor je bil krst nekaj posebnega, saj nima vsak zet priložnost po zadnjici »namahati« svoje tašče. lesnih gob zelo nenavadnih oblik, bodisi da so to hifne micelijske strukture ali tudi trosnjaki. V jamah in rudnikih so zelo specifični pogoji za rast gob, predvsem ni svetlobe, ki je nujno potrebna za normalen razvoj gob (trosnjakov). Od tod izvirajo tudi vse te nenavadne oblike. Najdba na sliki mi deluje kot dva šopa nerazvitih klobučkov mladih zimskih ostrigarjev (Pleurotus ostreatus), ki se pojavljajo v tem času,« je napisal Andrej Piltaver in s tem tudi nekako razrešil to vprašanje o tem pojavu v jami, kjer je popolna tema. Tokratni spust je tako poleg druženja prinesel tudi novo vedenje o življenju v jami, ki se tako ne nanaša samo na jamsko favno, ampak tudi floro. Osvetljena cerkvica na Tisovi gori V podružnici cerkvici sv. Miklavža na Tisovi gori (župnija sv. Jurij ob Taboru), ki leži na nadmorski višini 701 metrov, so na sveti večer, 24. decembra, prvič pripravili polnočnice. Kot je povedala Andreja Rak Ribič, je ideja za to padla na martinovo in dolgoletna božična želja faranov se je uresničila. Mašo je daroval domači župnik Lojze Pirnat, ki je v pridigi poudaril, da je sv. Jurij cerkvica sredi neokrnjene narave, ki dejansko stoji skoraj na tromeji in je dostop- Za konec še krst tašče na iz Marije Reke, Trbovelj in samega Tabora. Polnočno mašo je s petjem obogatil kvartet Rakice. »Vaščani Miklavža so stopili skupaj in cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička. Pohodniki so se podali peš z baklami od domačije Ribarjevih do cerkvice, na vmesnem postanku so jih toplo sprejeli pri Kališkovih. Po polnočnicah je sledilo druženje z okrepčilom in »kuhančkom« na domačiji Kisovarjevih,« je še povedala Andreja Rak Ribič. Za praznike štirje pohodi T. Tavčar Planinska društva v Spodnji Savinjski dolini so v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila štiri tradicionalne planinske pohode, ki se jih je skupaj udeležilo okoli 300 planincev. Prva dva so pripravili vranski planinci 25. decembra kot tradicionalni božični nočni pohod na Čreto. Udele- žili so se ga tudi Božički. 31. decembra so prav tako vranski planinci organizirali silvestrski pohod s Prvin na Čemšeniško planino do Vranskega. Obeh pohodov se je skupaj udeležilo okoli 100 planincev. Člani PD Dobrovlje – Braslovče so bili na 31. tradicionalnem pohodu v četrtek, 2. januarja. Po besedah podpredsednika PD Dobrovlje – Braslov- Posebnost spusta, gobe v jami V Golarjev pekel se je tokrat prvič spustila tudi Gregorjeva mama Martina, ki je sicer že dolgo izkušena jamarka. Njen mož in aktualen predsednik preboldskih jamarjev Silvo Ramšak pa je med spustom v objektiv ujel zanimive tvorbe, ki delujejo na prvi pogled kot aragonitni kapniki, a so dejansko gobe, ki so vzklile od 60 do 70 metrov globoko v jami. Zaradi svojstvenosti najdbe je fotografije poslal jamskemu biologu Teu Deliču in njegovemu kolegu, mikologu in specialistu za glive (ki je dvajset let živel v naši dolini), Andreju Piltaverju za pojasnila. »V jamah in v rudniških rovih na lesu ali na lesnih ostankih raste cela vrsta Z Vranskega so na pohod odšli tudi Božički, ki so pohodnike obdarili. Z 31. pohoda braslovških planincev če Jožeta Marovta se je pohoda udeležilo več kot 120 planincev iz raznih krajev Savinjske doline ter 15 pohodnikov iz Slovenskega društva za celiakijo iz Celja, cilj pa je bil Dom borcev na Dobrovljah. Člani PD Liboje so se na 22. novoletni pohod podali v četrtek, dan po novem letu. Predsednik libojskih planincev Adolf Teržan jih je ob začetku pohoda na zbornem mestu pri mostu čez Savinjo nagovoril, jim zaželel srečno in zdravo leto 2020, nato pa je kakih 80 planincev krenilo na kočo na Brnici. Na cilj so prišli po dobrih treh urah hoje. Pohodnike je na začetku spremljalo zimsko vreme, bilo je tri stopinje Celzije pod ničlo, na Brnici pa nekaj stopinj nad njo. po dolini ŠT. 1 I januar 2020 15 Za lovski blagor lisica, na mizi vseeno pečenka D. Naraglav Poklonili so se boginji lova in opravili krst lovca, ki še ni bil »posvečen« Zelena bratovščina LD Gozdnik Griže je skupaj z LD Žalec tudi na letošnjo prvo januarsko soboto pripravila prvi skupni lov. Tokratno druženje je bilo že devetnajsto po vrsti. Društvi se med sabo vsako leto izmenjavata pri organizaciji novoletnega lova, ki se ga je prijel vzdevek županov lov. Letos je bila na vrsti griška lovska družina, ki ima svoj lovski dom na Gozdniku. Novoletni lov so pripravili na področju izletniške kmetije Tratnik pod Šmohorjem oziroma Kotečnikom, ki je s svojimi skalnimi stenami poznano in priljubljeno slovensko ter evropsko plezališče s 334 smermi in je kot tako tudi največje v Sloveniji. Za prijetno vzdušje so na začetku poskrbeli Savinjski rogisti. Pred odhodom na lov so zbrane pozdravili in nagovorili župan Janko Kos, predsednik LD Gozdnik Griže Iztok Malis in vodja lova Rajko Štopfer. Slednji je podal vsa navodila o lovu in varnosti ter povedal, da se tudi letos strelja na divje prašiče, lisice in ostalo divjad, ki se lahko upleni v tem času. Čeprav ni bilo sreče pri ulovu, je bila na mizi okusna pečenka divjega prašiča Poklon plenu in boginji Diani Vreme je bilo tokrat kristalno jasno in mrzlo, a žal brez snega, tako da za sledenje divjadi niso bili dobri pogoji. Je pa zato bilo lažje čakati nanjo, saj je razen srnjadi, ki se v tem obdobju ne sme loviti, sko- Doktorica Razstresičeva med pregledom obtoženega in ugotavljanjem njegove sposobnosti za lovca rajda ni bilo videti. Pred puškinimi cevmi se je znašla le lisica. Ko so lisico ustrelili, so se lovci po tradiciji poklonili ulovu in boginji lova Diani. Znova so zadoneli rogovi Savinjskih rogistov, nato pa so bile dane še zaključne besede organizatorjev, ki bi si sicer želeli boljši lovski izplen, a kot so poudarili, je pomembno pred- vsem druženje članov obeh lovskih družin in gostov. Lovski krst s palico in vodo Druženje zelene bratovščine se je po končanem obredu nato preselilo v prostore izletniške kmetije, kjer je domače vzdušje pričarala ogreta krušna peč. S palico po riti in vodo za vrat Obiskali varovance doma starejših občanov D. Naraglav V njej se je pred tem pekla okusna pečenka divjega prašiča, ki je ob drugih dobrotah poskrbela za pravo pojedino in kulinarično razvajanje. Druženja po pojedini še ni bilo konec, saj so organizatorji poskrbeli za tradicionalni lovski krst svojega člana. Ta je lovec že tri leta, a lovskega krsta še ni doživel. Tokrat se Andrej Kos temu ni mogel izogniti. Bil je zaslišan pred sodniki in tožilcem. Kljub obrambi zagovornika, ki je poskušal omiliti očitane mu grehe, je moral opraviti vse, kar so mu naložili sodniki v izreku sodbe. Da je sposoben postati lovec in prestati kazen, je potrdila »prof. dr. Razstresičeva«, ki je preverila njegov vid, refleks, sluh, bitje srca, z zajemalko pa tudi »velikost njegove moškosti«. Krščenec je moral nato prestati nekaj udarcev s krstno palico, na katero so se mu kasneje podpisali vsi prisotni, in nekaj curkov vode na glavo. Svojim lovskim kolegom pa je moral plačati nekaj litrov vina. Da je prestal krst, priča listina, ki so mu jo izročili po končanem obredu, z njo pa se je tudi zavezal, da bo vesten, pošten in human član zelene bratovščine. Poseben dan za starejše T. T. Skupina Čokoladke je varovance navdušila s predstavo Ali je kruh že pečen? V Domu starejših Prebold so tudi decembra pripravili najrazličnejše prireditve, s katerimi so polepšali življenje varovancev. Med drugim se je predstavilo tudi Medobčinsko društvo Sožitje Žalec s skupino Čokoladke, ki že šest let deluje v okviru društva. Člani Medobčinskega društva Sožitje Žalec, ki združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in podpornike iz občin Žalec, Prebold, Vransko, Braslovče, Tabor in Polzela, so tokrat obiskali varovance Doma starejših Prebold in jim v predprazničnem času s petjem in plesom popestrili četrtkov popoldan. Kot nam je povedal tajnik društva Samo Rednak, člani in članice na rednih mesečnih srečanjih pridno vadijo ples in petje, vmes pa počnejo še mnogo drugih zabavnih reči. V preteklem letu so se srečali z ljudskimi plesi in petjem. Nastal je glasbeno-plesni nastop z naslovom Ali je kruh že pečen, v katerem so pospremili kmetiča na polje, da je posejal žito, ki so ga nato dekleta požela s srpi. V mlinu ga je mlinar zmlel v moko. Lačni otroci pa so Sodniki s tožilcem, biričem in obtožencem Andrejem Kosom, ki ga čakata kazen in krst Varovancem doma so polepšali popoldan s petjem, plesom in glasbo hodili spraševat mamo, ali je kruh, ki ga je naredila, že pečen. Ko se je to zgodilo, je bil čas za ples in potepanje. Zabavo je popestril njihov harmonikar Tomaž. Ob koncu dogodka se je za prijazen sprejem zahvalila predsednica društva Sožitje Ivanka Venišnik ter vsem stanovalcem zaželela vse dobro v prihodnjem letu. Vse navzoče je pozdravil in jim zaželel lepe praznike tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak. Predstavnik stanovalcev je vsem nastopajočim podaril cvetlice iz papirja, ki so jih ustvarile pridne roke varovancev, prav tako pa so bili pogoščeni s kulinaričnimi dobrotami iz domske kuhinje. Kot so rekli, bodo z veseljem kdaj še prišli in stanovalcem ter tudi sebi polepšali dan. Člani in članice Krajevne organizacije RK Polzela in Župnijske Karitas Polzela so v sredo popoldne, 8. januarja, skupaj obiskali stanovalce Doma upokojencev Polzela, še posebej pa tiste iz Občine Polzela, teh je 30. Ob tej priložnosti so jim izročili darilca, nato so se vsi skupaj zbrali v prostorih gospodinjske skupnosti, kjer jih je najprej nagovoril predsednik Župnijske Karitas Polzela Blaž Jelen. V nagovoru je med drugim poudaril, da jim naj bo ta urica v veselje in zadovoljstvo, da so med dobrimi ljudmi, ki jim želijo ustreči in jih razveseliti, da bodo zdravstvene in drugi težave manj težke. Nekaj vzpodbudnih besed sta dodala tudi predsednica Območnega združenja RK Žalec Pavla Artnik in podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič. Vsi so jim v imenu obeh organizatorjev zaželeli vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in dobrega počutja. Stanovalci doma so se nato razveselili še nastopa Moškega pevskega zbora Polzela s prazničnim programom, ki ga je vodila Mija Novak. -20% POPUST NA SONČNA OČALA Velja od 15.1.2020 - 15.2.2020. Akcije in popusti se ne seštevajo. Velja za artikle iz zaloge. ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA po dolini 16 ŠT. 1 I januar 2020 Božična zgodba praznovala 20. obletnico D. Naraglav Tudi letos je sodelovalo okrog 100 ljudi, ogledalo pa si jo je 3.000 obiskovalcev. Prihodnost prireditve je negotova. Ali so sprehod po jami med prizori in nastopajočimi tokrat v Šempetru pripravili zadnjič? V Postojnski jami so se letos žive jaslice odvijale že 30. leto zapored. Božična zgodba pa je mnoge obiskovalce iz Slovenije in tudi tujine že 20. leto zapovrstjo navduševala tudi v jami Pekel pri Šempetru. Tokratna prireditev naj bi bila menda zadnja v takšni obliki. Kako bo s to prireditvijo v prihodnje, pa v društvu za zdaj še nimajo pravega odgovora. Če pogledamo v preteklost prireditve Božična skrivnost v Peklu, je vsako leto prinesla kaj novega. Po prvih začetkih, ko se je božična zgodba odvijala na odru v jami in so si jo obiskovalci lahko ogledovali le v skupinah s časovnim zamikom, so se prizori iz te biblijske zgodbe vsa leta vrstili skozi jamo do njenega izhoda v gornji etaži in po gozdni poti nazaj do vhoda. To je omogočalo nemoten sprehod obiskovalcev skozi jamo. Poleg božičnih prizorov so vsa leta ogledu dajale prijetno vsebino tudi najrazličnejše pevske in glasbene skupine. Za prijetno in pestro dogajanje je bilo poskrbljeno tudi na prostoru pred jamo, kjer je igral kakšen ansambel, poskrbljeno pa je bilo tudi za raznovrstno ponudbo in druženje ob čaju, kuhanem vinu, gretju ob gozdarskem ognju, druženju z Božičkom in njegovim spremstvom, ob ogledu razstave malih živali in še marsičem, kar je naredilo obisk te edinstvene prireditve sredi Savinjske doline še toliko lepši in nepozaben. Tudi na jubilejni 20. prireditvi so se ob pesmi in glasbi nizali prizori božične zgodbe. To so ustvarjali mladi iz Šempetra in okolice, člani društva Novo upanje Žalec, vokalno-inštrumentalna skupina Marijin glas iz Petrovč, vokalno-inštrumentalna skupina Pero, vokalna skupina ZaPet in mešani pevski zbor Galicija. Dogajanje pred jamo je z glasbo in petjem bogatila glasbena skupina Dominik, na stojnicah je bilo mogoče dobiti kuhano vino, čaj in druge pijače, brezplačno pa tudi okusne rogljičke ali preste. Otroci so si skupaj s starši lahko sami spekli jabolka, nataknjena na palico in se greli ob žerjavici ter posebnem gozdarskem ognju. Za božično vzdušje pa je skrbel tudi Božiček s spremstvom. Kot nam je povedala predsednica Turističnega društva Šempeter Koledniki tudi letos po župnijah T. T. Že 25 let Misijonsko središče Slovenije skupaj s slovenskimi župnijami obuja star običaj koledovanja, ki mu dodaja pomen solidarnosti. Otroci in mladi hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov, tudi iz spodnjesavinjskih župnij. Z zbranimi sredstvi vsako leto podprejo več projektov slovenskih misijonarjev. Tako so v trikraljevski akciji 2019/20 zbrali 387.910 evrov (leto poprej 306.300 evrov) in pomagali uresničiti 16 projektov v 11 državah. Tudi za to leto je 13 novih prošenj slovenskih misijonarjev za pomoč. Z akcijo zbiranja pomoči za misijone so po župnijah Spodnje Savinjske doline pričeli drugi dan po božiču in obiskali več sto družin. Akcija koledovanja je potekala do 6. januarja, praznika svetih treh kraljev. Kolednike, kredo, nalepke, kadilo in vodo je v župniji Gotovlje pred odhodom blagoslovil domači župnik Branko Zemljak. Božična zgodba se je v 20. letih dobro prijela pri obiskovalcih Ivica Čretnik, je tudi pri letošnjem projektu sodelovalo preko sto ljudi. Od tega je bila približno polovica prostovoljcev iz njihovega društva, polovica pa je bila nastopajočih. Tudi letos si je v obeh dneh ali skupaj v šestih urah jamo in žive jaslice ogledalo preko 3.000 obiskovalcev. Številka je nekako optimalna in obvladljiva v času, ki je namenjen ogledu te božične skrivnosti v nedrjih jame Pekel. Glede na izjave nekaterih članov in predsednice društva Ivice Čretnik, naj bi v takšni obliki bila to zadnja božična zgodba, saj je veliko težav pri zagotavljanju nastopajočih v jami, zagotavljanju varnosti, hkrati pa imajo tudi precejšnje težave z naravovarstveniki. Dogajanje naj bi se od zdaj naprej odvijalo pred jamo, kar je v veliki meri bilo tudi že do sedaj. Tistim, ki bi si želeli ogledati tudi notra- Otroci so si lahko sami spekli jabolka njost jame, naj bi to omogočili, vendar bi bil to le klasičen ogled kot v času njene odprtosti preko turistič- Ne boj se goreti T. T. V ponedeljek, 23. decembra, je žalski župan Janko Kos pripravil že tradicionalni sprejem za tabornike rodu Bistra Savinja iz Šempetra, ki so prinesli luč miru. Ogenj iz Betlehema so prevzeli na Dunaju v soboto, 14. decembra. Vsako leto znova akcijo spremlja poslanica, ki se letos glasi Ne boj se goreti. Kot so povedali mladi taborniki, lahko samo z lučjo preženemo temo in z ljubeznijo prižgemo mir. Župan se jim je zahvalil za vsakoletni obisk, s katerim opozorijo na prihajajoče praznike in s poslanico poskrbijo, da se vsaj za trenutek zazremo vase in pomislimo na medsebojne odnose. Projekt Luč miru iz Betlehema je bil ustanovljen pred skoraj 30-timi leti na Dunaju in je danes razširjen že skoraj po vsej Evropi in zahodnem delu Azije, širi pa se tudi v Ameriko. Župan Janko Kos s taborniki ne sezone. To so sicer okvirni predlogi, kako bo dejansko, pa je za zdaj še nemogoče napovedati. NAPOVEDNIK ŠT. 1 I januar 2020 OBČINA ŽALEC Sobota, 1. februar 19.30 Pri Titu v raju, komedija, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 2. februar 18.00 Zimska plesna produkcija 2K20, Spin that moove, prostori OŠ Šempeter Ponedeljek, 3. februar 9.00 (vsak pon.) urice pletenja - nadaljevalna skupina, Hiša Sadeži družbe Žalec 12.00 (vsak pon.) uporaba pametnih telefonov, Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje 19.00 Utrip domoznanstva: AD Saturn se predstavi, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Torek, 4. februar 9.00 (vsak torek) Falun dafa, qi gong in meditacija, Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 (vsak torek) likovna delavnica za odrasle, Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 (vsak torek) Uravnoteženost misli, čustev in fizičnega telesa, Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Prešernova Zdravica in vino, prireditev z degustacijo vin, D. Savinjskih vinogradnikov OŽ, avla Doma II. slovenskega tabora Sreda, 5. februar 8.30 (vsako sredo) okrepimo hrbtenico, telovadba, Hiša Sadeži družbe Žalec 9.00-20.00 Seminar za kitariste s koncertom (1. dan), dvorana GŠ „Risto Savin“ Žalec 10.00 (vsako sredo) urice pletenja - začetna skupina, Hiša Sadeži družbe Žalec 17.30 Pot do telesnega in duševnega zdravja s pomočju učenja B. Gröninga, predavanje, Hmeljarska ul. 3, Žalec 18.30 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku KD Petrovče, Hmeljarski dom Petrovče 19.00 Anton Perko - mornar, dvorjan, slikar; predstavitev knjige Petra Zimmermanna in Sanje Žaja Vrbica, avla Doma II. slovenskega tabora 19.00 predavanje Društva Plemenitosti, Bergmanova vila Četrtek, 6. februar 9.00 (vsak četrtek) Asana joga in vaje za hrbtenico, Hiša Sadeži družbe Žalec 9.00-20.00 Seminar za kitariste s koncertom (2. dan), dvorana GŠ „Risto Savin“ Žalec 11.00 (vsak četrtek) Uravnoteženost misli, čustev in fizičnega telesa, Hiša Sadeži družbe Žalec 11.00 Podelitev malih Savinovih odličij ob slovenskem kulturnem prazniku, Dom II. slovenskega tabora 16.00 Brez vozovnice v svet, študijsko bralni klub, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 18.00 (vsak četrtek) joga, Hiša Sadeži družbe Žalec 19.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij, v programu bo nastopil Jure Ivanušič, Dom II. slovenskega tabora Petek, 7. februar 10.00 (vsak petek) kuharska delavnica, Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku KD Vrbje, Dom krajanov Vrbje 19.00 Vesoljsko vreme, predavanje K. Skoka, observatorij Srečka Lavbiča-POŠ Trje, AD Saturn Sobota, 8. februar 7.00 Pohod na kulturni dan, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 9.00 22. pohod na Šmohor, odhod izpred bencinskega servisa v Libojah, PD Liboje 9.00-12.00 Dan odprtih vrat ekomuzeja in Savinove hiše ob slovenskem kulturnem prazniku, ZKŠT Žalec 17.00 Avdicija, komedija Špas teatra, Dom II. slovenskega tabora 18.00 Velika béseda, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, Dovrec Novo Celje, Študentski klub Žalec 18.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku KUD Svoboda Griže, Dom kulture Svoboda Griže 20.00 Kriza srednjih let, komedija Ranka Babića, Špas teater, Dom II. slovenskega tabora Sreda, 12. februar 7.00 SPP1: Gora, odhod izpred društvene pisarne PD Žalec 18.30 6. javna produkcija, dvorana GŠ „Rista Savin“ Žalec Četrtek, 13. februar 19.00 Pisan svet, v poezijo ujet; predstavitev pesniške zbirke in glasbeno-literarni večer Mateje Mohorko, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 19.00 Čutiš?, odprtje prve samostojne razstave likovnih del Laure Divjak, dvorana gasilskega doma v Levcu Sobota, 15. februar 8.00 Kislica - Špičasti vrh, pohod, odhod iz parkirišča Mercator Šempeter, PD Šempeter 10.00 50 letnica delovanja MDI Žalec, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 16. februar 17.00 Slovenski citrarski kvartet, koncert za citrarski abonma in izven, avla Doma II. slovenskega tabora Ponedeljek, 17. februar 19.30 Bog masakra, komedija, SNG Maribor, za pon. gledališki abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Aškerčeva 9a, 3310 Žalec 17 Torek, 18. februar Torek, 4. februar 16.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Ponikva 9.00-10.00 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 10.30-12.00 (vsak torek) izmenjava oblačil, Medgeneracijski center Prebold 19.30 Bog masakra, komedija, SNG Maribor, za torkov gledališki abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Sreda, 19. februar 17.30 Škratova pesem, Območna revija vrtčevskih pevskih zborov, JSKD OI Žalec, Dom II. slovenskega tabora 18.00 Letni koncert FS Kobula z gosti FS Maribor iz Argentine, Hmeljarski dom Petrovče Četrtek, 20. februar 7.00 Pohod po okolici Šmarjeških Toplic, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 19.30 Vražji muzkanti in Ansambel Spev, koncert za narodnozabavni abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Petek, 21. februar 18.00 Ni lahko biti ženska, komedija, KUD Veseli oder, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 23. februar 14.00 Otroško pustno rajanje, POŠ Trje, TD Galicija - Veseli Pruhovčani 18.00 Najlepše melodija Dalmacije, Dober dan, d. o. o., koncert, Dom II. slovenskeg tabora Ponedeljek, 24. februar 7.30-14.30 (do petka, 28. 2.) Tečaj smučanja za otroke na Rogli, zagotovljen avtobusni prevoz, SK Gozdnik Žalec Torek, 25. februar 16.00 Otroško pustno rajanje z Mojco Robič in kurenti, Šlandrov trg 16.00 Pustna povorka z vozovi v Petrovčah, odhod izpred OŠ Petrovče, TD Petrovče Sreda, 26. februar 7.00 SPP2: Sv. Jedrt, odhod izpred društvene pisarne PD Žalec 18.00 Predavanje dr. medicine Sanele Banović, avla Doma II. slovenskega tabora 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže Petek, 28. februar 18.00 Predavanje - Viki Grošelj, prostori OŠ Šempeter, PD Šempeter Sobota, 29. februar 7.00 Ludi breg (HR), pohod, odhod iz parkirišča Mercator Šempeter, PD Šempeter OBČINA BRASLOVČE Sobota, 1. februar … (do 29. 2.) razstava lesnih skulptur učenca OŠ Braslovče Mateja Praprotnika, Občinska knjižnica Braslovče Sreda, 5. februar 17.00 odprtje mobilnega drsališča, Skup‘n plac Braslovče, ZIKŠT 3 jezera in TD Braslovče 18.00 Večer z Jernejo Jezernik, avla Doma kulture Braslovče, Občinska knjižnica Braslovče Petek, 7. februar 18.00 Osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, Dom krajanov Gomilsko, KD Gomilsko Torek, 11. februar 18.00 Kuba, potopisno predavanje Urške Trotovček, avla Doma kulture Braslovče, Občinska knjižnica Braslovče (vsak torek) vaje za hrbtenico, Medgeneracijski center Prebold 16.00-17.30 (vsak torek) uporaba računalnikov in pametnih telefonov, Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.30 (vsak torek) petje v zboru, Medgeneracijski center Prebold 18.30 O kulturi ironije, ki vodi v osvabajči smeh, Peter Karel Gržan, Občinska knjižnica Prebold Sreda, 5. februar 9.00-10.00 (vsako sredo) joga in meditacija, Medgeneracijski center Prebold 10.30-12.30 (vsako sredo) druženje z varovanci v DUFS enota Prebold, Medgeneracijski center Prebold 18.00 (vsako sredo) šivanje in popravila oblačil, Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.30 (vsako sredo) plesne vaje - angleški valček in ča-ča-ča, Medgeneracijski center Prebold 19.00 Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo plakete Janka Kača, Dvorana Prebold, Občina Prebold Četrtek, 6. februar 9.00-13.00 (vsak četrtek) kuharske dobrote, Medgeneracijski center Prebold 16.00-17.30 (vsak četrtek) učna pomoč - obvezne predprijave, Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.30 (vsak četrtek) Sem zadovoljen - sem bogat, predavanje, Medgeneracijski center Prebold Petek, 7. februar 9.00-11.00 (vsak petek) Življenje je tvoje, Medgeneracijski center Prebold 17.00-18.00 (vsak petek) ustvarjajmo skupaj z otroci, Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.00 (vsak petek) kvačkanje, Medgeneracijski center Prebold 19.00-20.30 (vsak petek) V ritmu srca - samostojna plesna koreografija, Medgeneracijski center Prebold Sobota, 8. februar 8.00 17. zimski pohod na Mrzlico, izpred OŠ Prebold, PD Prebold Torek, 11. februar 18.30 Stres, tegoba današnjega časa in progresivno mišično sproščanje, Občinska knjižnica Prebold Četrtek, 13. februar 18.00-19.30 Nepal Birman Shrestha - potopisno predavnje , Medgeneracijski center Prebold Petek, 14.februar 17.00 Kekec, predstava za otroški abonma in izven, Dvorana Prebold Sobota, 15. februar 9.00 Tekmovanje v veleslalomu za pokal občine na Golteh, SK Prebold Torek, 18. februar 18.00 Zvezdna pravljična prigoda, lutkovana predstava, Občinska knjižnica Prebold 19.00-20.00 Meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR, prostori KO RK Prebold Sreda, 19. februar 18.30 S knjižnico po svetu: Bahami, karibski paradiž, Občinska knjižnica Prebold Četrtek, 20. februar 18.00-20.00 obnovitveni tečaj CPP, Medgeneracijski center Prebold Sreda, 12. februar Sobota, 22. februar 16.00 19.00 Zakonci stavkajo, premiera gledališke igre, KUD Svoboda Prebold, Dvorana Prebold Nedelja, 16. februar 19.00 Rock žur Šešče, KUD Šmrkl Šešče, Dom kulture Šešče 8.00 Nedelja, 23. februar Navodila organizatorjem javnih shodov, predavanje, občinska sejna soba, TD Braslovče pohod na Reber, odhod izpred OŠ Braslovče, PD Braslovče Ponedeljek, 17. februar 17.30 Mama mia, samospev v izvedbi Waldorfske šole Savinja Žalec, Prosvetno društvo Braslovče Sobota, 22. februar 10.00 Pustovanje, Dom kulture Braslovče, Vrtec Bambi in ZIKŠT 3 jezera Nedelja, 23. februar 15.00 Tradicionalna maškarada, DPM Letuš Torek, 25. februar 18.00 Pravljična ura, Občinska knjižnica Braslovče 16.00 Torek, 25. februar 16.30 Otroška maškarada, PGD Latkova vas, Latkova vas 19.00 Maškarada - ples v maskah, PGD Latkova vas, Latkova vas OBČINA TABOR Petek, 7. februar 19.00 OBČINA PREBOLD Sobota, 1. februar 8.00-10.30 (vsako soboto) Kmečka tržnica, PC Dolenja vas, TD in Občina Prebold Ponedeljek, 3. februar 9.00-10.30 (vsak pon.) priprava semen in setev v lončke, Medgeneracijski center Prebold Zakonci stavkajo, gledališka igra, KUD Svoboda Prebold, Dvorana Prebold Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, KUD I. Cankar, Dom krajanov Tabor Sobota, 8. februar 8.00-13.00 Sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Stayr klub Sav. doline Četrtek, 13. februar 9.00-10.00 krožek Biodinamično kmetovanje, KGZ Žalec, občinska sejna soba Sobota, 15. februar 10.30-12.00 (vsak pon.) Kako nastane dobra fotografija, Medgeneracijski center Prebold 20.00 15.30-16.30 (vsak pon.) angleščina za otroke, Medgeneracijski center Prebold Nedelja, 23. februar 16.30-18.00 (vsak pon.) angleščina za oodrasle, Medgeneracijski center Prebold Torek, 25. februar 18.00-19.00 (vsak pon.) vaje za hrbtenico, Medgeneracijski center Prebold 15.00 18.00 22. tradicionalni Valentinov ples, DPM Tabor, Dom krajanov Tabor Otroška maškarad, TD Tabor, Dom krajanov Tabor Pravljčna urica s poustvarjanje, Občinska knjižnica Tabor Spoštovani! Zaradi velikega povpraševanja smo se na ZKŠT Žalec odločili, da bomo ponovno pričeli izdajati MESEČNI KOLEDAR PRIREDITEV v tiskani obliki. Vse, ki bi želeli koledar prejemati na svoj naslov, vabimo, da izpolnijo obrazec na naši spletni strani www.zkst-zalec.si ali pa se zglasijo v TIC Žalec, Šlandrov trg 25, Žalec (tel. 03 710 04 34), kjer bodo dobili dodatne informacije. Veselimo se, da spremljate dogodke in prireditve v naši občini. ZKŠT Žalec kultura 18 ŠT. 1 I januar 2020 Pogled na t. i. svinčena leta D. Naraglav Dr. Jure Ramšak kot zgodovinar proučuje sedemdeseta leta 20. stoletja v Sloveniji in kritično misel, ki se je takrat razvijala. V Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu so decembra predstavili knjigo (Samo)upravljanje intelekta – družbena kritika v poznosocialistični Sloveniji avtorja dr. Jureta Ramšaka iz Petrovč, sodelavca Znanstvenoraziskovalnega središča Koper. Knjiga je rezultat avtorjevega doktorskega dela in najbrž prvo zgodovinopisno delo, ki na Slovenskem na osnovi virov predstavi tako imenovana svinčena leta. To so leta po »odjugi« vlade Staneta Kavčiča, ki so nekaterim Slovencem še živo v spominu. Še več, takšne ali drugačne interpretacije takratnih dogodkov, povezanih s kritiko režima, dandanes nemalokrat služijo za dnevnopolitično rabo. Avtor oporečništvo v Sloveniji postavi v širši časovni in geografski okvir, tudi jugoslovanskega. Fokus usmerja na oporečniške posameznike in skupine ter reakcije komunistične oblasti oz. represivnega aparata. Prave, organizirane opozicije niti ni bilo. Zato družbeno kritiko v poznem socializmu v Sloveniji, tudi z ekscesnimi situacijami, kot pravi Jure Ramšak je OŠ končal v Petrovčah, gimnazijo v Celju, fakulteto pa v Kopru, kjer je tudi doktoriral. Vse od opravljenega doktorata iz sodobne zgodovine na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem leta 2013 se v okviru slovenskih in mednarodnih projektov ukvarja z različnimi področji politične, diplomatske in kulturne zgodovine Slovenije in Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Raziskovalno delo opravlja v arhivih in knjižnicah v Sloveniji, Srbiji, Veliki Britaniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji in ZDA, kjer se redno udeležuje znanstvenih konferenc. Objavil je več prispevkov v uglednih slovenskih in mednarodnih publikacijah. Klasično s prazničnim zvenom T. T. V cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu so v četrtek, 19. decembra, pripravili že deveti tradicionalni Božični koncert učiteljev in učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki je ponovno navdušil poslušalce. Gre za enega najodmevnejših dogodkov glasbene šole, o čemer gotovo priča dejstvo, da so obiskoval- Dr. Jure Ramšak v žalski knjižnici recenzent dr. Peter Vodopivec, avtor predstavi glede na vsebinske poudarke (Kritika socialističnega humanizma, Sociološka kritika samoupravljanja, Kritična teorija družbe, Meščansko-demokratska in nacionalna kritika, Kritika položaja vernikov in verskih skupnosti). Ob tem je jasno, da so avtorji obravnavanih kritičnih besedil in ocen posamezniki, intelektualci, ki se večinoma ne povezujejo v skupine, temveč nastopajo vsak zase, vsak s svojimi stališči. Avtor tako obširneje predstavlja in analizira razmišljanja in polemične razprave Dušana Pirjevca, Tarasa Kermaunerja, Marjana Krambergerja, Veljka Rusa, Vladimirja Arzenška, Franceta Bučarja in Tineta Hribarja ter nekaterih drugih sodelavcev tedanjih kulturnih revij, hkrati pa tudi Edvarda Kocbeka, Franca Miklavčiča, Viktorja Blažiča, Borisa Pahorja, Alojza Rebule in drugih. Posebej obravnava študentsko gibanje ter cerkveno in laično kritiko položaja vernikov in verskih skupnosti ter vprašanja domnevno svetovnonazorsko nevtralnega šolstva in državljanskih pravic vernikov. »Ukvarjam se s 70. leti 20. stoletja v Sloveniji in s kritično mislijo, ki se je takrat razvijala. Zanima me, kakšen položaj je imela, s čim so se ukvarjali takratni intelektualci, kako je oblast na to reagirala. Knjiga obravnava pet skupin, pet različnih profilov različno ideološko opredeljenih ljudi, ki so se ukvarjali s posameznimi ali pa tudi zelo načelnimi vprašanji takratnega samoupravnega socializma,« nam je ob zaključku predstavitve svoje knjige povedal avtor. Na vprašanje, kako je doživel ta večer in kakšne so njegove želje in načrti za prihodnost, pa je odgovoril: »Zelo sem vesel, da je zanimanje ljudi za to tematiko in da je še vedno aktualna, kar si morda nekateri ljudje niti ne predstavljajo, saj gre za polpreteklo zgodovino. Na takšnih dogodkih pa se to pokaže, kar me zelo veseli. Želje in izzivi za prihodnost? Na srečo zgodovinarjem nikoli ne zmanjka dela, tako da je še ogromno tematik, tako notranjepolitičnih, družbenih in zunanjepolitičnih. Vsekakor bi se želel še intenzivneje ukvarjati z mednarodnim položajem Slovenije, tako da izzivov res ne bo zmanjkalo, tudi v prihodnosti ne.« Nastop otroškega pevskega zbora Gledališke predstave za najmlajše T. Tavčar ZKŠT Žalec je v prazničnem času poskrbel tudi za otroški kulturni program. Za otroke je v Domu II. slovenskega tabora Žalec tradicionalno organiziral brezplačen ogled štirih prednovoletnih gledaliških predstav, ki so pritegnile veliko število mladih obiskovalcev. Med 27. in 30. decembrom so si otroci in njihovi starši lahko ogle- Z župnijo in krajem povezani že 15 let D. N. Moški pevski zbor Emanuel iz Šempetra ima za sabo že 15-letnico delovanja. Jubilej so v predprazničnem času počastili z večernim slavnostnim koncertom v domači župnijski cerkvi sv. Petra. Kot cerkveni zbor v večji meri pojejo pri bogoslužju. Na slavnostnem koncertu so se spomnili tudi na začetke pred svojim delovanjem. S prihodom župnika in sedanjega dekana Mirka Škofleka je sprva deloval mešani zbor Peter. Kasneje se je glasbena dejavnost župnije širila z ustanavljanjem novih zborov. Sedaj v župniji delujejo kar štirje. Moški pevski zbor Emanuel, ki ga vodi Nives Haložan, se je ta jubilejni večer širšemu občinstvu predstavil v dveh delih. Najprej so zadonele sakralne pesmi, v drugem delu koncerta pa je kraljevala slovenska narodna pesem, pa tudi skladbe iz zakladnice bratov Avsenik in Jana Plestenjaka. Kot gostja je nastopila sopranistka Maša Malgaj iz sosednje župnije Polzela, ki je zapela arijo iz operete Vesela vdova, samospe- ci na vstop v cerkev čakali že uro pred koncertom. Na koncertu so lahko že tradicionalno prisluhnili popularnejši klasični glasbi z novoletnim pridihom. Na njem so sodelovali praktično vsi učitelji glasbene šole, prepolno cerkev pa sta pozdravila ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus in pater Viktor Arh. S predstave Pod prazničnim dežnikom Člani zbora z zborovodkinjo in dekanom Mirkom Škoflekom ob zaključku koncerta va Benjamina Ipavca in Schubertovo Ave Maria. Ob zaključku pevskega večera je župnik in dekan Mirko Škoflek podelil priznanja za dolgoletno sodelovanje v zboru pevcem, ki pojejo v zbo- ru že od samega začetka, ter tudi tistim, ki so se zboru pridružili kasneje. Koncert so zaključili z uglasbenim besedilom narodnega buditelja in učitelja blaženega Antona Martina Slomška, in sicer je bila to pesem Angelček varuh moj. dali predstave Čarovnik Nik (Bimbo teater), Pod prazničnim dežnikom (KU-KUC gledališče), Rudi in praznične kremšnite (Miškino gledališče) in Lisička Zvitorepka (Festival Velenje). Vse štiri predstave so ponovno doživele velik odziv, zato jih bodo zagotovo organizirali tudi v prihodnjem letu, pravijo na ZKŠT Žalec. kultura ŠT. 1 I januar 2020 19 Pihalci s Halgato bandom D. Naraglav V soboto, 11. januarja, je bila dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu v znamenju tradicionalnega novoletnega koncerta Godbe Liboje, ki se je s podobnim programom predstavila občinstvu tudi že v domačem kraju na božični dan. Žalski kulturni hram je bil prežet z glasbo z različnih koncev sveta, ki v sebi nosi za svoje območje značilen značaj. Tega so v Žalec prinesli tudi letošnji gostje glasbene skupine Halgato band iz Prekmurja s svojim značilnim prekmursko-romskim glasbenim melosom. Halgato band je znana romska glasbena skupina, ki je kar štirikrat prepričala strokovno žirijo na festivalu narečne popevke, nastopili pa so tudi na EMI 2008. Pohvalijo se lahko tudi s tem, da tesno sodeluje z znanim prekmurskim literatom Ferijem Lainščkom. Tudi z Godbo Liboje so že sodelovali, in to prav na novoletnem koncertu pred enajstimi leti. Skupino sestavljajo Jože Kovač-Uri (violina), Sašo Ostjić (harmonika), Milan Ostojić (kitara) in Boris Vučkič (kontrabas). V tem sestavu so zaigrali in zapeli najprej skupaj z libojskimi godbeniki in nato še sami. Koncert se je končal z izjemnim aplavzom, s čimer so libojski godbeniki pod vodstvom dirigenta Andreja Žganka sklenili še en nadvse odmeven koncert. Slovenski oktet v cerkvi sv. Mihaela Slovenski oktet znova navdušil D. Naraglav Zadnjo decembrsko nedeljo zvečer je bil v cerkvi sv. Mihaela na Vranskem koncert Slovenskega okteta, ki velja vse od svojega začetka, ko je prvič zapel v Slovenski filharmoniji (1951), za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Koncert je imel dobrodelni namen, skupaj pa sta ga organizirala Roman Brglez in župnik Jože Turinek. Zbrana sredstva od vstopnine in donacij so namenili nadaljnji obnovi cerkve, ki traja že več let in je v zaključni fazi. Nabito polna cerkev sv. Mihaela je pozdravi- Godba Liboje z gosti iz skupine Halgato band Apezejevci z novim dirigentom Mavrične podobe 2019 Bina Plaznik Koncert s spominom na praznike Novi dirigent Dominik Jakšič Po novem letu je APZ Risto Savin Žalec pripravil koncert v žalski cerkvi, ki je bil obarvan z nostalgijo na praznične dni. Obiskovalci so prisluhnili zborovski izvedbi znanih prazničnih in božičnih pesmi pod taktirko novega zborovodja Dominika Jakšiča. Karmen Güldenberg, članica upravnega odbora APZ Risto Savin Žalec, je povedala, da se praznične zborovske pesmi po tradiciji še pojejo tudi v mesecu januarju. Tako so pevci skupaj z zborovodjem izkoristili že pripravljen praznični program, ki so ga v mesecu decembru 2019 izvedli skupaj z APZ Celje na nastopu v Celju in Laškem, ter ga tokrat predstavili v domačem Žalcu. »Letos je naš zbor doživel nekaj kadrovskih sprememb, zamenjali smo zborovodja. Po petih letih smo se spora- la Slovenski oktet, ki je svoj koncert začel in končal pred glavnim oltarjem, vmes pa so božične pesmi ob spremljavi orgel donele s kora. Poleg znanih božičnih pesmi, kot so Sveta noč, Glej zvezdice božje, Božji nam je rojen sin, Pastirci, kam hitite …, je bila zapeta tudi kakšna manj poznana. Občinstvo je njihovo petje navdušeno pospremilo z gromkim aplavzom, za nameček pa so si ob zaključku, ko je zadonela Avsenikova pesem Zvezde žarijo, z bučnim aplavzom prislužili še dodatek. Prireditev je povezovala Kristina Bogataj. zumno razšli s prejšnjim dirigentom Petrom Novakom Smoličem. Prišel je mlad, nadobudni Dominik Jakšič, ki vodi tudi APZ Celje in prinaša nov način dela, nove pesmi … Tako pripravljamo v mesecu marcu intenzivne vaje, prve nastope z novim programom načrtujemo konec marca in aprila, sodelovali bomo na reviji pevskih zborov, in če bomo zelo pridni, si obetamo tudi udeležbo na kakšnem tekmovanju v tujini,« je še dodala. Vse povedano je potrdil tudi novi zborovodja, ki je pohvalil pozitivno vzdušje v obeh zborih, ki ju vodi. »Pri vsakem zboru posebej so ambicije zelo visoke, v okviru zmožnosti sicer, vendar ambicije zmožnosti tudi dvigujejo. Ciljamo na regijska tekmovanja ter na tekmovanja, ki so primerna naši trenutni zasedbi in delovanju.« T. Tavčar Na razstavi dela 35 avtorjev Nastop v žalski cerkvi Na gradu Komenda je bila do 5. januarja odprta razstava z naslovom »Mavrične podobe leta 2019«, ki so jo za praznične dni pripravili likovniki KUD Polzela, na njej pa razstavlja 35 njihovih članov in članic številna likovna dela v različnih tehnikah. Mavrične podobe so letos slikali v spomin na 500. obletnico smrti slikarskega velikana Leonarda da Vincija in 200. obletnico smrti Valentina Vodnika, slovenskega jezikoslovca, pesnika in zaslužnega moža za uvedbo slovenščine v šole v času Ilirskih provinc. Za popestritev odprtja je poskrbel MPZ Polzela, zbrane pa sta nagovorila Marko Slokar in mentor polzelskih likovnikov Tomaž Milač. Razstavo je odprl župan Jože Kužnik. Ob koncu pa je obiskovalce presenetil še Božiček, ki je bil na izvidniškem pohodu na Polzeli in je opravil prvo letošnje obdarovanje. UREDNIŠTVO: 03 712 12 80 utrip@zkst-zalec.si šport 20 ŠT. 1 I januar 2020 Izenačil svetovni rekord Nastopilo 420 mladih odbojkarjev T. T. T. T. V soboto, 18. januarja, je Odbojkarski klub Sip Šempeter organiziral 3. odprto prvenstvo Slovenije v mini odbojki U-11 Iskra AMS za deklice in dečke letnik 2009 in mlajše. V Šempetru, Preboldu in v Braslovčah je na dvanajstih igriščih tekmovalo 48 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Skupaj je bilo aktivnih preko 420 mladih odbojkaric in odbojkarjev. Prav vse tekme so se odvijale v duhu »fair-playa«, zato je bil glavni cilj turnirja s tem že dosežen. Igrala se je zelo kakovostna odbojka, nagrajena z bučnim navijanjem staršev in navijačev posameznih ekip. Sebastjan Cilenšek Pri deklicah je v konkurenci 30 ekip prvo mesto osvojila ekipa Ankarana, ekipi Braslovč in SIP Šempetra pa sta se uvrstili od 9. do 16. mesta. Pri dečkih je bilo v konkurenci 18 ekip, zmagala je ekipa Merkur Maribor, ekipa Braslovč je bila četrta in SIP Šempetra sedma. Pokale in kolajne je podelil predstavnik generalnega pokrovitelja turnirja Boštjan Pražnikar. Na koncu turnirja se je predsednik obeh šempetrskih odbojkarskih klubov, Sebastjan Cilenšek, vsem udeležencem zahvalil za udeležbo ter jim čestital za prikazano igro in borbenost. Hkrati je vse skupaj povabil na 4. odprto prvenstvo v mini odbojki 2021. osebni arhiv Na tekmovanju za svetovni dvoranski lokostrelski pokal v Rimu je petnajstletni Polzelan Tim Jevšnik v kategoriji mladincev do 21 let v kategoriji sestavljeni lok premagal vso konkurenco in osvojil prvo mesto. V finalu je Tim za krog premagal Italijana Brunella, v četrtfinalnem dvoboju pa je s 149 krogi postavil tudi nov slovenski rekord in izenačil svetovnega. Tekmovanja se je udeležilo 540 udeležencev iz 41 držav. Velik uspeh braslovških šahistov T.T. Od leve proti desni: Vitko Skok, Bine Kočevar, Nina Kočevar, Jaka Štorman in Luka Štorman (manjka Tia Gajšek) V Šentjurju je v soboto, 18. januarja, potekalo mladinsko klubsko šahovsko prvenstvo celjske regije. Vseh udeležencev je bilo osemintrideset. Prvenstva se je udeležilo šest članov ŠK Braslovče, od tega jih je kar pet osvojilo medalje. Luka Štorman je z osvojenim 1. mestom postal regijski prvak do 10 let. Nina Kočevar in Tia Gajšek sta v svojih kategorijah osvojili 2. mesto in postali podprvakinji. Uspeh sta dopolnila Jaka Štorman s 3. mestom do 12 let in Bine Kočevar s 3. mestom do 14 let. Šahovski klub Braslovče je bil ustanovljen leta 2014 in je najmlajši klub v celjski regiji. Ti rezultati so spodbuda za nadaljnje dobro delo z mladimi braslovškimi šahisti. Branetov sprint kros T. Tavčar Zmagovalka Žana Luisa Štamol Drolc Minulo soboto je Atletsko tekaško društvo Savinjčan v Športnem centru Žalec pripravilo 3. Branetov sprint kros v spomin na atletskega trenerja Branka Strožerja. Na startu se je bralo 53 tekmovalcev iz 13 klubov in štirih osnovnih šol. Vsi tekmovalci so najprej tekli kvalifikacije. Na podlagi teh rezultatov so bili razvrščeni v skupine, ki so se podale v izločilne boje. Dolžina kroga je merila 750 m. Tisti, ki so si pritekli finale, so se morali na start podati štirikrat. Prireditev so odprli najmlajši, ki so tekli na 500 m. Pri deklicah je šla zmaga letos v roke Žani Luisi Štamol Drolc iz domačega kluba, ki je bila hitrejša tudi od dečkov v svoji starostni kategoriji. Tretja je bila Neli V Slovenski Bistrici je 11. januarja potekalo državno atletsko prvenstvo Slovenije v starostnih kategorijah 10 in 11 let, kjer sta se odlično odrezali dve članici Atletsko tekaškega društva Savinjčan. V teku na 200 je Ioana Ilijeva Paolova osvojila celo tretje mesto in prvo medaljo na državnih prvenstvih za ATD Savinjčan. Žani Luisa Štamolj Drolc pa je v teku na 400 metrov osvojila 8. mesto in potrdila, da se lahko kosa z najboljšimi. Uspešen nastop obeh na državnem prvenstvu, kjer se je merilo 150 mladih atletov iz 11 klubov, je lepa popotnica za nadaljevanje letošnje sezone, v kateri ne bo manjkalo priložnosti, da se dokažejo še ostali člani društva. Kramaršek iz ATD Savinjčan. Druga pa je bila Ajda Budna iz OŠ Blanca. Pri fantih je slavil Jakob Černe pred Markom Repovžem, oba iz AK Sevnica, tretje mesto pa je osvojil Bor Pritrnik iz TSK Lima. V absolutni ženski kategoriji je slavila Nuša Mali iz AK Olimpija Ljubljana, pred Teo Faber, AK Dubrovnik iz Hrvaške, tretja pa je bila lanskoletna zmagovalka Nika Dobovšek iz AK Sevnica. V moški kategoriji je slavil Timotej Bečan iz Silux sport kluba, pred Klemnom Vilharjem iz AK Olimpija Ljubljana, tretji pa je bil Jakob Medved iz ŠD Tek je lek. Tim Jevsnik Zmagovalno v ligi, poraz v pokalu Slovenije T. T. Šempetranke so igrale tudi v tekmi šestnajstine evropskega pokala Challenge in izgubile, a z uvrstitvijo zabeležile največji uspeh v klubski zgodovini. Odbojkarice so januarja zabeležile zmago v domači ligaški tekmi in poraza na zaključnem turnirju pokala Slovenije ter v evropskem pokalu Challenge. Odbojkarice ekipe Calcit Volley iz Kamnika so v drugi polfinalni tekmi zaključnega turnirja Pokala Slovenije v Kamniku premagale odbojkarice kluba SIP Šempeter s 3 : 1 in v velikem finalu z ekipo Novo KBM Branikom izgubile s 3 : 2. Tako so Pokal Slovenije osvojile igralke Nove KBM Branik že osemnajstič. Na tekmi 12. kroga 1. A DOL za ženske so se Šempetranke srečale z ekipo GEN-I volley, obe ekipi sta trenutno tik pod vrhom lestvice. Pokazali sta zelo atraktivno odbojko, na koncu pa je zmaga ostala v Šempetru 3 : 1 (23, -22, 14, 18). V šestnajstini finala evropskega pokala Challenge so se odbojkarice ekipe SIP Šempeter drugič srečale z ekipo ASKÖ Linz-Steg. Tekmo že 26 let Pregledi vida v torek, 11., 18. in 25. februarja 2020. Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure. 10 % gotovinskega popusta na komplet korekcijskih očal Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si so začele samozavestno, a stvari so v svoje roke kmalu prevzele domačinke in z rezultatom 3 : 0 (10, 21,15) premagale Šempetranke. Igralke SIP Šempetra so ne glede na to že z uvrstitvijo v šestnajstino finala evropskega pokala Challenge zabeležile največji uspeh v klubski zgodovini in prvi tovrstni dosežek klubske šempetrske ženske odbojke v evropskih pokalih. Razpis za podelitev športnih priznanj Občine Žalec za leto 2019 ZKŠT Žalec in UO ZŠD Žalec pozivata organizacije na področju športa in druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike športnih priznanj Občine Žalec za leto 2019. Predlog za podelitev športnih priznanj občine Žalec je potrebno predložiti na obrazcu ali v splošnem dopisu na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec s pripisom »Športno priznanje 2019« ali po elektronski pošti: matej.sitar@zkst-zalec.si in sicer najkasneje do četrtka, 27. februarja 2020. Več informacij na: www.zkst-zalec.si šport ŠT. 1 I januar 2020 21 Zadnji tedni z novimi uspehi D. N. Poleg številnih naslovov državnih prvakov tudi udeležba predstavnika na svetovnem prvenstvu Konec leta 2019 je bil za braslovške taekwondoiste ponovno zelo uspešen. Odlične dosežke in uvrstitve so dosegali na odprtem mednarodnem prvenstvu v Zrečah in na državnem prvenstvu Slovenije. Zabeležili pa so tudi dober in premierni nastop svojega člana na svetovnem prvenstvu v kickboxingu v turški Antalyi. V Zrečah, kjer so bili braslovški taekwondoisti soorganizatorji, je novembra potekalo mednarodno odprto prvenstvo 5th SLO OPEN 2019. Prvi dan tekmovanja so mladinci, člani in veterani dosegli več prvih in drugih mest. Ana Sajtl si je priborila prvo mesto v borbah za mlajše mladinke (do 65 kg), Jan Sajtl je dosegel prvo mesto v borbah v kategoriji mlajši mladinci (do 70 kg), Primož Planovšek pa prvo mesto v formah veterani barvni pas. Simon Zajec je zasedel prvo mesto v formah člani II. DAN in v borbah pri članih do 71 kg, s čimer je bil proglašen za najuspešnejšega člana tekmovanja. Boštjan Šketa je osvojil drugo mesto med veterani v formah črni pas in Jan Šketa drugo mesto med člani v formah črni pas II. DAN. Drugi dan tekmovanja so nastopili kadeti, ki so prav tako dosegli izjemne uvrstitve: Nika Arh v formah tretje mesto, Emil Banfič v borbah do 40 kg prvo mesto, Brad Flis v formah modri pas drugo mesto in v borbah do 35 kg prvo mesto, Žan Kovačič, v formah rdeči pas drugo mesto in v borbah do 40 kg drugo mesto, Bea Mastnak Flis v formah modri pas tretje mesto in v borbah do 55 kg prvo mesto ter Ana Jan v formah rdeči pas prvo mesto in v borbah do 40 kg drugo mesto. Na Državnem prvenstvu Slovenije za leto 2019 so si naslove državnih prvakov v formah priborili: Zejna Bedžeti, Ana Jan, Brad Flis, Žan Kovačič, Jan Šketa, Martina Flis, Bernard Tajnšek, Primož Planovšek, Boštjan Šketa ter ekipno veterani, ki so osvojili tudi ekipni naslov v testu moči (Boštjan Šketa, Primož Planovšek in Robi Mešič). V borbah so naslove državnih prvakov osvojili: Zejna Bedžeti, Ana Jan, Bea Mastnak Flis, Brad Flis, Žan Kovačič, Davor Orehovec, Ana Sajtl, Ema Mešič, Pia Matko, Simon Zajec, kadeti- Braslovški klub s svojimi tekmovalci na državnem prvenstvu Rokometašice v finale pokala T. T. L. K. V ligaškem delu poraz in dve zmagi ter trenutno 3. mesto na lestvici 1. ADRL nje ekipno in mladinke ekipno. Državna prvaka v testu moči sta postala tudi Boštjan Šketa in Robi Mešič. Žan Kovačič in Simon Zajec sta v svojih starostnih kategorijah postala najuspešnejša tekmovalca. Poleg tega so braslovški taekwondoisti osvojili še šest drugih in tri tretja mesta. Na svetovnem prvenstvu v kickboxingu (v disciplinah point-fighting, kick-light in full-contact) je v turški Antalyi iz braslovškega kluba tekmoval Urh Černivšek, ki se je z uspešnimi nastopi in odlično pripravljenostjo uspel uvrstiti v reprezentanco Slovenije. Černivšek, ki je premierno nastopil na največjem tekmovanju, je v osmini finala z odličnim zaključkom v tretji rundi zanesljivo premagal predstavnika Latvije. V četrtfinalu pa je naletel na aktualnega evropskega prvaka iz Rusije, ki ga je predvsem z izkušnjami v drugem delu dvoboja premagal. Njegov nastop so v slovenski reprezentanci v kickboxingu ocenili kot odličen. S tem je potrdil svoje reprezentančno sodelovanje, saj je na tekmovanju v Antalyi dosegel dva naslova svetovnega prvaka in eno drugo mesto. ŠPORT NA KRATKO T. T. Po enomesečnem premoru so odbojkarji SIP Šempetra v 13. krogu 2. DOL gostili ekipo Črnuč II in jo premagali z rezultatom 3 : 1. Šempetrani bodo tekmo 14. kroga na gostovanju pri ekipi Merkur Maribor II odigrali v petek, 31. januarja. Žalske rokometašice so se januarja dobro borile kljub težavam s poškodbami. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Bojana Voglarja je uspešno odprla drugi del ligaške sezone. V ligaškem tekmovanju v 1. ADRL je dosegla dve zmagi in tesen poraz s favoriziranim Krimom po odlični igri. V četrtini finala za pokal Slovenije pa si je z zmago priborila uvrstitev v »Final 4«, med najboljše štiri. Leto je članska ekipa RK Zelene Doline Žalec odprla 8. januarja v ljubljanski hali Tivoli s tekmo četrtfinala pokala Slovenije, kjer je premagala RK Olimpija z rezultatom 18 : 33 (10 : 16) in se tako uvrstila med najboljše 4 v pokalu. V »Final 4«, ki bo predvidoma aprila, so se poleg naše ekipe uvrstile ekipe RK Krim Mercator, ŽRK Krka Novo mesto in ŽRK Z’dežele. S prestavljeno ligaško tekmo 8. kroga z RK Krim Mercator, ki bi jo mora- le odigrati že 9. novembra, so žalske rokometašice 11. januarja nadaljevale ligaški del tekmovanj. Na domači tekmi so se v dvorani v Žalcu več kot odlično postavile po robu ekipi RK Krim Mercator. Kljub porazu z 20 : 23 (10 : 11) so pokazale odlično obrambo in srčno borbo v napadu ter ustavile morebiten nalet državnih prvakinj, ki so si morale tesno zmago trdo priboriti. Ob številnih poškodbah je poleg vratark tekmo igralo vsega sedem igralk RK Zelene Doline Žalec, kar daje rezultatu še večji pomen. Bojan Voglar je po zahtevni tekmi s Krimom povedal, da je zelo zadovoljen s tistim, kar so dekleta prikazala tako v obrambi kot v napadu, zelo pa ga veseli odlična kondicijska pripravljenost, kar pomeni, da so v pripravljalnem obdobju za drugi del sezone dobro delali tudi pod budnim očesom kondicijskega trenerja. Dekleta se tako na tekmah dobro držijo, in to ne glede na velike težave s poškodbami, ki so na klop posedle hrvaško krožno napadalko Anno Dobrić. Ta se je poškodovala na reprezentančni akciji hrvaške članske državne reprezentance, krilno igralko Kajo Krebs in vratarko Petro Šurla Toth, ob daljši odsotnosti zunanje igralke Saše Golavšek. Žalčanke so po tekmi s Krimom 18. januarja v gosteh brez težav opravile z ŽRK Ptuj v tekmi 10. kroga 1. ADRL s 22 : 38 (10 : 22) in potem še 23. januarja doma z Izolo 27 : 19 (12 : 7) v tekmi 11. kroga. Rokometašice RK Zelene Doline Žalec tako vztrajajo tudi na visokem, 3. mestu na lestvici 1. ADRL. Že to soboto pa jih čaka zahtevno gostovanje z ekipo Krke, ki jim na lestvici diha za ovratnik. Prva domača tekma pa bo predvidoma 8. februarja z ŽRD Litija. Hopsi s Polzele so v nadaljevanju državnega košarkarskega tekmovanja v 13. krogu gostovali pri ekipi Krke in srečanje izgubili z rezultatom 84 : 76. V 14. krogu bodo 2. februarja v domači dvorani gostili ekipo Gorenjske gradbene družbe Šenčur. Hopsi Polzela, mladinci U-19, so zmagali sedmič zapored in v drugem delu prvenstva v 1.B. SKL in še naprej ostajajo neporaženi. Varovanci trenerja Vladimirja Rizmana so v Športni dvorani na Polzeli nadigrali ekipo Celja in zmagali z rezultatom 109 : 50. Mladi košarkarji KD Vrani (U 15) so leto 2019 končali z 2. mestom na mednarodnem turnirju v Novem mestu. Premagali so domačine, v finalu pa izgubili proti ekipi Dubrava iz Zagreba. Kapetan moštva Žan Bezjak je dobil nagrado za najboljšega strelca turnirja. organizira med zimskimi počitnicami organizira med TEČAJ SMUČANJA na Rogli zimskimi počitnicami TEČAJSmučarski SMUČANJA na Rogli klub Inf.: Inf.: tel.: www.skgozdnik.si www.skgozdnik.si tel.: Gozdnik Žalec Smučarski 15 klub Aškerčeva Gozdnik Žalec Aškerčeva 15 051 631 170 040 051 041 040 041 629 631 638 629 638 311 170 188 311 188 HOROSKOP 22 UTRIPOV HOROSKOP OVEN BIK Neposredna bližina Saturna in mogočnega Plutona tudi od vas na nek način »zahteva« razjasnitev o pomembnosti zastavljenih nalog. Določite, kaj je pomembno in ima prednost, kaj je popolnoma nepomembno. Ne bodite kot hrček, ki kopiči svoje zaloge, naredite prav obratno. Odstranite vse, kar je preživeto tako v fizičnem kot tudi v psihičnem smislu. Še sami ne boste mogli verjeti, kako zelo vam bo odleglo. DVOJČKA Vaš vladar Merkur vstopi 3. februarja v znamenje rib. Zato se bosta v tem mesecu velikokrat prepletala racionalni in iracionalni način razmišljanja. Zelo pogosto boste v dvomih, ali poslušati glavo ali srce. Da bo zmešnjava še večja, bo prav tako poskrbel s svojim upočasnjenim gibanjem vaš vladar Merkur. Od 17. februarja dalje, ko bo retrograden, se boste ukvarjali z zaključevanjem začetih zadev. Čas za uvajanje novosti ni primeren. RAK Pred vami je mesec, v katerem bo pozornost usmerjena k delu. Imeli boste občutek, da vsi zahtevajo (pre)več od vas. To bo še zlasti očitno v drugi polovici februarja. Merkur vam je naklonjen, vendar morate upoštevati njegovo upočasnjeno gibanje od 17. februarja dalje. Takrat pričakujte, da ne bo šlo vse gladko. Pazljivost velja v ravnanju na čustvenem področju. Od 7. februarja dalje boste pogosto razdražljivi in nepotrpežljivi. Kontrolirajte se! LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Do sredine meseca februarja bo vaš vladar Mars potoval po sorodnem ognjenem znaku. Postali boste bolj energični, prodorni in uspešni. Poskrbite za uresničitev svojih idej v prvi tretjini meseca, ko boste imeli dovolj navdiha in odlično poudarjeno intuicijo. Kasneje, še zlasti od 17. februarja dalje, ne uvajajte nobenih novosti. Venera bo od 7. februarja dalje v vašem znaku, zato se vam bo ljubezen nasmihala na vsakem koraku. Ne spreglejte ničesar! VODNAR RIBI ŠT. 1 I januar 2020 MLADI IN PRVE OBJAVE Vabimo mlade avtorje (osnovnošolce, srednješolce in študente), da pošljete za objavo na strani Mladi in prve objave v Utripu Savinjske doline svoje spise, pesmi, prispevke iz šolskih glasil in fotografije. Prispevke za objavo bo izbrala odgovorna urednica. Vaše objave posredujte na e-naslov uredništva utrip@zkst-zalec.si. Ogromno energije boste imeli v prvi polovici meseca, zato pohitite z vsem pomembnejšim. Tudi zaradi direktnega gibanja Merkurja v tem času ste lahko zelo uspešni. Upoštevajte tudi občutke, saj vas bodo dobro vodili. Vitalna energija bo nekoliko v upadu, zato delujte preventivno glede svojega zdravja. Čustveno področje bo zanimivo, saj Venera v sorodnem znaku prinaša od 7. februarja dalje odlično obdobje. Merkur, planet, ki je zadolžen za delo in dogovarjanje, bo od 3. v mesecu februarju potoval po nasprotnem nebesnem znamenju rib. Zato bo treba v delovanje vnašati več truda. Slednje velja še zlasti za čas po 17. februarju, ko se bo Merkur obrnil v retrogradno smer, saj pretijo zastoji, mogoče so tudi blokade. Vsekakor se oborožite s potrpljenjem. Energije vam ne bo primanjkovalo, saj bo Mars v drugi polovici februarja potoval po sorodnem zemeljskem znaku. Bistveno je, da ste fizično zelo aktivni, kar bo pripomoglo k boljšemu psihičnemu počutju. Zanimiv mesec je pred vami. V prvih treh tednih boste imeli veliko energije, zato se boste odločno lotevali začrtanih ciljev. Večkrat prisluhnite občutkom, ki se bodo pojavljali zelo intenzivno. Verjetno bodo večkrat sprti s pametjo, vendar vas bodo pravilno vodili. Po 17. februarju se svetuje povečana previdnost zaradi retrogradnega Merkurja. Partnerstva bodo igrala pomembno vlogo. Če imate več odprtih vprašanj, je druga polovica meseca kot naročena za razčiščevanje. Glavnina vaše pozornosti bo usmerjena k delu. Uspešno se boste soočali tudi s težavami, ki se lahko pojavijo v času polne lune, in sicer 9. februarja. V drugi polovici meseca boste čutili velik pritok sveže energije s prestopom vašega sovladarja Marsa v močnega kozoroga. Merkur v znamenju rib bo v pomoč, upoštevati pa morate njegov retrogradni hod. Odnosi z družinskimi člani bodo zahtevali več vašega angažiranja, če ne želite biti deležni očitkov. Mars, ki potuje prvo polovico februarja po vašem znaku, vas bo oborožil z obilico energije. Odločno se boste lotevali vsega, zanosa vam ne bo primanjkovalo. Še zlasti aktivni boste v času okoli polne lune, ki bo 9. februarja v sorodnem levu. 7. februarja vstopi v sorodno ognjeno znamenje Venera, zato bo lepo tudi na čustvenem področju. Zaživelo bo tudi vaše družabno življenje. Še vedno je večje število planetov v zemeljskih znakih, kar vam ustreza in prinaša povečano potrebo po ureditvi in izboljšanju materialnega in finančnega stanja. Odlično se boste borili za svoje interese, še zlasti v drugi polovici februarja. Proti koncu meseca boste imeli občutek, da se je film zavrtel nazaj. Ponovno se boste morali ukvarjati z nečim, za kar ste menili, da je že opravljeno. Vladavina vašega znamenja v prvih treh tednih meseca bo zelo slikovita. Še zlasti zanimivo bo v času okoli polne lune, izkoristite ta vpliv sebi v prid. Vaša vitalnost bo v porastu, bojeviti in odločni boste pri uresničevanju svojih ciljev. Veliko boste dosegli. Imeli boste občutek, da je februar na nek način prelomen mesec, kar bo delno tudi res. Znali boste prepoznati bistvo in ločiti zrno od pleva. Od 3. februarja dalje boste v svojem znaku gostili Merkurja, zato boste zelo uspešni pri delu in dogovarjanju. Pohitite in izkoristite njegovo direktno gibanje. Vladavina vašega znaka nastopi tokrat že 19. v mesecu, prinaša vam dobro energijo in počutje. Druga polovica meseca bo zaradi retrogradnega Merkurja v ribi obdobje, v katerem ne bo šlo čisto vse po vaših načrtih. Velja povečana previdnost, mogoči so tudi nepredvideni izdatki. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Novo leto Kako čas hitro teče. Se mi zdi, da smo se šele pripravljali na vstop v novo leto, pa je za nami že ves mesec januar. In ker vam decembra nisem uspela voščiti vse najlepše v novem letu, vam iz srca voščim danes. Saj menda še ni prepozno? Lepe želje pridejo vedno prav. Se vam je katera izpolnila? Ste sami izpolnili kakšno zadano obljubo in zaobljubo? Saj veste, kaj mislim, ja, na tiste zaobljube, ki jih tako dobro poznamo, ki tako koreninijo v nas, a žal, vsaj vseh izkoreniniti ne moremo. Mislite, da bo letos kaj boljše, drugače? Bomo nehali s slabimi navadami in razvadami? Kdo ne bo več kadil, kdo ne bo več vinjen sedel za volan, kdo bo izpolnil dane obljube? Nehala bom naštevati obljube, ker jih je res preveč in ni »šans«, da bi to slabo navado sploh kdaj izkoreninili. No, mogoče delno pred novimi volitvami, pa tudi takrat samo začasno. Se mi zdi, da bi bilo dobro, da bi vsaj pri teh, ki se že leta in leta na vsaka štiri leta ali celo prej komolčijo in pridušajo, da bo po novem res vse drugače in bolj pošteno, poizkusno opravili inteligenčni test. Kakšen mislite, da bi bil rezultat? Brez skrbi, vse bi bilo v redu, rezultat bi bil negativen, če razumete, kaj sem želela povedati. In vse bo spet po starem. Reforme bodo še naprej brez sprememb v osnovi in medicina bo po zaslugi svojih vrhovnih strokovnjakov toliko napredovala, da ljudje ne bomo niti vedeli, ali smo zdravi ali bolni. Vedeli bomo samo to, da nismo pregledani. Na področju, kjer se toliko hvalijo, da jim uspe uloviti tudi velike ribe, pa bodo »nolens volens« priznali, da te ribe po zgledu športnih ribičev potem pač izpustijo, da lahko še naprej plavajo v kalnem. Pa pustimo probleme, leto je še mlado, zakaj bi nas že zdaj bolela glava ob misli, kaj nam bo prineslo. Je pa res, da marsikoga še danes boli glava, ko nemočno zre v prazno denarnico in negativne bančne izpiske. Po vseh črnih petkih in brezglavem zapravljanju in nenasitnem nažiranju se je sedaj po streznitvi marsikomu res stemnilo pred očmi. Pa kaj potem, kar je, je! Glavno je, da se po vseh neumnostih zgledujemo po naši Ameriki. Ja, prav ste prebrali, po naši Ameriki, saj skoraj ni dneva, da tam ne bi bili dnevno glavni. Saj ste prebrali, naša Melanija je spet najlepše in najdražje okrasila Belo hišo, naš zet Donald je pa tako in tako oh in sploh, da o Dončiću in Dragiću sploh ne govorim. No, zadnja dva si to, da o njiju govorim, vsaj res zaslužita. In tako vidite, da brez Slovenije in Slovencev tudi Amerika ne bi bila to, kar je. Bomo pa imeli Slovenke in Slovenci že v februarju svoj avtohtoni kulturni praznik, ki nam je lahko še kako v ponos. Aja, pa na valentinovo ne pozabite. Imejmo se radi! Ola Mar mladi in prve objave ŠT. 1 I januar 2020 23 Tolkalni podmladek navdušil K. R. B. P. Najprej presenečenje otrokom, potem pa so ga otroci vrnili. Pokrovke, kuhalnice in kuhinjski lonci, do katerih se malčki priplazijo v trenutku nepozornosti staršev, ali bobnarske palice? Malčkom je vseeno, ker uživajo ob udarjanju ritma. Da se lahko naučijo tudi skupinskega nastopa in jih veliki oder Doma II. slovenskega tabora prav nič ne zmede, so otroci iz žalskih vrtcev skupaj s svojimi vzgojiteljicami dokazali na 14. BUMfestu minuli vikend. Kot je med drugim na novinarski konferenci pred 14. BUMfestom povedal umetniški direktor festivala Dejan Tamše, se vsako leto trudijo pripraviti kakšno presenečenje, kar je za poznavalsko občinstvo vedno bolj zahtevna naloga. Tudi letos jim je uspelo, in sicer z nastopom otrok iz Vrtcev Občine Žalec – iz enega oddelka enote 2 in izmeničnega oddelka enote 3, ki so uradno odprli letošnji BUMfest na petkovem kon- certu. Vse pa se je začelo s presenečenjem, ki so ga otroci z vzgojiteljicami pripravili Dejanu. »Pred kakšnim letom in pol sem čistil zaloge naših palic in opreme,« je povedal Dejan Tamše. »Opazil sem, da imamo še kar precej palčk, ki smo jih izdelali ob deseti obletnici SToP-a, lani pa smo praznovali že dvajsetletnico, tako da nisem vedel, kam z njimi. Obiskal sem žalske vrtce in vprašal vzgojiteljice, ali bi Jeeeeee, tolkala so zakon tudi v vrtcu! jim prišle prav. Rekle so, zakaj pa ne. Čez kakšno leto pa one mene pokličejo, da so nekaj pripravile, če lahko pridem pogledat. Pridem, pogledam in rečem: To je za na oder. Malo so se potem ustrašile, ampak sem jim rekel, da imajo še dva tedna časa, da naredijo vse tako, kot je treba. In je bilo fantastično. Ti otroci iz vrtca so bili vrhunski, nekateri so nastopili še v pleničkah.« Otroke so pripravljale in skupaj z njimi na BUMfestu nastopile: Urška Plevnik, Simona Kreča, Alenka Zabret Florjančič, Alenka Vrenko in Irena Lesjak. Tudi tako se vzgaja festivalsko občinstvo. Bronasti preboldski osnovnošolci L. K. Otroci so se takoj vživeli v bombastične aktivnosti. »Dobra vila« obdarila otroke Na prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke U 11 so 11. januarja Lena Kramar, Lovro Kralj, Zoja Repnik, Sara Tisom, Matevž Hrboka in Luka Franc Rezar iz OŠ Prebold v mešani postavi štafetnega teka 6 x 50 m osvojili bronasto medaljo. Vidne uvrstitve so dosegli tudi v ostalih disciplinah. Matevž Hrboka se je uvrstil v finale B in zasedel 7. mesto. Barve Osnovne šole Prebold so mladi atleti zastopali pod vodstvom trenerke Anice Živko. B. Plaznik Prostovoljke so s pomočjo donatorjev obdarile 22 varovancev Varstveno delovnega centra MUC in jim polepšale praznične dni. Na Brnici iskali Božička Jaka Habot, 7. C, OŠ Petrovče Čeprav smo že pošteno zakorakali v novo leto, pa je še vedno svež spomin na naš vsakoletni decembrski nočni pohod. Tokrat smo odšli na Brnico. Naš glavni namen ni bil pohod, ampak iskanje samega Božička. Planinci vseh starosti smo se zbrali na parkirišču pred nekdanjo tovarno keramike. Vsak od nas je imel pri sebi močno svetilko, da je lahko videl pot. Razdelili smo se v dve skupini in vzeli pot pod noge. Vsi smo neustrašno gledali in čakali, ali se bo kje pojavil Božiček, a ga ni bilo od nikoder. Bližali smo se vrhu, o dobrem možu pa ni bilo ne duha ne sluha. Ko smo prišli na cilj, smo se udobno namestili in Maša Petrovič in Liza Hočevar Že drugo leto zapored so prijateljice Liza Hočevar, Maša Petrovič in Julia Podkrižnik, dijakinje I. gimnazije iz Celja pod okriljem zveze KORK Polzela izvedle dobrodelno akcijo »Dobra vila« ter polepšale praznično obarvan december, kar 59 otrokom in 22 varovancem. Liza Hočevar, vodja projekta, je povedala: »Priprave na letošnji drugi projekt Dobra vila so se začele že konec oktobra, ko smo stopili v stik z vodstvom Varstveno delovnega centra MUC, saj smo želeli vključiti tudi njihove varovance. S pomočjo donatorjev smo obdarili 22 varovancev in jim polepšali praznične dni. Na letošnji projekt Dobra vila pa se je odzvalo 59 vil in vilincev, ki so obdarili še 59 otrok iz socialno ogroženih družin. Velika podpora je prihajala od naših sošolcev s I. gimnazije v Celju, ki so pripravili pakete po točno določenih navodilih za njim neznanega otro- ka. Prisrčno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, da so sodelovali pri projektu Dobra vila.« Zaključni del projekta so izvedli 23. decembra na Polzeli, v hiši Vrelec zdravja in harmonije. Obdarovance so skupaj s starši povabili na srečanje, kjer so se družili ob spremljavi gongov, na katere je zaigrala Tajana Verbnjak. Otrokom so razdelili pakete, pletene nogavičke prostovoljk ter staršem podarili spominek z lepo mislijo. nekaj prigriznili. Iznenada pa smo zaslišali znani glas: »Ho, ho, ho!« Vsi smo stekli ven in zagledali Božička na drevesu. Povedal nam je, da je padel s sani in da je obtičal na drevesu, a si ni upal dol. Ampak z našo pomočjo se je le dotaknil zemlje. V zahvalo za naše reševanje nam je podaril bombone. Potem smo vsi hitro šli v kočo na pijačo, saj se je bližal čas odhoda. In res smo kmalu spet vklopili svetilke in se odpravili. V dolini smo bili hitro, kot bi mignil. Poslovili smo se in odšli domov. Meni je bilo zelo všeč in sem se zelo zabaval, hkrati pa sem žalostno ugotovil, da je bil to zadnji pohod v letu 2019. savinjske zgodbe 24 ŠT. 1 I januar 2020 Pol stoletja z ljubeznijo D. Naraglav Trezika in Ivan se poznata od malih nog in Ivan pravi, da sta sosedski par. K slavju obvezno sodi tudi torta Zakonca Trezika in Ivan Jelen s Ponikve pri Žalcu sta drugo januarsko soboto po 50 letih skupnega življenja ponovila poročno zaobljubo. Najprej v cerkvi pred oltarjem v baziliki Matere Božje v Petrovčah, nato pa še pred matičarjem oziroma pooblaščencem na turistični kmetiji v Gotovljah, kjer sta se zlatega jubileja veselila s svojimi najdražjimi. Ivanova življenjska pot se je začela proti koncu druge svetovne vojne, 25. novembra 1944 v Kalah, nedaleč stran od svojega sedanjega doma na Ponikvi. Prav tako je bila v Kalah šest let kasneje rojena njegova Trezika. Zato Ivan rad reče, da sta sosedski par. Njegova pot ga je vodila mimo njene domače hiše, ko je hodil še v osnovno šolo. Prav tako ga je pot vodila tam mimo, ko je hodil v Velenje v rudarsko šolo in pozneje v službo. Spremljal je njeno odraščanje v lepo in prijetno dekle, ki ga je vse bolj privlačila in zaželel si je, da bi postala njegova žena. Po daljšem spoznavanju je iskrica preskočila in po slabem letu dni skupnega druženja, pri njegovih 25 in njenih 19 letih, sta 3. januarja 1970 svojo ljubezen okronala s poroko in ustvarjanjem družinskega gnezdeca. Najprej se jima je rodil sin Robert, na prvi zimski dan leta 1975 pa je na svet prijokala še hči Romana. Življenje zakoncev, zlasti Ivanovo, je bilo vseskozi povezano tudi z družbeno-političnim delovanjem in delom v društvih. V službi v Premogovniku Velenje, kjer je bil sprva kvalificirani rudar, nato pa 17 let rudarski nadzornik, je vodil sindikat TOZD-a jama Škale in bil tudi en mandat član delavskega sveta in raznih komisij. Politika ga je že od nekdaj zanimala, 16 let je bil predsednik Občinskega odbora Desus v Žalcu, osem let predsednik Zveze društev upokojencev Občine Žalec, pet mandatov član občinskega sveta Občine Žalec, v letih 2004– 2008 je deloval kot poslanec Desusa v Državnem zboru Republike Slovenije in bil med drugim tudi podpredsednik Odbora za obrambo RS. Po končanem poslanskem mandatu pa je bi dva mandata še podžupan Občine Žalec. Kar 20 let je bil predsednik KS Ponikva pri Žalcu. Deloval pa je tudi v planinskem društvu, v domačem društvu upokojencev, v zvezi borcev, v kulturnem društvu, kjer poje že dolgo v moškem pevskem zboru …Vseskozi pa je bil tudi prizadeven krvodajalec, ki je kri daroval 103-krat in še bi lahko naštevali. Svoje veselje in radosti v kulturnem življenju je imela tudi žena Trezika, ki je svojo pokojnino zaslužila v Gorenju. Po prihodu iz Velenja, kjer so kot družina živeli do leta 1982, in preselitvi v svojo hišo na Ponikvi se je namreč tudi ona vključila v aktivno delo v svojem kraju in skupaj z možem pisala družbeno in društveno zgodbo njunega življenja. V mladosti, še pred poroko, je bila aktivna v KD Ponikva kot igralka in recitatorka, tuje pa ji niso bile niti rime, s katerimi je postregla tudi ob 50-jubileju poroke. Sedaj poje v mešanem pevskem zboru v domači cerkvi, izdeluje rože iz papirja. Tako kot mož deluje v športni sekciji upokojencev, še vedno tudi rada pleše … Sama zase skromno pravi, da je predvsem ljubeča mama, žena in babica vnukinjama Brini in Lavri. Sošolci z vseh vetrov T. T. Na glasbeni sceni Slovenski pjebi D. N. V manj kot letu dni od ustanovitve so posneli že pet lastnih skladb, med njimi je ena posvečena fontani piv. Slovenski pjebi med nastopom v narodnih nošah na svojem prvem promocijskem koncertu V naši dolini deluje že lepo število narodnozabavnih ansamblov. Najmlajši po stažu je ansambel Slovenski pjebi, ki so ga ustanovili maja lani. Da gre zares, so pokazali že z nekaj priložnostnimi nastopi, še posebno pa na svojem prvem koncertu v veselem decembru v dvorani KZ Šempeter, ko so skupaj z gosti poskrbeli za nepozabni nedeljski popoldan. Ansambel sestavljajo fantje iz okolice Žalca, in sicer: Aleksander Bobovnik, Niko Škafar, Grega Kovačič in Domen Lukman. Njihov mentor je dolgoletni glasbenik Dejan Mastnak, ki je že imel svoj ansambel in v mnogih igral, zdaj pa je član ansambla Okrogli muzikantje. Fantje so posneli tudi že pet lastnih skladb, kar je za tako kratek čas velik uspeh. Vse so dostopne na njihovi strani Facebooka in na YouTubu. Za vseh pet je glasbo in aranžma ustvaril Dejan Mastnak. Besedila za skladbe: Po tebi to imam, Mami- na ljubezen, Savinjski valček in Slovenski pjebi je napisal Damjan Pasarič, za eno Pri fontani, ki je posvečena žalski Fontani piva Zeleno zlato, pa član ansambla Domen Lukman. Kot nam je povedal Aleksander Bobovnik, poleg narodnozabavne glasbe igrajo tudi pop, rock, evergrine, popevke, dalmatinske skladbe … Za prihodnje leto je v načrtu tudi kakšen narodnozabavni festival. Do konca leta 2020 pa želijo posneti in dokončati prvi samostojni projekt, ki bi ga kronali z drugim promocijskim koncertom. Poleg njih so decembrski večer s svojo glasbo bogatili še Okrogli muzikantje, Navihani muzikantje, Evro kvintet in Veseli Savinjčani. Za nadvse veselo in humorno vzdušje je skrbel gledališki igralec in humorist Kondi Pižorn, ki je prireditev tudi povezoval. S čarobno decembrsko sceno pa je navdušila strokovnjakinja za aranžiranje in floristiko Nataša Antolič. O zasvojenosti D. N. Ljudje, ki v času svojega odraščanja niso imeli dovolj ljubezni, nežnosti in uglašenega odnosa s starši, imajo manjšo možnost doživljanja notranjega duševnega zadovoljstva in pogosteje posežejo po zunanjih stimulansih. Ponovno srečanje sošolcev Sošolci, ki so v letu 1969 končali osemletko na takratni Osnovni šoli Vransko, so bili pisana druščina z vseh vetrov z Vranskega, Tabora, Gomilskega, Šentgotarda, Motnika in Špitaliča. Okroglo obletnico so zaznamovali že junija z izletom v Prlekijo. Ker pa so ugotovili, da jim druženje veliko pomeni, so se v ponovno dobili, tokrat na Vranskem. Z vodnico Tanjo Goropevšek so si ogledali zanimivo muzejsko zbirko v rojstni hiši knjigarnarja, založnika in mecena Lavoslava Schwentnerja, po petdesetih letih pa so prvič obiskali šolo. Prijazno jih je sprejela ravnateljica Majda Pikl in jih popeljala po šoli. Od sošolcev je zagotovo najbolj znan duhovnik Izidor Pečovnik Dori; med njimi pa so tudi matičarka, pogrebnica, javni tožilec, učiteljica, muzikant, kmetje, uspešni podjetniki, pa tudi »falirani« študenti, ki so se v življenju bolj ali manj dobro znašli. Skratka, za krste, poroke, pogrebe, jubileje – za vse lahko poskrbijo sami. V znanem gostišču so sedli k poznemu kosilu, zapeli ob zvokih harmonike sošolca Francija Blatnika in si obljubili, da se naslednje leto spet dobijo. V torek, 21. januarja, je v Občinski knjižnici Prebold predaval Staš Žnidar, magister zakonskih in družinskih študij ter psihoterapevt, ki sicer že nekaj časa z družino živi v Preboldu. Na predavanju je spregovoril o zasvojenosti. Povedal je, da je dandanes težava, ker lahko marsikatera človeška strast postane odvisnost ali celo zasvojenost. To je kronična nevrobiološka bolezen, ki vsebuje oslabljen nadzor nad zlorabo substance, njeno kompulzivno uporabo, ne glede na škodljive posledice in hrepenenje. Četudi so v javnosti bolj prepoznavne zasvojenosti z alkoholom, drogami in drugimi substancami, prihajajo v ospredje tudi vedenjske in nekemične oblike zasvojenosti. Nove raziskave so pokazale, da morajo biti za to, da postanemo zasvojeni, v grobem zadovoljeni trije pogoji: dojemljiv organizem, droga z zasvojitvenim potencialom in prisotnost stresa. Znanstveniki so pokazali, da imajo možgani zasvojenih manjše število dopaminskih receptorjev, ki človeku omogočajo občutek ugodja. V tem primeru posameznik potrebuje zunanjo stimulacijo, da dvigne nivo dopamina. Tako občuti višji nivo sreče. Na drugi strani so to ljudje, ki v času svojega odraščanja niso imeli dovolj ljubezni, nežnosti in uglašenega odnosa s starši ter so posledično razvili možgane z manjšim številom dopaminskih receptorjev. Ti imajo že v osnovi manjšo možnost doživljanja notranjega duševnega zadovoljstva in so ogroženi, da pogosteje posežejo po zunanjih stimulansih. Ta pogled meče novo luč na pomembnost zgodnjih izkušenj in še pomembnejše kakovosti odnosov med starši in otroki. Za zadovoljiv razvoj otrokovih možganov ni potreben le prisoten starš, ampak tudi to, da je sposoben čustvene uglašenosti s svojim otrokom. savinjske zgodbe ŠT. 1 I januar 2020 25 Ključno je uravnotežiti vse, najpomembnejši pa so naši uporabniki Lucija Kolar B. Plaznik Mag. Boštjan Štrajhar si želi, da bi bila ekipa ZKŠT Žalec ob koncu tega mandata še bolj povezana in močnejša. Mag. Boštjan Štrajhar je vodenje ZKŠT Žalec prevzel v začetku lanskega avgusta, kar pomeni, da te dni beleži pol leta vodenja. Poleg dejstva, ki se ga še kako zaveda, da bo zavod brez dvoma še naprej udejanjal svoje poslanstvo, je za naš časopis povedal tudi nekaj iztočnic, ki bodo spremljale njegov mandat, pa tudi nekaj konkretnih ciljev, ki bodo krojili letošnje leto. Svoj mandat v vlogi direktorja ZKŠT ste začeli 1. avgusta lani, kakšen je vaš vtis o tem delu po pol leta vodenja? »Ker sem po naravi tudi sangvinik, imam rad razpršeno delo in dejstvo, da zavod pokriva tako različna področja, mi zelo godi. Hitro moram preklapljati z enega področja na drugega, to pa mi predstavlja tudi svojevrsten izziv. Poskušam se udeležiti čim več dogodkov, čeprav jih je res veliko. Sam se želim prepričati o stvareh in vsebinah, ki se dogajajo v sklopu zavoda. Dogodki so prijetni, tako v galeriji, v dvorcu, v kulturnem domu, ekomuzeju, v športnem parku, na fontani ali na kakšni zunanji lokaciji. Večinoma so res izven delovnega časa, a se jih z veseljem udeležujem, saj na prireditvah tudi ogromno dobim nazaj.« »Moji sodelavci se zavedajo, da so v službi ljudi in v ospredje ne postavljajo sebičnega zadovoljstva – če bi prišlo do tega, potem temu sledi životarjenje in počasen, a gotov propad posameznika in zavoda.« Prej ste bili ravnatelj Waldorfske šole Savinja Žalec. Kakšna je razlika med vodenjem pedagoškega zavoda in ZKŠT, ciljne skupine so tukaj gotovo širše? »V majhnem delu se ciljne skupine prekrivajo. V šoli sem primarno skrbel za otroke, njihov razvoj, veliko sem delal tudi s starši. V ZKŠT-ju pa delamo večino za odrasle, in sicer za zelo široko ciljno skupino. Na leto obišče naše prireditve od 150 do 160 tisoč ljudi. To pomeni, da moram ime- ti širok pogled in pregled nad vsem, kar se dogaja, veliko razumevanja za ljudi in dogodke, zagotovo več kot v manjši organizaciji, kjer prevladujejo podobni interesi. In to te ogromno nauči. Sicer pa, vsak direktor mora imeti poleg tega tudi svojo vizijo, ideje in strategijo. Sam se zaradi preteklih življenjskih izkušenj dobro zavedam minljivosti človeškega življenja, zato ne želim zapravljati časa z balastom. V petletnem mandatu bom zagotovo uresničil mnogo zadanih ciljev. Pri izboljšavah se je treba zavedati, da meje navzgor ni. Vedno lahko stvari naredimo še boljše. Pri tem moramo le paziti, da nas v želji po napredku ne pogoltne vulgarni kapitalizem, v katerega je pahnjen t. i. razviti svet. Namreč, edini organizem, ki nenehno raste, je rak, a ta te na koncu ubije, zato je treba rasti zmerno, si vzeti čas za kulturne prireditve ter uravnavati različne interese in upoštevati ciljne skupine.« Katero ciljno skupino je najtežje zadovoljiti? »Vsi bomo uspešni, če bomo zadovoljili tiste, zaradi katerih je bil zavod ustanovljen, torej občane, obiskovalce prireditev. Te je težko zadovoljiti le takrat, če na svet okoli sebe gledaš zgolj s svojega zornega kota in potem prepričuješ ljudi, kaj potrebujejo za svojo rast, razvoj in srečo. Ljudem moraš prisluhniti in videti tudi njihovo perspektivo.« Vaša vizija razvoja zavoda in cilji za to leto? »V zavod sem prišel neobremenjen, ne poznam osebnih in drugih zgodb, in to je moja velika prednost, saj lahko stvari vidim »sveže«. Zavod že sedaj funkcionira dobro, kar pa ne pomeni, da stvari ne moremo izboljšati, nadgraditi. Je pa uvajanje novosti težko, saj v resnici ljudje ne maramo sprememb. Ne glede na to, kako govorimo, se v resnici zelo težko spreminjamo, ker sprememba, če je res prava, boli, sicer ni sprememba. Bolečine pa nihče ne mara.« Kakšen si torej želite, da bi bil zavod čez pet let ob koncu tega mandata? »Ekipa bo še bolj povezana in močnejša. V tem smislu imamo skupne tedenske kolegije, na katerih vodje programov poročajo vsem ostalim vodjem. Ključno je, da vodje različnih programov slišijo vse, ker se potem lahko porodijo nove ideje. Spoznamo nova razmišljanja, poglede in pridemo skupaj do rešitev, do novih idej. Tremo orehe, razbijamo lupine, širimo meje mogočega. Sprejemam različna razmišljanja, a odločitve na koncu sprejme direktor in je za njih tudi odgovoren. Na delovnem mestu moramo biti do neke mere zadovoljni, je pa danes tovrstno zadovoljstvo precenjeno in sama beseda zveza hudo zlorabljena. Kdo pa bi se še danes ukvarjal z reševanjem problemov? »Ne verjamem v rek, da se pameten človek uči na tujih napakah. Učimo se več ali manj na svojih. Sodelavcem ob prihodu nisem dal nobenega posebnega priporočila, sem pa omenil, da ne maram, da nekdo reče, da se nečesa ne da narediti.« Veliko je takšnih, ki bi bili samo še odklopljeni v kakšnem nakupovalnem centru ali pa hiperaktivno srečni na rajskem otoku in delali jogo ter meditirali. A življenje je veliko več kot to. Moji sodelavci se zavedajo, da so v službi ljudi in v ospredje ne postavljajo sebičnega zadovoljstva – če bi prišlo do tega, potem temu sledi životarjenje in počasen, a gotov propad posameznika in zavoda. Bistvo je v tem, da si s srcem pri delu, temu sledi splošno zadovoljstvo in uspeh je zagotovljen. Pri tem je treba uravnotežiti delo med egocentričnim zadovoljstvom, rezultati in poslanstvom, ki ga imamo.« Vaša vloga je bolj menedžerska kot v šoli, kajne? »Zagotovo, je pa v ZKŠT-ju neprimerno večja širina in doseg dogodkov; od pet do deset prireditev, ki smo jih imeli v šoli za javnost preko celega leta se težko primerja s 180 prireditvami, ki jih imamo v enem letu v zavodu.« Načrtujete po programih kakšne novosti za letošnje leto? »Optimiziral sem že nekaj stroškov, a ne na račun kakovosti prireditev. To so osnovne stvari, ki jih lahko rešiš, ko vidiš račune. V vseh programih bo zagotovo nekaj svežine. Fontana piv Zeleno zlato je močno vpeta v dogajanje zavoda, zaradi nje je tudi nekaj zaposlitev, hkrati pa fontana tudi veliko vrača v okolje. Pride veliko obiskovalcev, ki obiščejo tudi druge lokacije v občini in dolini. Seveda tudi na fontani ne bo manjkalo novosti. Evforija prvih let fontane je za nami. Še naprej bomo pozorni na domače obiskovalce, načrtno pa se bomo osredotočili tudi na tuji trg. V smislu povezovanja turističnih destinacij bomo le-te negovali še naprej, novost je povezovanje z aktualnim sprehodom med krošnjami na Rogli, kjer bomo vzajemno usmerjali goste na obe lokaciji. Še naprej sodelujemo z okoliškimi zdraviliškimi središči in mnogimi drugimi produkti in deležniki. Vzpostavljamo dobre povezave z lokalno turistično organizacijo. Zasnovali smo vizijo razvoja ekomuzeja, radi bi v čim večji meri digitalizirali kulturno dediščino. Razvoj ekomuzeja je dolgoročni projekt, ki ga bomo gotovo še nadgrajevali. Abonmaji gredo v smer sprostitve, prijetnih vsebin, torej sledimo trendu dolgih delavnikov, po katerih si ljudje ne želijo preveč »težkih« vsebin, ampak sprostitve, vendar z vsebino, ki odzvanja v nas še nekaj dni po predstavi. Ohranjamo in negujemo tudi butično in visoko kulturo v okviru Savinovega salona, Dvorca Novo Celje, pa tudi kakovostne literature, pri kateri smo založniki. Na področju športa omenimo 20-letnico organiziranja večjih prireditev, ki jo bomo tudi obeležili. 12. junija bo v Žalcu ponovno štart kolesarske dirke po Sloveniji. Letos naj bi dirka peljala kolesarje po Žalcu kar dvakrat, kar pomeni nov potencial za nas. Hkrati pa je to priložnost za druženje. V Žalec prihaja tudi olimpijska bakla.« Ali načrtujete kakšne nove zaposlitve? Imate kakšno posebno strategijo motiviranja svojih sodelavcev? »Ekipa ostaja enaka, imam pa v tem mandatu na vidiku štiri upokojitve, kar bo precejšen izziv, po drugi strani pa priložnost za optimiziranje in potencial za nove sodelavce ter za ves zavod. Glede motiviranja pa bi najlažje povedali sodelavci. Zagotovo se na kolegijih veliko pogovarjamo, za vsakega sem dostopen, ga poslušam in zmorem tudi slišati, velikokrat poskušam priti do dogovora, a na koncu ima direktor zadnjo besedo.« »Vsako jutro z veseljem pridem v službo, med sodelavce, komaj čakam, kakšni bodo dogodki, kateri izzivi nas čakajo, kako bomo krojili dan, teden, mesec. Imam podporo sodelavcev in čutim njihovo zadovoljstvo.« Kakšno posebno priporočilo so­­ de­lavcem? »Ne verjamem v rek, da se pameten človek uči na tujih napakah. Učimo se več ali manj na svojih. Sodelavcem ob prihodu nisem dal nobenega posebnega priporočila, sem pa omenil, da ne maram, da nekdo reče, da se nečesa ne da narediti. Že ob koncu prvega meseca svojega vodenja zavoda sem se počutil, kot da sem tukaj že od nekdaj. Sodelavci so izredno spoštljivi, profesionalni, obvladajo svoj posel. Ljudje smo sicer nagnjeni k temu, da poskušamo vse stvari »popredalčkati«, kar je seveda zaradi določene sistematike tudi potrebno, je pa modro predalčke vedno pustiti nekoliko priprte, da se še vedno da kaj spremeniti. Če predal popolnoma zapreš in zakleneš, človeka umestiš in mu ne daš možnosti za razvoj. Občutek na delu je bil dober avgusta, a zdaj je še boljši. Vsako jutro z veseljem pridem v službo, med sodelavce, komaj čakam, kakšni bodo dogodki, kateri izzivi nas čakajo, kako bomo krojili dan, teden, mesec. Imam podporo sodelavcev in čutim njihovo zadovoljstvo. Za dober začetek dneva je pomembna kava, da se pogovorimo tudi neformalno. Všeč mi je, da mag. Boštjan Štrajhar nimam tiskalnika v pisarni, saj zaradi tega velikokrat pridem iz pisarne in se sprehodim po hiši, kjer srečujem sodelavce, pogodbene partnerje in naše obiskovalce. Ker delujemo na štirih različnih lokacijah, je pomembno, da se čim večkrat srečamo skupaj. Zato smo že imeli skupen zajtrk, praznovanje 20-letnice Utripa, strokovna predavanja, martinovo, novo leto, šli bomo na strokovni izlet, se družili in spoznavali. Te aktivnosti so za zdrav, uravnotežen kolektiv nujne.« Kakšno sporočilo za bralce Utripa ob koncu? »Življenje je kratko in kdaj, če ne zdaj, je čas za spremembo, o kateri razmišljate že tako dolgo? Všeč mi je misel žalskega župana, da bodo okoli nas vedno ljudje, ki bodo negativni, a da se je treba osredotočiti na pozitivne stvari. Dodajam, da takih ljudi ne poskušajte spreobračati, ne zapravljajte časa zanje, saj jih vaši argumenti ne bodo ustavili v njihovi negativnosti, pa tudi spreobrnili se ne bodo. Treba je iti naprej z vizijo, vsake toliko časa analizirati opravljeno delo, opraviti rekapituliracijo in na tej osnovi z novim znanjem in izkušnjami iti v nov dan. Ta zagotovo prinaša vse, kar se v življenju človeka lahko zgodi: megla, dež, veter, pa tudi sonce in ptičje petje. Življenje je namreč paket all inclusive.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 1 I januar 2020 Izdali knjigo o življenju in delu dr. Antona Perka L. Kolar Zanimivo življenje rojaka z Vranskega, dr. Antona Perka, njegovi likovni dosežki in vplivni položaj na dunajskem dvoru so bili razkriti šele pred kratkim. Še sveža knjiga o dr. Antonu Perku Prihodnjo sredo, 5. februarja, bo ZKŠT Žalec v Domu II. slovenskega tabora pripravil predstavitev knjige Anton Perko – mornar, dvorjan, slikar, avtorjev Petra Zimmermana in Sanje Žaja Vrbica. Dr. Anton Perko (1835-1905) se je rodil v gradu Podgrad na Vranskem, pot pa ga je zanesla na širna morja, na dunajski dvor in v svet slikarstva. Projekt izdaje knjige so podprle vse občine Spodnje Savinjske doline. Po zgodnji mladosti na gradu Podgrad in šolanju je Anton Perko postal mornariški častnik in je veliko potoval po jadranskih in grških otokih ter tudi po Levantskem in Črnem morju. Po 14 letih službe je leta 1862 izstopil iz mornarice, da bi se poročil. Leta 1875 je dobil častno vabilo, da kot slikar spremlja cesarja Franca Jožefa I. na potovanju po Dalmaciji in nastali so številni akvareli. Tri leta zatem je Antona Perka Franc Jožef sprejel na dvor in mu poveril upravljanje praškega gradu Hradčani, imenoval pa ga je tudi za dvornega slikarja marin. Na Hradčanih je Perko spoznal prestolonaslednika Rudolfa, ki je tam živel kot polkovnik. Ta ga je kasneje vzel na svoj dvor in mu poveril upravljanje otoka Lokrum pri Dubrovniku. Po dveh letih se je Perko kot sekretar preselil na dvor Rudolfove žene, kronske princese Stephanie, in postal tako rekoč član prestolonaslednikove družine. Po smrti Rudolfa se je med Stephanie in Perkom razvilo tesno sodelovanje. Slikar je princeso poučeval risanje in jo spremljal na številnih dolgotrajnih potovanjih po Evropi. Leta 1892 je izšla njuna skupna knjiga o otoku Lokrum s Perkovimi ilustracijami in Stephaniejinim besedilom. Po upokojitvi leta 1896 je zadnjih devet let življenja preživel v Dubrovniku in se v celoti posvetil slikanju. Tam je leta 1905 tudi umrl. O tem in številnih drugih podrobnostih iz njegovega življenja bosta na predstavitvi knjige spregovorila pobudnik knjige in avtor predgovora Slavko Košenina ter prevajalec v slovenski jezik Lado Planko. Z njima se bo pogovarjala Lidija Koceli. Prvi avto pred 90 leti B. P. V. Rojnik Veni Ferant, predsednik društva, med žigosanjem posebnih pisem Pol stoletja žalskih filatelistov T. Tavčar V četrtek, 16. januarja, pred petdesetimi leti je Filatelistično društvo Žalec uradno registriralo svoje društvo. Ta jubilej so filatelisti proslavili z manjšo razstavo na žalski pošti, izdali so društveno kuverto z osebno znamko, na voljo pa je bil tudi priložnostni poštni žig. Vse našteto je pripravil predsednik društva Veni Ferant. V mesecu septembru bodo izdali tudi knjigo, ki jo bodo skupaj z razstavo predstavili v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Znamka ob jubileju Negovanje dediščine T. T. Na fotografiji, ki nam jo je poslal Vlado Rojnik, je trgovec Josip Rojnik v svojem avtomobilu. Vlada Rojnika iz Žalca je prijatelj opozoril na članek v Nedeljskem dnevniku o cesti med Polzelo in Velenjem, ki je bila zgrajena pred devetdesetimi leti. V članku so zapisali, da je prvi avto po tej cesti 19. decembra leta 1930 vozil Josip Rojnik, trgovec s Polzele. Trgovec Josip, ki ga omenjajo, je bil oče Vlada Rojnika. Zato nam je Vlado poslal originalno sliko avtomobila, ki ga je posedoval njegov oče pred drugo svetovno vojno in ga z veseljem objavljamo v Naši dediščini. Članek v časopisu Jutro izpred 90 let, s katerim je lani decembra obudil spomin Nedeljski dnevnik. Nastop gostiteljev Vaški godci iz Andraža z voditeljico Nino Pižorn Enaindvajseto prireditev Urica ljudskih melodij in napevov 2019 so tretjo adventno nedeljo popoldne v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo pripravili Vaški godci iz Andraža in Kulturno društvo Andraž. V skoraj dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo dvanajst pevskih in glasbenih sestavov s celjskega, koroškega območja in drugih slovenskih krajev, kjer gojijo ljudsko pesem. Številni obiskovalci, ki so napolnili dvorano, so z burnim aplavzom nagradili pevske sestave. Ob koncu se je tako nastopajočim kot poslušalcem v dvorani zahvalil vodja Vaških godcev Milan Zabukovnik ter poudaril, da je smisel ohranjanja ljudskega prepevanja in igranja v negovanju narodne dediščine. Prireditev je povezovala Nina Pižorn. križanka / PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2020 Lucijan Zalokar najobetavnejši novinar Bepopice ambasadorke Bumfesta L. Kolar Bina Plaznik; Med ambasadorkami tudi Tinkara iz Ločice pri Polzeli Bepop je prva slovenska skupina, ki je bila leta 2002 izbrana v licenčnem resničnostnem šovu Popstars. Izbranih je bilo 5 članov: 22-letna Tinkara Zorec iz Celja, 19-letna Alenka Husič iz Ormoža, 23-letni Simon Meglič iz Tržiča, 20-letna Ana Praznik iz Zagorja ob Savi in 17-letni Nejc Erazem z Mirne, ki se je isto leto žal smrtno ponesrečil. Minulo leto, po skoraj dvajsetih letih, so nas z vrnitvijo na sceno presenetile članice skupine Bepop Tinkara, Ana in Alenka. Letos jih je Dejan Tamše, umetniški direktor Bumfesta, izbral za ambasadorke. »Načrt je bil par »špilov« za našo dušo, ljudje potrebujejo nostalgijo, potem pa se je vse samo peljalo. Začetek namreč ni bil tako široko in dolgoročno zastavljen. Smo pa glede na dober odziv javnosti sedaj podaljšali našo časovnico. Zaradi zasedenosti Ane, ki že snema nove televizijske oddaje, imamo zaenkrat do dva nastopa mesečno. Simon se ni odločil za vrnitev v band, ker se ne počuti več dobro na odru, punce pa smo si rekle 'zakaj pa ne'. Če si človek, ki uživa na odru in rad daje energijo ljudem, prejmeš od njih še več energije. Včasih se po nastopu počutim precej izčrpano, po drugi strani pa polno adrenalina. Vesela sem, da smo se z dekleti spet našle, saj imamo vse to v krvi in to rade počnemo. In ko si enkrat priznaš, da takšne stvari rad počneš, je veliko laže (smeh). Na akustičnih nastopih nas spremljajo glasbeniki: Dejan Tamše, ki je moj sosed in igra tolkala, spremlja nas še en Polzelan, Jan Potrč na kitari, na kontrabasu pa Luka iz Beltincev, tako da zastopamo vso Slovenijo (smeh). Pripravljamo tudi novo avtorsko pesem,» je povedala Tinkara Fortuna, ki je v teh letih rodila tri hčerke, se na novo poročila in se iz Celja preselila na Breg pri Polzeli. Tinkara pove tudi, da so dekleta vesela naziva ambasadork festivala Bumfest ter da bodo z veseljem 27 pripomogle k njegovi vseslovenski prepoznavnosti. »Ambasador je prisoten v dvorani in načeloma ne nastopa, saj so tukaj v ospredju tolkalci. Vendar mi je Dejan omenil, da pripravlja nekakšno presenečenje za nas, tako da ne vem, kaj se bo v resnici zgodilo (smeh).« Naslednji mesec bodo Bepopovke gostje na koncertu ansambla Pušeljci v Šmarju pri Jelšah. Aprila, maja in junija pa se že veselijo svojih novih nastopov. Tinkara Fortuna Jože Suhadolnik/Delo Za najobetavnejšega novinarja leta 2019 slovenskega časnika Delo so sredi januarja razglasili štiriindvajsetletnega Vranšana Lucijana Zalokarja. Lucijan je novembra lani prejel tudi debitantsko nagrado krovnega Društva novinarjev Slovenije za leto 2019. Podeljujejo ga za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let. »V esejističnih zgodbah in intervjujih o športu, objavljenih v Delovi Sobotni prilogi in sobotnih temah, se zrcalijo znanje in predvsem lastne izkušnje aktivnega člana Atletskega društva Kladivar Celje, ki še vedno osvaja državne naslove,« so zapisali ob tem na Delu. Po uspehu v atletiki se ga spominjamo tudi bralci Utripa, saj smo pisali o njegovih športnih uspehih v teku na 400, 800 in 1000 metrov, kjer je bil leta 2014 tudi državni prvak na srednješolskem državnem prvenstvu kot dijak I. gimnazije v Celju. Kasneje je bil uspešen študent novinarstva na Fakulteti za družbene vede. Društvo novinarjev Slovenije je konec novembra lani v Centru slovanskih kultur France Prešeren podelilo tudi novinarske nagrade Čuvaj/Watchdog. Novinarske nagrade Društva novinarjev Slovenije, ki povezuje skoraj tisoč članov, so sicer edine nagrade s področja novinarstva v Sloveniji, ki jih podeljuje novinarska skupnost. Debitantske nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, je DNS podelilo članu Delovega uredništva Lucijanu Zalokarju (za delo piše dve leti in pol), Klari Širovnik z Večera in Lucijan Zalokar Žanu Dolajšu s Televizije Slovenija. O Lucijanu Zalokarju so ob podelitvi nagrade zapisali: »V svojih esejističnih zgodbah in intervjujih o športu sooča vrhunsko znanje in lastne izkušnje, saj se je nekoč zelo resno ukvarjal z atletiko. Če parafraziramo Murakamija, natančno ve, o čem govori, ko govori o teku; o preseganju časa, o notranjih mislih tekmovalca, o njegovi bolečini, motivaciji, užitku in zanosu, o mejah mogočega. Ker je izjemno načitan, radoveden, stilno dovršen, do konca predan, ker zna odlično napenjati dramaturški lok, v slogu literarnega novinarstva piše tudi o temah, kot so sodobna tehnologija, literatura ali rokenrol.« Z veseljem bomo Lucijana ponovno povabili tudi na Utripove strani. Naj bo njegova novinarska prihodnost tako svetla, kot je sedanjost. MOHORKO C Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj novembrske križanke v Utripu Savinjske doline je Brglez, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 17. 2. 2020. Rešitev križanke iz decembrske številke (2019): Z-NAMI-TUDI-V-NOVEM -LETU. Nagrajenci: 1. Marija Roškar, Tabora 23 a, Tabor;2. Marija Pinter, Rimska cesta 87, Šempeter; 3. Milica Kos, Moravci 89, Mala Nedelja. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez, d. o. o.. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 živimo z naravo ŠT. 1 I januar 2020 Priprave na rez vinske trte T. Tavčar Še izboljšati kakovost vrvic T. Tavčar Projekt LIFE Bio THOP je vreden slaba dva milijona evrov, v višini 55 odstotkov ga sofinancira Evropska unija. V žalskem Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije so se 21. januarja sestali skrbniki projekta LIFE Bio THOP. Poteka že od lanskega julija in bo trajal skupaj tri leta. Lucija Luskar z IHPS je povzela rezultate testiranj nove vrvice v lanskem letu in potek kompostiranja na različnih lokacijah. Biorazgradljive vrvice v hmeljiščih predstavljajo okolju prijaznejšo alternativo, saj se klasične vrvice razkrajajo tudi do 450 let. Lani so tako imenovane vrvice PLA testirali na trinajstih hmeljiščih in na hmeljišču inštituta. V praksi se je prva serija odlično odrezala. Na sestanku so prisotni hmeljarji podali različne predloge za še dodatno izboljšanje lastnosti vrvic, ki jih bodo posredovali proizvajalcu na Portugalskem. V projekt je vključeno tudi kompostiranje hmeljevine, ki ostane po obiranju hmelja, skupaj z vrvicami. Hmeljevino lahko hmeljarji tudi prodajo. Iz nje proizvajalca v Nemčiji in v Sloveniji izdelujeta sadilne lončke oziroma embalažo za steklenice. V projekt LIFE Bio THOP je sicer vključenih sedem partnerjev s Portugalske, iz Španije, Nemčije in s Češke ter trije domači, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Žalca, podjetje Dekos iz Celja in Razvojna agencija Savinja. Operacijo, vredno slaba dva milijona evrov, sofinancira Evropska unija v višini 55 odstotkov, preostali del pa si bodo razdelili Ministrstvo za okolje in prostor republike Slovenije ter partnerji projekta. Roman Štabuc pri rezi vinske trte Na začetku sezone del v vinogradih so se člani Društva savinjskih vinogradnikov v vinogradu Rudija Trobiša na Sv. Jedrti nad Gotovljami v petek, 24. januarja, seznanili s posebnostmi in novostmi pri rezi vinske trte in opravili praktičen prikaz rezi vinske trte v vinogradu. Predavanje in prikaz je vodil Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo iz KGZ – Zavoda Maribor. Posebej so se seznanili z novejšimi dognanji glede eske, glivične bolezni trte, ki lahko trto celo uniči. Zoper njo ni škropiva, obstajajo pa tehnološki ukrepi pri rezi, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužbe. Ajda Štajerska sedaj v Žalcu T. Tavčar Vodja projekta dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (IHPS) med predavanjem UREDNIŠTVO: 03 712 12 80 utrip@zkst-zalec.si Novi predsednik Silvo Marič in predavateljica dr. Maja Kolar Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska, ki ima od decembra lani sedež v Žalcu, je pripravilo 23. januarja svoje prvo letoš- nje predavanje z naslovom Preparati so srce biodinamike. V dvorani Kmetijske zadruge Petrovče mu je prisluhnilo več kot 40 slušateljev. Dogodek je s pozdravom odprl novi predsednik društva Silvo Marič, nato pa je dr. Maja Kolar iz Biotehnične šole Naklo predavala na temo biodinamičnih preparatov. Osvetlila je osnove pridelave hrane po metodi biodinamike, ki jo je utemeljil dr. Rudolf Steiner na kmetijskem tečaju in postaja vedno bolj uveljavljena po vsem svetu. Posebno pozornost je namenila izdelavi in uporabi preparatov (gnoj iz roga, kremen iz roga in kompostni preparati), ki so srce biodinamike. Z osvetlitvijo nekaterih raziskav, ki potrjujejo, da uporaba biodinamičnih preparatov izboljšuje rodovitnost tal, pridelek in njegovo kakovost, je zaključila svoje predavanje. SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si PO DOLINI / informacije ŠT. 1 I januar 2020 Dvajseti večer Prijateljev D. Naraglav 29 Pohodniki zdravju naproti T. T. Planinsko društvo Polzela je v soboto, 18 januarja, pripravilo 38. zimski pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. V dolini, na startu pohoda je bilo vreme megleno in okrog nič stopinj Celzija, na cilju pa jih je pričakal ledeni dež. Pohoda se je, kot je povedal predsednik PD Polzela Miroslav Jegrišnik, udeležilo približno 650 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije. Vodeni pohod se je pričel na Polzeli, pohodniki pa so prišli na Goro Oljko tudi iz smeri Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja in Andraža nad Polzelo. Že po tradiciji so udeleženci na cilju pri Planinskem domu na Gori Oljki (726 metrov nadmorske višine) dobili trdo kuhano jajce v čast sv. Neži, zaščitnici kokoši, in čaj. Jubilejni pohodniki so prejeli tudi priznanja, in sicer za deseto, dvajseto in trideseto udeležbo na pohodu. Prav v vsaki kategoriji so priznanja prejeli trije pohodniki. Ferdinand Glavnik, ki je bil na vseh 38 pohodih. Vseh 38 pohodov se je udeležil Ferdinand Glavnik s Polzele, na novo pa se je vpisalo 32 pohodnikov. Deset krvodajalskih akcij Ob zaključku skupni nastop in pesem Lep zares je samski stan V Dvorani Prebold so 18. januarja pripravili tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Nocoj bo pa en lep večer, ki je bila že dvajseta po vrsti. Zanjo so zaslužni ljudski pevci in godci Prijatelji 6 Še iz Šešč. Večer so odprli glavni organizatorji Prijatelji 6 Še na čelu z Zvonetom Babičem in njegovo ženo Mari- jo, ki sta še edina člana prvotne zasedbe. V zasedbi zdaj že štiri leta sodelujejo harmonikarja Alfonz Lesjak in Stanko Bertelovič ter kitarist Marjan Šertl, ki igra ritem in bas kitaro. Občasno se jim pridruži še Marjan Lipovšek z ritem kitaro. Na koncertu so nastopili še njihovi gostje: Ljudske pevke in godci s Trebelnega na Dolenjskem, Reški bend T. Tavčar iz Marija Reke, Vaški godci iz Andraža, Ljudske pevke Taščice iz Vojnika, Ljudske pevke in tamburaši iz KD Božo Račič iz Adlešičev v Beli krajini ter Joškova banda iz Globoč pri Vojniku. Ob zaključku so na odru skupaj zapeli in zaigrali vsi nastopajoči. Poleg petja in glasbe so poskrbeli za humornega vzdušje, najbolj voditeljica Polonca Marzelj iz TV Celje. Obletnice zakonskih zvez T. Tavčar Na Polzeli in v Andražu je kar 55 parov z okroglimi obletnicami. Prva letošnja krvodajalska akcija je bila 16. januarja v dvorani Kulturnega doma na Vranskem v organizaciji Žalskega območnega združenja Rdečega križa, Občinske organizacije RK Vransko in Transfuzijskega centra bolnišnice Celje. Akcije se je udeležilo 67 krvodajalcev, lani ob istem času 63. Kot je povedal sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar, bodo tudi letos pripravili deset akcij zaradi večje potrebe po krvi krvne skupine 0. Na prvo krvodajalsko akcijo so še posebej vabili krvodajalce z omenjeno krvno skupino in so bili z odvzemom zadovoljni. Naslednja, druga letošnja akcija bo v veroučni učilnici Župnije Polzela, 16. marca, od 7. do 12. ure. Koledar gole resnice T. T. V sklopu tretje sezone iniciative za manj voženj pod vplivom alkohola Heroji furajo v pižamah so predstavniki Občine Polzela skupaj s Policijsko postajo Žalec ter Zavodom Vozim osebno predali Koledarje gole resnice lokalnim gostincem, avtomehanikom in frizerskim salonom. Koledar gole resnice ni običajen. Gre za koledar sprememb, na kate- rem znane Slovenke, oblečene v pižame, z udarnimi izjavami sporočajo, da je vožnja pod vplivom alkohola skrajno neodgovorna in nesprejemljiva ter da alkohol ni nujen za zabavo. Sporočajo torej golo resnico. Statistika kaže, da 89 odstotkov prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročijo moški (Javna agencija RS za varnost prometa, 2018), zato je iniciativa v tretji sezoni simbolično predana v roke damam. Koledar gole resnice so med drugim podelili tudi Marku Cizeju (na sliki s koledarjem). Zakonski pari v Župniji Andraž V polzelski in andraški župniji ob godu sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja, glasbe, zborovodij in organistov, proslavljajo tudi okrogle obletnice zakonskih zvez. Na letošnji slovesnosti v polzelski župniji konec novembra se je v župnijski cerkvi sv. Marjete zbralo 37 parov. V andraški župniji v župnijski cerkvi sv. Andreja pa je praznovalo 18 parov. Med polzelskimi sta bila dva para, ki sta praznovala 55 let zakona, in dva, ki sta praznovala 50 let zakona – zlato poroko. Rozalija in Rudi Jazbec ter Zofka in Anton Zajc so praznovali 55 let zakona, zlato poroko pa Jožica in Adolf Sevčnikar ter Marija in Maks Vasle. V andraški župniji pa je bil tudi par Minke in Miha Sitarja, ki je praznoval 55 let zakona, ter para Pavla in Ivan Pirec in Vinko in Zofka Maver, ki sta praznovala zlato poroko. Slavje so v obeh cerkvah začeli s sv. mašo, med katero so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli še dobre želje. Po končani slovesnosti v cerkvi so nadaljevali z družabnim srečanjem. V odsotnosti domačega župnika je slavje v polzelski župniji vodil duhovnik Vlado Bizjak, v andraški pa Metod Benedik. 30 KRONIKA / PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2020 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 E-mail: morana.steblovnik@siol.net ZAHVALA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 V 85. letu nas je zapustila draga mama ANA OMLADIČ iz Ložnice pri Žalcu Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN JOŽETU LUŽARJU iz Ločice ob Savinji 29. junija bo minilo 50 let, odkar si na nedeljo zjutraj za vedno odšel od doma z besedami: »Nani, v hlevu je vse urejeno, samo konju daj vodo in pomolzi krave.« V denarnici še vedno nosim tvojo sliko. Pred letom dni se ji je pridružila še Francijeva, katerega si spoznal in lepo sprejel. Dragi ati, hvala ti za lepa otroška leta in za vse tisto, kar sem podedovala po tebi. Še vedno te pogrešam. Tvoja Nani ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata, dedija in tasta JOŽEFA ROJNIKA po domače PLAVČEVEGA JOŽETA Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) FRANCIJU ŠMITU (15. 7. 1939–19. 12. 2019) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, za svete maše ter cerkev. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govorniku za lepe besede slovesa, pevcem ter pogrebni službi. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih njegove bolezni. Žalujoči vsi njegovi MALI OGLASI PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) V SPOMIN (16. 12. 1942–29. 1. 2019) ZAHVALA ob izgubi drage mame, stare mame in prababice ANE STIPLOŠEK (25. 7. 1930–7. 1. 2020) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih s tolažilnimi besedami, z izrečenim sožaljem ali kako drugače pomagali in ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo ... V SPOMIN Prišla bo pomlad, ki si jo vedno z veseljem pričakoval, a žal se je tvoje srce pred letom dni ustavilo. Tvoja luč življenja je ugasnila in prižgala se je luč spomina, v naših srcih pa je ostala tiha bolečina. Vsem, ki prihajate na njegov grob in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Tvoje opore in tvoje ljubezni ni več, a v naših srcih boš ostal takšen, kot si bil. Dragi Franci, hvala ti za vse. Tvoji najdražji Težko je, ker smo te izgubili, a hvaležni življenju, ker smo te imeli … V SPOMIN V naših srcih živi večen spomin na našo drago iz Hramš 8. februarja bo minilo 25 let, odkar nas je zapustil dragi mož in ati Minilo je že 14 let, odkar je ni več med nami, njena podoba je pa še tako zelo svetla, topla ... Še vedno jo zelo pogrešamo. Hvala vsem, ki ste ohranili lep spomin nanjo, nikoli ne bo pozabljena. RAJKO HUŠ Sin Zoran z ženo Jožico in vnuka Marjan ter Martin z družino Vsi njegovi, ki ga vedno nosimo v srcu TEREZIJO VENGUST V SPOMIN dragi mami VIDI SENIČAR iz Matk 42 15. januarja je minilo leto dni, odkar me je zapustila draga mama. Vsem, ki se je spominjate, iskrena hvala. Sin Vili iz Latkove vasi Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje mag. Anita Govc; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. kronika ŠT. 1 I januar 2020 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, med nami mirno si zaspala, v naših srcih večno boš ostala. ZAHVALA Mirno in tiho nas je v 107. letu za vedno zapustila naša draga »tetika« FANIKA RAČEK iz Latkove vasi (10. 2. 1913–26. 12. 2019) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Prav tako hvala dr. Ireni Majcen, patronažni sestri Jelki Pečar, Domu Nine Pokorn za pomoč na domu, pogrebni službi Ropotar, županu Občine Prebold, govornikom, pevcem, citrarki, KO ZB Prebold, RK Prebold, DU Prebold, Društvu izgnancev Žalec in vsem praporščakom. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Fanika Raček (1913-2019) Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim … (T. Kuntner) ZAHVALA V 53. letu starosti se je žal dokončno in mnogo prezgodaj ustavilo in umirilo srce, zapustil nas je naš dragi MARKO KOS ZAHVALA V 93. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče, pradedek, stric, svak in spoštovani sosed FRANČEK KNEZ s Trnave 36, Gomilsko (1927–2020) iz Grč 35, Šempeter V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za številne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše … Posebej se zahvaljujemo kolektivu JKP Žalec in sodelavcem občinske uprave Občine Žalec ter njegovim sodelavcem iz podjetja SIP Šempeter. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Žalec in zdravnici dr. Alenki Kobal. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, njemu pa izkazali spoštovanje ob zadnjem slovesu, še enkrat iskrena hvala. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči: sestra Lidija in brat Janko z družino Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in drugim znancem za tolažilne besede, cvetje in za svete maše. Zahvala tudi župniku g. Martinu Cirarju, pevcem, govorniku, zastavonošem, pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Ni odšla, ker bi sama tako hotela, ampak zato, da ne bi več trpela. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila draga mami, sestra, babica in prababica MARIJA GRENKO po domače GRENKOVA MARICA iz Orle vasi 28 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Jelki, gospe Magdi Šalamon za prelep govor, pevcem zbora Savinja, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Milanu Gosaku, za lepo opravljen pogreb. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Tako. Prišel je moj čas. V knjigi svojega življenja sem popisala še zadnjo stran, odložila pisalo, jo zaprla in postavila tja, kjer ji je mesto. Potem sem zaprla svoje oči, zaspala in odšla. Odšla sem k svojima Petroma in vsem Šprongovim, da se jim pridružim. PAVLA PUNGARTNIK (10. 1. 1935–6. 1. 2020) Hvala vsem, ki ste me spoštovali in imeli radi, tako kot sem jaz imela rada vas, in hvala vsem, ki ste me na moj 85. rojstni dan pospremili na moji zadnji poti. Nasvidenje med zvezdami. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo. A ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, ati in dedi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija DRAGA MEŽNERJA iz Dolenje vasi, Prebold Iskrena hvala vsem, ki ste mu posvetili svoj čas, misli in besedo ter ob njem upočasnili svoj korak. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, besede tolažbe, darovali sveče … Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem, pripadnikom SV in vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Cvetka in sin Miha z družino 31 IVAN SLAPERNIK s Pongraca 96 V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja in darovane pozornosti. Hvala ZD Žalec, dr. Andreju Kravosu in Bolnišnici Topolšica. Zahvala tudi govornici ge. Magdi Šalamon, pevcem, župniku g. Jožetu Planincu, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka, 17. februarja 2020, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Le dober mesec pred svojim 107. rojstnim dnevom (rojena 10. 2. 1913) je za vedno zaprla svoje oči najstarejša Savinjčanka, ena najstarejših Slovenk in najstarejša slovenska interniranka zloglasnega taborišča Auschwitz. Od nje smo se v velikem številu poslovili dan pred najdaljšo nočjo minulega leta na preboldskem pokopališču z vsemi častmi in poslovilnim govorom predsednika Območne organizacije ZB za vrednote NOB Žalec Marijana Turičnika. »Ko se danes poslavljamo od tebe na tvoji zadnji poti, nam spomini kot deroč potok prikazujejo tvoj nenehno bogat življenjski boj za svobodo in pravice malega človeka – delavca. Na to nisi pozabila niti v najtežji življenjski preizkušnji v zloglasnem koncentracijskem taborišču Auschwitz, ko si zapisala: »Združimo se vsi izgnani, združimo se vsi tlačani, dom skupni si zgradimo, svobodo zlato proslavimo.« Vse to ti je bilo položeno že v zibelko, saj si se pred skoraj stosedmimi leti rodila v delavsko-rudarski družini Vipotnik v Zabukovici, ki je bila del proletarskega Savinjsko-Zasavskega prostora. Zato si je že kot najstnica našla z družino in enako mislečimi prijatelji skupaj v revolucionarnem delavskem gibanju,« je ob slovesu povedal Marijan Turičnik. Fanika je bila je ena od petih otrok očeta Franca in mame Helene. V letih pred vojno je bila vsa družina na čelu z bratom Albinom in sestro Marijo vpeta v revolucionarno delavsko gibanje in si tako prislužila črno piko pri takratnih oblastnikih, ki so bili v veliki meri v službi okupatorja. Družina je bila obsojena na internacijo. Tudi Fanika, ki se je poročila s Pongracem Račkom, delavskim zaupnikom zabukovških rudarjev. Bili so revolucionarji, skojevci, komunisti, ki so že pred okupacijo opozarjali, kakšna nevarnost grozi slovenskemu narodu, in so bili skupaj s svojimi somišljeniki trdno odločeni braniti svojo domovino. Bila je med redkimi ženami, ki so leta 1941 z možmi odšle v partizane in se vključile v boj proti okupatorju. Med vojno se je najprej znašla v Starem piskru, bila izpuščena, nato v ilegali, avgusta 1942 bila aretirana in skupaj s starši odpeljana v koncentracijsko taborišče. Pristala je v Auschwitzu, kjer ni bila več Fanika, ampak oseba številka 16.367, starši pa so bili odpeljani v taborišče na Bavarsko. Od 333 žensk, kolikor jih je bilo skupaj z njo v transportu za taborišče Auschwitz, jih je preživelo le petinšestdeset. Po vojni sta si z možem zgradila hišo v Latkovi vasi, v Hrastju. Oba sta bila družbeno angažirana, Fanika tudi kot prostovoljka pri Rdečem križu, kjer je aktivno delovala vse do svojega 95. leta. Ves čas je bila vpeta tudi v delo KO ZB za vrednote NOB Prebold. Kar 45 let, vse od moževe smrti, je živela z zakoncema Majdo in Blažem Jelenom, ki sta bila skupaj s svojimi otroki njena družina. Svojega še nerojenega otroka je Fanika namreč izgubila v času vojne, ko je bila zaprta v Starem piskru. Zaradi trpljenja, bolezni in nevzdržnih razmer v taborišču pa potem ni mogla več imeti otrok. Zato je bila zanjo Majda kot hčerka, vsi ostali pa njeni vnuki in pravnuki, ki so jo imeli nadvse radi. Za svoje delo je Fanika prejela veliko odlikovanj in priznanj. Med drugim Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Leninovo značko, Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in druga, ki so se nanašala na delo v borčevski organizaciji in Rdečem križu. S Faniko Raček se je bilo vedno zanimivo pogovarjati, tako kot je bilo zanimivo njeno življenje. Človek je od nje odhajal poln življenjskih resnic, ki so bile rdeča nit njenih spominov, njenega pogleda na svet. Lani, ob njenem 106. letu je to spoznal tudi predsednik države Borut Pahor, ki ji je prišel čestitat za njen rojstni dan. Sedaj je ni več, ostal pa bo spomin nanjo in njeno delo ter težke čase, ko je po slovenskih tleh korakal okupatorjev škorenj in ji vzel svobodo, dostojanstvo, a ji hkrati dal moč, da je preživela, dočakala svobodo in izjemno starost. Darko Naraglav NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 zanimivosti 32 ŠT. 1 I januar 2020 Ledeni skoki v novo leto B. P., T. T. Blagoslovili konje in konjenike D. N., T. T. Tokrat sta k blagoslovu prišla s svojim gospodarjem tudi ponija iz Mini ranča Šempeter V naši dolini vsako leto na god sv. Štefana, 26. decembra, ko praznujemo tudi državni praznik samostojnosti in enotnosti, na dveh lokacijah pripravijo blagoslov konj. Enega v KS Galicija, drugega v KS Gomilsko, kjer je tudi župnijska cerkev sv. Štefana. V Galiciji ga pripravijo člani Konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija, na Gomilskem pa njihovo Konjeniško društvo Mustang (TD Gomilsko). V Galiciji so decembra pripravili že 22. blagoslov konj. Opravil ga je domači župnik Janko Cigale. Spregovoril je tudi o zavetniku konj in živine sv. Štefanu. Številne obiskovalce je pozdravila predsednica TD Galicija Že devetič so zaplavali v novoletni Ložnici. Novoletno plavanje v rekah, potokih in v morju je zadnja leta tudi v Sloveniji postalo prav popularno. V naši dolini že devet let na novega leta dan plavajo Levčani v Ložnici, prišlo pa nam je na uho, da to počnejo tudi »šeški pobi«, ki v Šeščah tradicionalno skočijo v Savinjo. Rok Siter, eden od sodelujočih v Šeščah, je o novoletnem skoku v Savinjo z zanimanjem in občudovanjem pa si ga je ogledalo kakih petdeset gledalcev, povedal: »Organizatorja ni bilo, pač pa smo se »zmenli« samo »šeški pobi«. Štirje smo skočili.« No, podobno so se dogovorili pred devetimi letu v Levcu. Pravzaprav sta bila glavna agitatorja Janko Lupše in njegov brat Damjan. Predlog in druženje je preraslo v tradicijo. Tako se je letos kakih sto krajanov zbralo na mostu čez Ložnico pri letališču v Levcu. Skupina pogumnih plavalcev in plavalke je, po krajšem ogrevanju v bližnjih prostorih Športnega kluba »Šeški pobi« pogumno in obsijani s soncem v ledeno doživetje Levec, zbrala dovolj poguma za plavanje v mrzli Ložnici. Seveda je veljalo nazdraviti s penino. Voda je imela 2 stopinji Celzija, zrak kakšno stopi- njo več. S pretirano toploto se skratka niso ravno pohvalili, jih je pa vsaj simbolno grelo sonce in misel, da bodo kmalu na toplem. Taborčani na Taboru Gabriela Sedminek, ki je nekaj besed namenila tudi praznovanju dneva državnosti in enotnosti. Na Gomilskem, kjer pripravljajo tovrstno prireditev pred Domom krajanov že 26 let, so blagoslov opravili domači župnik Martin Cirar, že dvanajsto leto zapored župnik Viki Košec iz Luč in duhovnik Vlado Bizjak iz Župnije Gomilsko. V imenu obeh organizatorjev je konjenike in ostalo občinstvo nagovorila predsednica TD Gomilsko Božena Kosu. V svojem govoru je spregovorila o tem običaju, o konjih, o delu konjeniškega društva in nasploh o pomenu tega dne, ko smo izglasovali svojo samostojnost. Predsednik KD Mustang Ivan Lesjak je vsem konjenikom in konjem podelil spominske medalje. Stari in mladi v novoletnem nogometnem dvoboju D. N. D.N. Po tekmi še skupna slika obeh moštev z županom (drugi z leve) Člani Turističnega društva Tabor, ki so zelo prizadevni v domači občini in polni novih idej, si širijo obzorje tudi z ogledom drugih znamenitosti in primerov dobrih praks. Ob zaključku lanskega leta so si ogledali dvorec Tabor pri Vojniku in zdaj že znamenite vojniške jaslice. Takole opravljeni v srednjeveška plemiška oblačila so bili odločeni, da se bodo imeli lepo in bodo prinesli nazaj v svoj rodni Tabor kakšno izkušnjo, ki jim bo pomagala tudi pri delu v domačem kraju. Na novega leta dan je v Občini Tabor, na nogometnem igrišču ŠC Razgan v Ojstriški vasi, potekala tradicionalna nogometna tekma, v kateri sta se že 12. leto zapored med sabo pomerili mlajša in starejša generacija ljubiteljev igranja nogometa. Prvo podajo žoge je dal župan Marko Semprimožnik, še prej pa pozdravil vse v prvi novoletni dan. Vreme je bilo čudovito, sončno, a hkrati tudi hladno. To »nadlogo« je izničilo kuhano vino in glasno navijanje občinstva. Po rednem delu je bil rezultat 4 : 4. Strel- ci na strani »Starih« so bili: Sebastijan Veniger (1), Bernard Vajdič (2) in Matic Natek (1). Na strani »Mladih« so vrata zatresli Klemen Kološa (2), Žan Grobler (1) in David Sevšek (1). Sledili so prosti streli s končnim rezultatom 2 : 0 za mlajšo generacijo. Pri tem velja omeniti herojske obrambe igralca Primoža Vraniča iz vrst »Mladih«. V ekipo »Starih« so tokrat povabili tudi nekdanjega smučarja Bernarda Vajdiča iz Šmatevža, ki se je zelo izkazal z dvema zadetkoma. Kot najstarejši igralec pa je bil tudi tokrat neumorni dvainsedemdesetletni Viktor Urankar.