PREPREČEVANJE SOVRAŽNEGA GOVORA NA SPLETU GRADIVO ZA UČITELJE oD 1 PREPREČEVANJE KAZALO SOVRAŽNEGA GOVORA NA SPLETU UVOD � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 4 GRADIVO ZA UČITELJE O SOVRAŽNEM GOVORU � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 5 1. KAJ JE SOVRAŽNI GOVOR? � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 5 2. KAJ PRAVI ZAKON? � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 8 Projekt »(Od)govor – Zoperstavljanje sovražnemu govoru v Jugovzhodni Evropi: Učenje in 3. OSNOVNI IZRAZI IN DEFINICIJE � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 11 delovanje proti sovražnemu govoru na spletu« 4. KJE SE LAHKO SREČAMO S SOVRAŽNIM GOVOROM � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 16 Koordinator projekta: Mirovni inštitut, Ljubljana 4.1. Sovražni govor in družbena omrežja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 20 Vodja projekta: Brankica Petković 4.2. Sovražni govor in šole � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 25 Partnerji: Univerza v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede), Center za mirovne študije, Zagreb, Novosadska novinarska šola, Novi Sad Informacije: https://www.mirovni-institut.si/projekti/odgovor/ Kontakt: brankica.petkovic@mirovni-institut.si GRADIVO ZA UČITELJE Avtorice: Cvijeta Senta, Lovorka Bačić (Hrvaška), Valentina Sigeti, Dubravka Valić Nedeljković, Primeri iz Slovenije � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 28 Jelena Jovović (Srbija), Lana Zdravković, Urška Valentič (Slovenija) Urednica: Iva Zenzerović Šloser (Center za mirovne študije, Zagreb) Izvršna urednica publikacije v slovenščini: Lana Zdravković Prevod iz angleščine: Mišo Mičić Jezikovni pregled: Mojca Benkovič Oblikovanje in prelom: Špela Kranjec za Filip Kranjec s.p. Založnik: Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije © Mirovni inštitut in avtorji Ljubljana, 2021 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 74333955 ISBN 978-961-6455-96-1 (PDF) Pričujoča publikacija je nastala s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino odgovarjajo izključno izdajatelj in avtorji. Vsebina ne izraža nujno stališč Evropske unije. UVOD O SOVRAŽNEM GOVORU Namen pričujoče publikacije je podpreti srednješolske učitelje in šolsko osebje, da lahko bolje (…) izraz »sovražni govor« vključuje vsako obliko izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali razumejo pojav sovražnega govora in sovražnega govora na spletu, da se seznanijo s ključnimi opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na izrazi, definicijami in zakonodajo ter o tem naraščajočem pojavu spregovorijo z učenci, sodelavci nestrpnosti, vključno z nestrpnostjo, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, in starši. diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem«. Svet Evrope, Odbor ministrov, Priporočilo št. (97) 20 Publikacija je rezultat skupnega mednarodnega dela strokovnjakov s področja sovražnega govora, medijske pismenosti in strokovnjakov za izobraževanje. Koncept publikacije je bil pilotno preizkušen, o gradivih pa smo se posvetovali na izobraževanju z učitelji iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. 1. KAJ JE SOVRAŽNI GOVOR? S to publikacijo želimo: Obstajajo številna razumevanja in opredelitve sovražnega govora in njegovega vpliva na žrtve. Od žaljivih izrazov, občutljivih vsebin in spodbujanja k nasilju do diskriminatornega ali informirati učitelje o ključnih mednarodnih in nacionalnih zakonodajah, ki zadevajo sovražni kakršnegakoli drugega govora, ki vsebuje škodljivo vsebino za družbeno kohezijo – vse to lahko govor na spletu; zasledimo na družbenih omrežjih, v komentarjih pod članki, v obliki grafitov, v skandiranjih in sloganih huliganov ter ekstremnih skupin. učiteljem pomagati prepoznati ključne akterje, ki se v njihovih državah ukvarjajo s sovražnim govorom, in opozoriti na njihova posebna strokovna znanja (posebna socialna omrežja, varuh V tej publikaciji se bomo osredotočili na široke opredelitve, podane s strani mednarodnih človekovih pravic, organizacije civilne družbe, policija); organov in organizacij, ki jih pogosto uporabljamo za opredelitev te zlorabe svobode govora. prepoznati sovražni govor kot diskriminatorni govor in potencialno podlago za zločin iz sovraštva; Sovražni govor je izraz diskriminatorne interakcije in vedenja do osebe, ki temelji na osebnostni(h) lastnosti(h) te osebe. Znano je, da sovražni govor predstavlja »kakršnokoli dekonstruirati sovražni govor in razpoznati lažne novice; komunikacijo, ki se izraža skozi govor, pisanje ali vedenje«.1 opredeliti in prepoznati medije, družbene skupine in kanale, ki širijo sovražni govor po spletu; pomagati pri analizi in razlagi neravnovesja moči, povezanega s sovražnim govorom; opolnomočiti učitelje, da se odzovejo na sovražni govor ter spodbudijo druge sodelavce in učence k odzivu; oblikovati in načrtovati dejavnosti za preprečevanje in reševanje pojava sovražnega govora v njihovi učilnici in šoli. Hvala učiteljicam in učiteljem, ki so sodelovali v treningih in konzultacijah, ter za njihov dragocen 1 UN. (2019). United Nations Strategy and Plan of Action on Hate Speech. Dostopno na: https://www.un.org/en/ in koristen odziv: Renata Boštjan, Martina Lemaić, Violeta Kecman, Inja Dorić Horvat, Đurđica genocideprevention/documents/UN%20Strategy%20and%20Plan%20of%20Action%20on%20Hate%20Speech%2018%20 June%20SYNOPSIS.pdf. Radić, Jasminka Lisac, Karmen Novak, Mladen Šljivović, Tamara Janković, Ante Babačić, Branka Bubanj, Milena Vojnović in Mirko Marković. 4 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 5 MEDNARODNI PRAVNI INSTRUMENTI Ni vsak sovražni govor kaznivo dejanje, prav tako pa ni vse enako nevarno za družbeno stabilnost. Pri analizi nevarnosti in škode, ki jo imajo takšni načini govora za našo družbo, nam pridejo prav Konvencija o mednarodni mehanizmi. Eden takšnih mehanizmov je akcijski načrt4 Urada visokega komisarja preprečevanju in za človekove pravice OZN (OHCHR)5 iz Rabata, ki opredeljuje štiri ravni možne škode. Spodbujanje kaznovanju zločina h genocidu in genocida + Rimski statut druge kršitve Mednarodnega Na dnu piramide, ustvarjene za lažje razumevanje, je »zakonsko dovoljen sovražni govor«, ki v mednarodnega kazenskega sodišča prava družbi vzbuja pomisleke, vendar je v okvirih dopustnosti in je zaščiten s svobodo izražanja. Sem MORA BITI PREPOVEDANO spadajo recimo kvalifikacije oseb in skupin, ki temeljijo na predsodkih. Zagovarjanje diskriminatornega Drugi odstavek sovraštva, ki pomeni 20. člena Mednarodnega Na drugi ravni piramide je oblika govora, ki je lahko omejena zaradi zaščite pravic drugih, javnega spodbujanje k pakta o državljanskih in reda, nacionalne varnosti in drugih javnih potreb. Na obeh ravneh je mednarodni mehanizem za sovražnemu odnosu, poli�čnih pravicah diskriminaciji ali (MPDPP) nadzor teh dveh ravni Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravica – MPDPP, 19. člen6 nasilju. Tretja raven oziroma tretja oblika govora je tista, ki zagovarja diskriminacijo in spodbuja sovražen odnos, nasilje ali sovraštvo, zato jo moramo omejiti. O takšnih primerih govori 20. člen MPDPP. Sovražni govor, ki je lahko omejen z namenom zaščite LAHKO JE Tretji odstavek pravice do ugleda drugih oseb, PREPOVEDANO 19. člena MPDPP Onkraj te kategorije je samo še spodbujanje h genocidu in druge kršitve mednarodnega prava, nacionalne varnos� ali javnega reda, javnega zdravja ali morale. o katerih govorita Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 19987 ali Konvencija OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948.8 Sovražni govor ni edina oblika diskriminatornega vedenja do drugih. Med drugimi načini marginalizacije drugih poznamo tudi ignoriranje, nasilje, vključitev z namenom diskriminacije Zakonsko dovoljen sovražni govor, ki MORA BITI 19. člen MPDPP in genocid. vzbuja skrb zaradi nestrpnos�. ZAŠČITENO Razširjenost sovražnega govora v določeni družbi je pokazatelj stopnje nezdravosti te družbe, RESNOST ŠKODOVANJA v kateri različne skupine ljudi, čeprav živijo skupaj, niso enakopravne zaradi strahu pred drugo, »neznano in drugačno« skupino. Ko so vir sovražnega govora v družbi ljudje na oblasti, postane Tabela 1. »Piramida sovražnega govora«, avtor: Article 19.2 ta zelo pogosto način manipulacije z državljani v prid določenim škodljivim političnim ali posameznim interesom. »Sovražni govor vključuje zagovarjanje, promoviranje ali spodbujanje blatenja, sovraštva ali obrekovanja osebe ali skupine oseb, kot tudi kakršno koli nadlegovanje, žaljenje, negativno stereotipiziranje, stigmatiziranje ali grožnjo osebi ali skupini oseb in vsakršno opravičevanje vseh predhodno navedenih načinov izražanja na podlagi »rase«, barve, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, narodnosti ali nacionalne ali etične pripadnosti, pa tudi porekla, starosti, invalidnosti, spola, spolne identitete in spolne usmerjenosti.«3 4 Dostopno na: https://www.ohchr.org/Documents/Issues/Opinion/SeminarRabat/Rabat_draft_outcome.pdf. 5 The Office of the High Commissioner for Human Rights. Dostopno na: https://www.ohchr.org/EN/pages/home.aspx. 6 Urad visokega komisarja za človekove pravice. International Covenant on Civil and Political Rights (1976) Dostopno na: 2 Article 19. (2015). ‘Hate Speech’ Explained A Toolkit. Dostopno na: https://www.article19.org/data/files/ https://www.ohchr.org/en/professionalinterest/pages/ccpr.aspx. medialibrary/38231/'Hate-Speech'-Explained---A-Toolkit-%282015-Edition%29.pdf (stran 19). 7 Mednarodno kazensko sodišče (2002) Dostopno na: https://www.icc-cpi.int/resource-library/documents/rs-eng.pdf. 3 Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti. (2016). ECRI General Policy Recommendation no. 15 on Combating 8 Združeni narodi. Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (1951) Dostopno na: https:// Hate Speech. Dostopno na: https://rm.coe.int/ecri-general-policy-recommendation-no-15-on-combating-hate-www.un.org/en/genocideprevention/documents/atrocity-crimes/Doc.1_Convention%20on%20the%20Prevention%20 speech/16808b5b01. and%20Punishment%20of%20the%20Crime%20of%20Genocide.pdf. 7 Družba, v kateri se sovražni govor uporablja kot orodje ali se ga predstavlja kot legitimno mnenje, podlagi »rase«, etnične / nacionalne pripadnosti, barve kože, državljanstva, vere, jezika, spolne je družba, v kateri se torej legitimirajo predsodki ali celo diskriminatorno vedenje do drugih. usmerjenosti in spolne identitete), ksenofobijo, antisemitizmom in nestrpnostjo v Evropi. Njeno Besede so močno orodje, zato lahko prepričljivi govorci s svojim nestrpnim diskurzom sprožijo Splošno priporočilo o boju proti sovražnemu govoru lahko razumemo kot enega temeljnih grozljivo vedenje ali celo kazniva dejanja proti drugim osebam. Ravno zato si moramo prizadevati dokumentov, ki opredeljuje sovražni govor v Evropi in daje priporočila glede boja proti njemu.10 za preprečevanje sovražnega govora tudi v družbah, kjer ni tako močno prisoten. V družbah, kjer je sovražni govor precejšen problem, pa je ključno poudariti tako pomembnost sankcioniranja Če se želite seznaniti s priporočili, ki jih je posamezni državi dala ECRI, obiščite profile naših teh dejanj kot mladino poučiti o škodi in posledicah sovražnega govora. Predvidevamo namreč, držav na njeni spletni strani o različnih fazah spremljanja: da bodo mladi, če bodo ti pogoji izpolnjeni, takšna dejanja ostro obsodili in vedeli, na koga se obrniti za podporo, pomoč in sankcioniranje. Peto poročilo o Sloveniji (sprejeto 3. aprila 2019 / objavljeno 5. junija 2019),11 Peto poročilo o Hrvaški (sprejeto 21. marca 2018 / objavljeno 15. maja 2018)12 in Jasno je, da se s sovražnim govorom in zločini iz sovraštva lahko spopademo le s skupnimi Tretje poročilo o Srbiji (sprejeto 22. marca 2017 / objavljeno 1. maja 2017).13 močmi in sodelovanjem celotne družbe s pomočjo tako preventivnih mehanizmov, kot sta izobraževanje in ozaveščanje, kot reaktivnih mehanizmov, kot so pravne sankcije. Opozoriti pa je treba, da Svet Evrope nima zakonodajne oblasti, temveč lahko zgolj predlaga priporočila njegovim članicam, njihova dobra volja pa je, da ta priporočila izvajajo. Tako v teoriji kot v praksi je torej nekaj institucij, ki so ključne za boj proti sovražnemu govoru, in sicer pozitivna zakonodaja, mediji in izobraževalni sistem. Naše tri države – Slovenija, Hrvaška in Srbija – so povezane z Evropsko unijo, saj sta Slovenija in Hrvaška državi članici, Srbija pa ima status kandidatke s začetimi pogajanji. Vse tri države so ratificirale pomembne direktive EU o prepovedi diskriminacije, rasizma in ksenofobije. Za namene te publikacije se bomo osredotočili na Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z 2. KAJ PRAVI ZAKON? dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi.14 V naših družbah je sovražni govor zakonsko prepovedan, enakost vseh ljudi pa ustavno zagotovljena. Predvidene so sankcije tako za sovražni govor kot tudi za druga dejanja neposredne V skladu s to direktivo naj bi vsaka država članica zagotovila, da se določena namerna ravnanja ali posredne diskriminacije posameznikov ali skupin. kaznujejo po njenem kazenskem zakoniku. Med namerna dejanja štejemo: Na evropski ravni diskriminacijo prepovedujejo nekateri najpomembnejši mednarodni javno spodbujanje k nasilju ali sovraštvu proti skupini ali članu take skupine, opredeljene glede dokumenti. Evropska konvencija o človekovih pravicah na primer obvezuje vse države članice na raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etično pripadnost; Sveta Evrope, da varujejo temeljne človekove pravice in svoboščine brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, javno razširjanje brošur, slik ali drugega gradiva, ki spodbuja nasilje ali sovraštvo na podlagi pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine. S konvencijo se je zgoraj omenjenih osebnih okoliščin; ustanovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki obravnava pritožbe glede domnevnih kršitev določb o človekovih pravicah, ki izhajajo iz konvencije in njenih protokolov, s strani držav pogodbenic. Na področju sovražnega govora Sodišče običajno obravnava primere domnevne 10 Dostopno na: https://www.coe.int/en/web/european-commission-against-racism-and-intolerance. kršitve svobode izražanja v zvezi s sovražnim govorom. 11 Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti. (2019). Fifth report on Slovenia (adopted on 3 April 2019 / published on 5 June 2019). Dostopno v angleščini na: https://rm.coe.int/fifth-report-on-slovenia/168094cb00 in v slovenščini na: https:// rm.coe.int/fifth-report-on-slovenia-slovenian-translation-/168094caff. Ena najvidnejših institucij, ki se na evropski ravni ukvarja s sovražnim govorom, je tudi Evropska 12 Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti. (2018). Fifth report on Croatia (adopted on 21 March 2018 / published on komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) kot edinstveno telo Sveta Evrope za nadzorovanje 15 May 2018). Dostopno v angleščini na: https://rm.coe.int/fifth-report-on-croatia/16808b57be in v hrvaščini na: https:// rm.coe.int/fifth-report-on-croatia-croatian-translation-/16808b57c0. človekovih pravic,9 specializirano za vprašanja v zvezi z bojem proti rasizmu, diskriminaciji (na 13 Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti. (2017). Third report on Serbia (adopted on 22 March 2017 / published on 1 May 2017). Dostopno v angleščini na: https://rm.coe.int/third-report-on-serbia/16808b5bf4 in v srbščini na: https:// rm.coe.int/third-report-on-serbia-serbian-translation-/16808b5bf6. 9 Svet Evrope. https://www.coe.int/en/web/portal. 14 Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX%3A32008F0913. 8 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 9 javno odobravanje, zanikanje ali pretirano trivializiranje pomena zločina genocida, hudodelstev 3� OSNOVNI IZRAZI IN DEFINICIJE zoper človečnost in vojnih zločinov,15 usmerjenih proti skupini oseb ali članu take skupine, opredeljene glede na raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etično pripadnost, če obstaja verjetnost, da bo takšno ravnanje spodbudilo nasilje ali sovraštvo proti takšni skupini Za boljše razumevanje procesov, ki v primeru sovražnega govora potekajo pod površjem, je ali njenim članom; pomembno, da se seznanimo z osnovnimi izrazi in definicijami vseh možnih povezanih pojavov. Izrazi in opredelitve, ki jih tukaj predstavljamo, so povzeti iz priročnikov mednarodnih institucij javno odobravanje, zanikanje ali hujše zmanjševanje pomena kaznivih dejanj, opredeljenih v in drugih izobraževalnih gradiv, na primer iz knjige Zaznamki (Bookmarks) Sveta Evrope v okviru 6. členu Listine Mednarodnega vojaškega sodišča, priloženi Londonskemu sporazumu z dne kampanje Proti sovražnemu govoru,20 (No Hate Speech), ZMOREMO!21 (WE CAN!) ali priročnika 8. avgusta 1945, usmerjenih proti skupini oseb ali članu take skupine, opredeljene glede na Kompas22 (Compass). Na ta način želimo utrditi rabo že določenih izrazov ter nato te izraze in raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etično pripadnost, če obstaja verjetnost, da bo opredelitve prenesti v naše lokalne jezike. takšno ravnanje spodbudilo nasilje ali sovraštvo proti takšni skupini ali njenim članom. PREDSODKI Za kazniva dejanja, ki niso navedena zgoraj, države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni Predsodek je posebna vrsta stereotipa, ki zajema oceno in sodbo. Mnogi stereotipi, ki delujejo za zagotovitev, da se rasistični in ksenofobični motivi obravnavajo kot oteževalna okoliščina nevtralno, dejansko vsebujejo vnaprejšnjo sodbo. Na primer »ženske so slabe pri računalniških oziroma da lahko sodišča takšne motive upoštevajo pri izrekanju kazni. igrah« je videti kot dejstvo, v resnici pa je sodba o tehničnih sposobnostih žensk. Celo če so stereotipi ali predsodki pozitivni, skoraj vedno vsebujejo nekaj negativnega. Trditev »Avstralci so Direktiva Sveta 2008/913/PNZ je del slovenskega Kazenskega zakonika v 297. členu: Javno najbolj velikodušni ljudje na svetu« je za Avstralce pozitivna, vsebuje pa sodbo, da so prebivalci spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti;16 hrvaškega kazenskega zakonika (Kazneni zakon) drugih držav manj velikodušni. Trditev »Afričani so dobri športniki« lahko razumemo kot v 325. členu: Javno spodbujanje nasilja in sovraštva17 (Javno poticanje na nasilje i mržnju); ter »Afričani so dobri le za šport«. Nacionalizem in domoljubje sta videti kot pozitivni čustvi, ki pa srbskega kazenskega zakonika (Krivični zakonik) v 387. členu: Rasna in druga diskriminacija18 se lahko hitro spremenita v rasizem. (Rasna i druga diskriminacija). Vir: Svet Evrope. Bookmarks - a manual for combating hate speech online through human rights education. Str. 166. V vseh treh državah velja ustava za glavni dokument, ki prepoveduje diskriminacijo in diskrimatorni govor ter zagotavlja svobodo izražanja, iz te pravice pa izhajajo vse druge oblike STEREOTIPI hujskanja ali sovražnega, podžigajočega in diskriminatornega govora Stereotipi so mnenja ali prepričanja o posameznih družbenih skupinah, lahko so pozitivni ali . negativni (ali nevtralni). Čeprav so lahko koristni, postanejo škodljivi, če se uporabljajo za togo dojemanje posameznikov ali kot razlog za drugačno obravnavanje ali obnašanje. Stereotipi Za več informacij o slovenski, hrvaški in srbski zakonodaji obiščite njihove domače strani, zbrane temeljijo na posploševanju in ne morejo veljati za vsako/-ega posameznico/ka! v spletni zakonodajni zbirki podatkov Urada OVSE za demokratične institucije in človekove Primeri stereotipov so »moški so močnejši od žensk«, »nogometaši lahko tečejo hitreje kot pravice (OSCE-ODIHR) na legislationonline.org. 19 drugi ljudje«, »vsi labodi so beli«. Vir: Svet Evrope. Bookmarks - a manual for combating hate speech online through human rights education. Str. 167. 15 Kot so definirana v 6., 7. in 8. členu Rimskega statuta Mednarodnega kriminalnega sodišča. 16 Dostopno v angleščini: https://www.legislationline.org/download/id/3773/file/Slovenia_CC_2008_en.pdf, str. 112, in v slovenščini: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050. 17 Dostopno v angleščini na: https://www.legislationline.org/download/id/7896/file/Croatia_Criminal_Code_2011_en.pdf, str. 20 Svet Evrope. Bookmarks - a manual for combating hate speech online through human rights education. 2016. Dostopno 115, in v hrvaščini na: https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2011_11_125_2498.html. na: https://rm.coe.int/168065dac7. 18 Dostopno v srbščini na: https://www.paragraf.rs/propisi/krivicni-zakonik-2019.html. 21 Svet Evrope. WE CAN! Taking Action against Hate Speech through Counter and Alternative Narratives. Revised edition, 18 Za Slovenijo: https://www.legislationline.org/countries/country/3/Slovenia/show, za Hrvaško: https://www. 2017. Dostopno na: https://rm.coe.int/wecan-eng-final-23052017-web/168071ba08. legislationline.org/countries/country/37/Croatia/show in za Srbijo: https://www.legislationline.org/countries/country/5/ 22 Svet Evrope. COMPASS - Manual for human rights education with young people. 2. izdaja, posodobljena leta 2020. Serbia/show. Dostopno na: https://rm.coe.int/compass-eng-rev-2020-web/1680a08e40. 10 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 11 ZLOČINI (KAZNIVA DEJANJA) IZ SOVRAŠTVA PRIMERI ZLORABE NA SPLETU: Zločini iz sovraštva so kazniva dejanja, ki jih motivirajo predsodki ali pa so storjeni z diskriminatorni nagibi proti določeni skupini ljudi. Da lahko dejanje označimo kot zločin iz Pošiljanje groženj, izzivalnih žaljivk ali rasističnih in etničnih opazk. sovraštva, morata biti torej izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da mora ravnanje storilca predstavljati Preganjanje gejev, opazke na podlagi spolne identitete in druge oblike diskriminacije. kaznivo dejanje v skladu s kazenskopravno zakonodajo. Drugi je, da mora biti kaznivo dejanje Poskusi okuženja žrtvinega računalnika z virusom. storjeno z diskriminatornim nagibom. Polnjenje žrtvinega nabiralnika za e-pošto z žaljivimi sporočili. Objavljanje ali razširjanje laži z namenom škodovanja žrtvi ali blatenja njenega ugleda. Diskriminatorne nagibe ali motivacije lahko na splošno opredelimo kot vnaprej pripravljena Napadanje posamezne osebe in pozivanje drugih, da jo napadajo ali se ji posmehujejo. negativna mnenja, stereotipne predpostavke, nestrpnost ali sovraštvo do določene skupine, Izdajati se za drugo osebo, da v njenem imenu govorimo nekaj, česar ta oseba ne misli, ali da katere člani imajo skupno osebno okoliščino, kot so rasa, etnična pripadnost, jezik, vera, lažemo o drugih. narodnost, spolna usmerjenost, spol ali katera koli drugo značilnost. Tudi invalidne osebe so Deljenje fotografij, zlasti fotografij, na katerih so osebe v nerodnem položaju, brez njihovega lahko žrtve zločinov iz sovraštva. privoljenja. Deljenje elektronskih sporočil brez naslovnikovega privoljenja. Med zločine iz sovraštva štejemo grožnje, premoženjsko škodo, napad, umor ali katerokoli drugo Izvajanje pritiska na druge, da iz skupnosti nekoga izločijo (na spletu ali izven njega). kaznivo dejanje, storjeno z diskriminatornim nagibom. Žrtve zločinov iz sovraštva niso zgolj Nenehno pošiljanje nizkotnih, zlobnih in žaljivih sporočil. posameznik iz določenih skupin. Tarče so lahko tudi osebe ali premoženja, ki so zgolj povezana ali za katere se misli, da so povezana s takšno skupino, kot so recimo zagovorniki človekovih Vir: Svet Evrope. Bookmarks - a manual for combating hate speech online through human rights education. Str. 193. pravic, občinski centri ali verski objekti. DISKRIMINACIJA Če je posledica negativnega odnosa do posamezne družbene skupine to, da ta skupina ne more Vir: Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, https://hatecrime.osce.org/what-hate-crime. uživati ali težje uživa svoje človekove pravice, govorimo o diskriminaciji. Diskriminacija je sama KIBERNETSKO USTRAHOVANJE po sebi kršitev človekovih pravic in je lahko posledica rasističnega odnosa ali drugih predsodkov, »... kibernetsko ustrahovanje je vsako elektronsko komuniciranje, med drugim tudi takšno, ki je ki sicer niso rasistični, imajo pa ravno tako negativne posledice za neposredne žrtve in družbo odziv na dejansko ali domnevno raso, barvo kože, vero, nacionalno poreklo, prednike ali etnično v celoti. pripadnost, spolno usmerjenost, fizično, duševno, čustveno ali učno prizadetost, spol, spolno Vir: Svet Evrope. Bookmarks - a manual for combating hate speech online through human rights education. Str. 168. identiteto in spolni izraz ali druge razlikovalne (razpoznavne) osebne značilnosti dijaka ali na njegovo povezavo s katero od navedenih oseb, če je namen elektronskega komuniciranja v pisni, MEDIJI (VLOGA MEDIJEV) ustni ali fizični obliki, da: Med množične medije spadajo »tradicionalni« radiodifuzni mediji, kot so televizija, radio, filmi, CD-ji ali DVD-ji, pa tudi tiskani mediji ter naša informacijska avtocesta, torej internet in fizično prizadene dijaka ali poškoduje njegovo lastnino, ali spremljajoče storitve, kot je recimo svetovni splet, kjer poteka komunikacija preko interneta. bistveno škodi njegovim možnostim za izobraževanje, ali Mediji so postali v naši družbi tako pomembni, da si je dandanes težko predstavljati življenje je tako hudo, vztrajno in prepričljivo, da ustvari ustrahovalno in grozeče izobraževalno okolje, brez televizije, e-pošte, spletnih mest za izmenjavo video datotek, spletnih portalov z novicami hudo moti normalno delovanje šole. ali blogov. Njihova klasična vloga »okna v svet« se še vedno povečuje. Mediji so pridobili nove funkcije, postali so recimo forum za socialno interakcijo in komuniciranje, prostor za nakup ali Vir: Anti-Defamation League. (2010). Responding to Cyberhate, Toolkit for Action. Dostopno na: https://www.adl.org/ prodajo blaga ali zbiranje informacij za različne namene, prostor za objavljanje uporabniško sites/default/files/documents/assets/pdf/combating-hate/ADL-Responding-to-Cyberhate-Toolkit.pdf. Vir: Svet Evrope. Bookmarks - a manual for combating hate speech online through human rights education. Str. 191. ustvarjenih medijskih vsebin. Vir: Svet Evrope. Compass: Manual for Human Rights Education with Young People. Str. 448. 12 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 13 RANLJIVE SKUPINE pa takšno dejanje predstavlja prvi člen v verigi žaljivega izražanja. Mnogi ljudje prispevajo k širjenju sovražnega govora na spletu preprosto z deljenjem vsebin, ki jih ne prepoznajo kot Tarče sovražnega govora škodljive, žaljive ali lažne. Temu se lahko izognemo tako, da se naučimo prepoznati predsodke in Sovražni govor je usmerjen predvsem v družbene skupine, katerih položaj v družbi je podrejen diskriminatorne nagibe in čutimo večjo odgovornost pri ustvarjanju in deljenju vsebin. drugim ali pa so njihove zamisli in vedenje v nasprotju s prevladujočim sistemom norm. Vir: Svet Evrope. Bookmarks - a manual for combating hate speech online through human rights education. Str. 183. Čeprav je lahko tarča sovražnega govora kdorkoli, pa je v Evropi več skupin, ki so redno tarče TARČE ALI POTENCIALNE TARČE sovražnega govora. Nekatere posameznike ali skupine določene kritike prizadenejo bolj kot druge. To je lahko posledica tega, kako so tudi drugače sprejeti v družbi ali prikazani v medijih, ali da so se zaradi V spletni anketi kampanje Ne sovražnemu govoru, izvedene leta 2015, so kot redne tarče osebnih okoliščin manj zmožni braniti. Žaljivke proti muslimanom so recimo v državah, kjer je sovražnega govora prepoznali naslednje skupine: LGBT skupnost (skupnost lezbijk, gejev, večina nemuslimanov, veliko bolj škodljive, medtem ko se lahko kristjani čutijo ogrožene tam, kjer biseksualnih in transspolnih oseb), muslimani, ženske, priseljenci in etnične manjšine, Romi, so v manjšini. V skoraj vseh družbah velja, da potrebujejo otroci posebno skrb in zaščito. Čeprav Židje, revni, osebe s posebnimi potrebami/hendikepirani, kristjani in druge verske manjšine. Te smo skupine, ki so najpogosteje tarče sovražnega govora, navedli v opredelitvi na začetku, lahko ugotovitve potrjujejo tudi druge podobne raziskave in študije. Na žalost obstaja malo podatkov postane tarča sovražnega govora kdorkoli, tudi če ne spada v katero od navedenih skupin. o mladih kot tarčah sovražnega govora, vendar pa je sovražni govor zagotovo v enaki meri usmerjen v mlade ljudi kot v katerokoli drugo starostno skupino. Pri tem ima v teh primerih Vir: Svet Evrope. Bookmarks - a manual for combating hate speech online through human rights education. Str. 152. zaradi ranljivosti številnih mladih in njihove izpostavljenosti spletnim okoljem še globlji vpliv. Vir: Svet Evrope. We can! Taking Action against Hate Speech. Str. 38. OČIVIDCI/OPAZOVALCI Kadar naletimo na vsebine, ki so bolj ali manj škodljive za nekoga, postanemo sodelujoči v dialogu. Te vsebine lahko ignoriramo, jih z deljenjem širimo še naprej ali pa se jim zoperstavimo. Mnogo dejavnosti v tem priročniku je zasnovanih tako, da premaknejo mlade iz pasivne drže oziroma položaja »vidim, a nič ne storim« do aktivnega ukvarjanja s problemom na najprimernejši način. To pa zahteva veščine, kot so sposobnost presoje in kritične analize, ter poznavanje možnih načinov ukrepanja. ŽRTVE Ljudem, ki so sami neposredno žrtve sovražnega govora ali pripadniki skupin, ki so pogosto tarča rasističnih ali žaljivih napadov in nasilja na spletu, moramo ponuditi strategije, kako se obvarovati in spoprijeti s sovražnim govorom. Prav tako potrebujejo žrtve sovražnega govora veščine in znanje, ki jim bodo v pomoč pri spoprijemanju z njim, na primer kako poklicati nekoga na odgovornost, prijavili razžalitev, spodbuditi druge, da zavzamejo stališče in tako dalje. SEJALCI SOVRAŠTVA IN POTENCIALNI SEJALCI SOVRAŠTVA V to skupino spadajo vsi, ki sejejo sovraštvo na spletu ali jih mika, da bi to storili, tako z ustvarjanjem lastnih vsebin kot deljenjem vsebin drugih uporabnikov. Ne smemo pozabiti, da tako, kot obstajajo oblike sovražnega govora, ki so »hujše« od drugih, lahko tudi sejalci sovraštva povzročijo več ali manj škode. Nekdo, ki deli manj hudo rasistično vsebino, prav tako prispeva k problemu, četudi njegovo dejanje ni nezakonito in ne spodbuja neposredno k nasilju. Vseeno 14 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 15 Begunci kršijo zakone in ilegalno prestopajo meje. S tem napadajo pravni red in suverenost 4. KJE SE LAHKO SREČAMO S SOVRAŽNIM GOVOROM? države, v katero prihajajo. Prihod beguncev je v resnici načrtovana islamizacija in invazija Vzhoda na Evropo. V raziskovalni analizi, objavljeni v okviru projekta Sovražni narativi v spletnih medijih in spletni Begunci v Evropo niso prišli delat, temveč izkoriščat naš sistem in živet na naš račun. komunikaciji23 v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, predstavljamo del analize, ki obravnava Priseljencev z Bližnjega vzhoda in iz Afrike je preveč. Z množičnim priseljevanjem in nesorazmerno sovražne narative proti nekaterim skupinam: beguncem in drugim migrantom, politični opoziciji, višjo nataliteto ogrožajo obstoj Evropejcev. novinarjem (ti dve skupini sta predstavljeni v integralni različici analize) in četrti skupini, ki je bila drugačna za vsako državo: v Sloveniji je bila to LGBTIQ skupnost, na Hrvaškem romska narodna Glavni sovražni narativ proti politični opoziciji je bil: »Posamezniki, ki nasprotujejo vladi (in manjšina, v Srbiji pa mladina. se udeležujejo protivladnih protestov), so protidržavni, moralno izprijeni in ne upoštevajo slovenskih vrednot«. Med specifičnimi narativi pa lahko najdemo: V vsaki državi je raziskovalna skupina za obdobje med junijem 2019 in junijem 2020 identificirala dogodke, povezane z omenjenimi skupinami, nato pa s pomočjo ključnih besed v obdobju enega Nasprotniki trenutne vlade poveličujejo komunistični totalitarni sistem in njegove zločine. ali dveh tednov po dogodku poiskala članke o njih na izbranih spletnih portalih. Gre za brezposelne osebe, ki živijo na račun davkoplačevalcev, predvsem za samooklicane kulturnike, ki neupravičeno prejemajo finančno podporo, namesto da bi delali. Proti aktualni vladi se izražajo priseljenci ali njihovi potomci, večinoma z juga oz. Balkana. S tem kažejo svojo nastrojenost in nehvaležnost Sloveniji. SLOVENIJA Nasprotniki vlade so nasilni, nestrinjanje kažejo z izgredi in uničevanjem tuje lastnine. V primeru Slovenije so bili analizirani spletni članki in komentarji na izbrane teme vzeti iz dveh Gibanja proti aktualni vladi organizirajo opozicijske stranke, ki ljudi ščuvajo in vabijo na takšne spletnih medijev, in sicer portala nacionalne RTV Slovenija in političnega portala Nova24TV, ki dogodke, da bi zrušili koalicijo. Delujejo znotraj globoke države. sta bila izbrana glede na njun doseg, število bralcev in število odzivov v komentarjih na njunih Z udeležbo na proslavah in shodih proti vladi njeni nasprotniki ogrožajo javno zdravje. portalih, objave na družbenih omrežjih pa s Facebooka in Twitterja. Raziskovalna skupina se je v člankih v medijih osredotočila na značilnosti poročanja (ton – pozitiven, negativen, Glavni sovražni narativ proti LGBTQ skupnosti je bil: »Javno izkazovanje ljubezni med LGBTQ nevtralen; uporabljeno ubesedenje, splošno vzdušje itd.), v uporabniško ustvarjenih vsebinah osebami ni sprejemljivo, saj gre za odklonske odnose, ki ogrožajo moralne vrednote družbe«. pa na sovražne in pozitivne komentarje ter na dinamiko komunikacije. Za vsako ciljno skupino Med specifičnimi narativi pa lahko najdemo: je raziskovalna skupina opredelila glavni sovražni narativ in druge specifične narative, ki so se pojavili v analiziranih spletnih medijih. Odnosi med LGBTQ-osebami so neokusni, ogabni. Svojo spolno usmerjenost bi morali skrivati za štirimi stenami. Glavni sovražni narativ proti skupini beguncev in drugih migrantov lahko strnemo v trditev: Pripadnost LGBTQ ni naravna in bi morala biti diagnosticirana kot bolezen. »Begunci ogrožajo evropsko družbo; zato je upravičeno omejiti njihov prihod, tudi s fizičnim Prek različnih institucij, tudi medijev, želi LGBTQ-skupnost vsiliti svojo odklonsko miselnost naši nasiljem (streljanjem nanje)«. Med drugimi narativi pa lahko najdemo: družbi. Javno prikazovanje LGBTQ-odnosov škoduje našim otrokom. Otroci ne bi smeli biti izpostavljeni Ne gre za begunce, pač pa (ekonomske) migrante. takšnim prizorom. Begunci so po svoji naravi nasilni, potencialni kriminalci ali celo teroristi. Podjetje T-2 je treba zaradi nesprejemljivega oglasa z LGBTQ vsebino bojkotirati. 23 Za Slovenijo: Šulc, A. Šori, I. Mirovni inštitut, Univerza v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede). Sovražni narativi v spletnih medijih in spletni komunikaciji v Sloveniji. (2020). Dostopno na: https://www.cms.hr/system/article_document/ doc/714/Sovrazni-narativi-v-spletnih-medijih-in-spletni-komunikaciji.pdf. Za Hrvaško: Lalić, S. Senta, C. Centar za mirovne studije. Narativi mržnje u internetskim medijima i internetskoj komunikaciji u Hrvatskoj. (2020). Dostopno na: https://www.cms.hr/system/publication/pdf/147/Narativi_mr_nje_u_internetskim_ medijima_i_internetskoj_komunikaciji_u_Hrvatskoj.pdf. Za Srbijo: Janjić, S. Novosadska novinarska škola. Govor mržnje na portalima i društvenim mrežama u Srbiji. (2020). Dostopno na: https://www.cms.hr/system/article_document/doc/713/Odgovor-Narativi-mrznje-Srbija.pdf. 16 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 17 HRVAŠKA SRBIJA V primeru Hrvaške so raziskovalci analizirali članke, objavljene na različnih portalih, komentarje V primeru Srbije je bil glavni sovražni narativ proti »migrantom«: »Migranti bodo »islamizirali« njihovih bralcev in komentarje pod objavami teh člankov na Facebooku. V vsaki od štirih Srbijo. Migranti so teroristi«. študij primerov sovražnega narativa (proti beguncem in drugim migrantom, politični opoziciji, novinarjem in romski narodni manjšini) so opredelili glavni sovražni narativ in več specifičnih Prevladujoči narativ se ni nanašal neposredno na migrante, temveč v večji meri na oblasti v narativov, prav tako pa odzive na te narative. Srbiji, ki naj bi se zaradi osebnih interesov, pomanjkanja integritete in domoljubja ter dobrih odnosov z Evropsko unijo strinjala s priseljevanjem in »islamizacijo Srbije«. Čeprav se v teh Glavni sovražni narativ proti beguncem in drugim migrantom je bil: »Prihod beguncev in drugih komentarjih glasi predvsem nestrpnost do srbske vlade (Srbske napredne stranke), temeljijo na migrantov ogroža hrvaško in evropsko družbo«. Med specifičnimi narativi pa lahko najdemo: nestrpnosti do islama. Drugi narativi so vključevali: Migranti so necivilizirani, agresivni, napadajo policijo in lokalno prebivalstvo ter kršijo zakon z migranti bodo islamizirali Srbijo in uničili srbsko identiteto, ilegalnim prečkanjem meje. migranti so teroristi (bojevniki ISIS-a, morilci, mudžahedini), Migranti so potencialni teroristi. migracije se del širše zarote ali skrivnega načrta (teorija velike zamenjave). Migranti so grožnja javnemu zdravstvenemu sistemu in ne bi smeli imeti dostopa do zdravstvene oskrbe. Glavni sovražni narativ proti »mladim« oziroma »mladini« so bile seksistične žalitve in pozivi k Migranti so grožnja vrednotam naše družbe, saj prihajajo iz držav s popolnoma drugačnimi kibernetskemu nasilju. Drugi narativi so vključevali žaljive komentarje o zunanjem videzu. družbenimi vrednotami. Migranti so primerni za vojsko, zato bi morali ostati v svojih državah in se boriti. Zagovorniki pravic migrantov so dvoličneži in plačanci, ki delujejo proti interesom Hrvaške. Glavni sovražni narativ proti Romom je: »Romi so problem za ostale državljane Hrvaške, saj se nočejo prilagoditi večinski kulturi in načinu življenja«. Med speficičnimi narativi pa lahko najdemo: Romi so nasilni, kradejo in kršijo zakone, s tem pa ogrožajo varnost državljanov Hrvaške in njihovega premoženja. Romi ne želijo delati in se izobraževati, prav tako pa zlorabljajo sistem socialnega varstva. Romi na Hrvaškem uživajo večje pravice kot drugi državljani. Zagovorniki pravic Romov ne vedo, kakšno je stanje na terenu, so hinavski in zlonamerni. 18 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 19 4.1. SOVRAŽNI GOVOR IN DRUŽBENA OMREŽJA strukturo odbora, opredeljuje njegove odgovornosti in namen ter pojasnjuje njegovo povezavo do družbe Facebook. Poleg tega Listina določa članstvo, upravljanje in pristojnosti odbora.27 Družbeni mediji ali omrežja so komunikacijski kanali, ki uporabnikom omogočajo ustvarjanje in izmenjavo vsebin ali sodelovanje v družbenem mreženju, tako znotraj svojega kroga kot tudi v Sledi kratek pregled standardov, smernic ali pravil ravnanja določenih družbenih medijev: širših komunikacijskih krogih in z drugimi občinstvi. Facebook sovražni govor opredeljuje kot »neposreden napad na ljudi na podlagi njihovih Širši krogi so včasih zastrupljeni s pojavom, ki ga poznamo pod izrazom »sovražni govor«, vendar osebnih značilnosti, torej rase, etnične pripadnosti, narodnosti, invalidnosti, verske pripadnosti, se to običajno nanaša na javno spodbujanje sovraštva ali nasilja, pozive k diskriminaciji ali druge kaste, spolne usmerjenosti, spola, spolne identitete in težje bolezni. Napade opredeljujemo načine omejevanja pravic ali dostopa do pravic na podlagi osebnih značilnosti neke osebe. kot nasilen ali dehumanizacijski govor, škodljive stereotipe, izjave o manjvrednosti, izraze zaničevanja, gnusa ali zavrnitve, preklinjanje in pozive k izključitvi oziroma segregaciji. Starost Ko se takšna vsebina pojavi na družbenih omrežjih, so ta dolžna zaščititi žrtev in ukrepati proti štejemo za zaščiteno osebno značilnost, če jo omenjamo skupaj z drugo takšno značilnostjo. tej vsebini. Tako bi lahko na kratko povzeli Kodeks ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega Begunce, migrante, priseljence in prosilce za azil varujemo tudi pred najhujšimi napadi, čeprav govora na spletu,24 ki ga je Evropska komisija sprejela maja 2016 z namenom »preprečevanja dopuščamo komentarje in kritike priseljevalne politike. Prav tako zagotavljamo nekaj zaščite za in zatiranja širjenja nezakonitega sovražnega govora na spletu« ter o njem dosegla dogovor s značilnosti, kot je poklic, če se nanje sklicujejo skupaj z drugo takšno lastnostjo«.28 Facebookom, Microsoftom, Twitterjem in YouTubeom. Leta 2018 so se k spoštovanju kodeksa zavezali tudi Instagram, Snapchat in Dailymotion. Jeuxvideo.com se je dogovoru pridružil Twitter pravi, da ne dovoljuje »spodbujanja nasilja ali groženj ali neposrednega napada na januarja 2019, TikTok pa septembra 2020. druge osebe na podlagi rase, etnične ali nacionalne pripadnosti, kaste, spolne usmerjenosti, spola, spolne identitete, verske pripadnosti, starosti, invalidnosti ali težje bolezni. Prav tako Prve štiri prej omenjene platforme so se zavezale, da bodo v 24 urah pregledale večino prijav ne dovoljujemo računov, katerih glavni namen je povzročanje škode drugim na podlagi teh uporabnikov, pri čemer bodo upoštevale tudi zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo o kategorij«.29 sovražnem govoru, ter po potrebi odstranila nezakonite vsebine. Vsa štiri podjetja, ki so imela v lasti te platforme, so se prav tako dogovorila, da si bodo še naprej prizadevala za izboljšanje YouTube odstranjuje vsebino, ki spodbuja nasilje ali sovraštvo do posameznikov ali skupin na povratnih informacij uporabnikom in za večjo transparentnost v splošni javnosti. podlagi katerekoli od naslednjih značilnosti: starost, kasta, invalidnost, etnična pripadnost, spolna identiteta in izražanje, narodnost, rasa, priseljenski status, vera, spol, spolna usmerjenost, Izvajanje Kodeksa ravnanja se v praksi ocenjuje z rednim monitoringom, vzpostavljenim v žrtve večjih nasilnih dogodkov in njihovi svojci, status veterana.30 sodelovanju z mrežo organizacij civilne družbe s sedežem v državah članicah EU. Z uporabo skupno dogovorjene metodologije te organizacije preverjajo, če IT-podjetja spoštujejo zaveze Instagram v svoje standarde skupnosti vključi sovražni govor, ustrahovanje in zlorabe, pri iz kodeksa.25 čemer navaja, da bodo »odstranili resnične grožnje nasilja, sovražnega govora in znašanja nad posamezniki. Ne dovoljujemo napadov ali zlorab na podlagi rase, etnične ali nacionalne Vsaka platforma družbenih medijev je razvila svoje lastne standarde skupnosti – smernice ali pripadnosti, spola, spolne identitete, spolne usmerjenosti, veroizpovedi, invalidnosti ali pravila o sovražnem govoru, ki urejajo, v kakšnih okoliščinah in kakšna vrsta vsebine bo odstranjena bolezni«.31 zaradi kršitve določenih pravil. Nekatere platforme imajo vzpostavljen sistem za pritožbe, kar pomeni, da je lahko odstranjena vsebina ponovno pregledana in znova vidna. Najbolj dodelan 27 Dostopno na: https://oversightboard.com/governance/. pritožbeni sistem sta vzpostavila Facebook in Instagram, in sicer preko Nadzornega odbora. Pritožbeni postopek Nadzornega odbora uporabnikom omogoča, da izpodbijajo odločitve o vsebini na Facebooku ali Namen odbora je »spodbujanje svobodnega izražanja s sprejemanjem načelnih in neodvisnih Instagramu. Če je bila vaša vsebina odstranjena in ste zahtevali pregled odločitve in končna odločitev še vedno ne dovoli odločitev glede vsebin na Facebooku in Instagramu ter z izdajanjem priporočil o ustrezni politiki ponovne objave vase vsebine, se lahko priložite na Nadzorni odbor. Osebje odbora bo pregledalo predložene primere in na podlagi teh predlogov izbralo tiste, ki jih bo temeljito pregledalo. Merila za izbiro primernih primerov so težavnost, vsebin družbe Facebook«.26 Odbor deluje v skladu z Listino - temeljnim dokumentom, ki ureja pomembnost in splošna ustreznost, saj lahko ti primeri prispevajo k oblikovanju pravil v prihodnosti. Več o pritožbenem postopku na: https://oversightboard.com/appeals-process/. 24 Evropska komisija. Dostopno na: https://ec.europa.eu/newsroom/just/document.cfm?doc_id=42985. 28 Dostopno na: https://www.facebook.com/communitystandards/hate_speech. 25 Dostopno na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/aid_development_cooperation_fundamental_rights/ 29 Dostopno na: https://help.twitter.com/en/rules-and-policies/hateful-conduct-policy. assessment_of_the_code_of_conduct_on_hate_speech_on_line_-_state_of_play__0.pdf. 30 Dostopno na: https://support.google.com/youtube/answer/2801939. 26 Dostopno na: https://oversightboard.com/. 31 Dostopno na: https://about.instagram.com/blog/announcements/instagram-community-guidelines-faqs 20 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 21 Snapchat opredeljuje sovražni govor kot vsebino, ki omalovažuje, obrekuje ali spodbuja Kodeks ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu je v štirih letih od diskriminacijo ali nasilje na podlagi rase, barve kože, kaste, etnične pripadnosti, porekla, uvedbe od IT-podjetij, lastnikov platform družbenih omrežij, zahteval, da: veroizpovedi, spolne usmerjenosti, spolne identitete, invalidnosti ali veteranskega statusa, priseljenskega statusa, socio-ekonomskega statusa, starosti, teže ali nosečnosti, in ga kot Oblikujejo pravila in standarde skupnosti, ki prepovedujejo sovražni govor, ter vzpostavijo takšnega tudi prepoveduje.32 sisteme in skupine za pregled prijavljenih vsebin, ki naj bi kršile te standarde. V 24 urah pregledajo večino veljavnih prijav za odstranitev sovražnega govora in po potrebi Dailymotion je francoska platforma za globalno pretakanja video vsebin. Dailymotion takšne vsebine odstranijo ali onemogočijo dostop do njih. prepoveduje naslednje vrste vsebin: zlorabo otrok; spolno nazorne vsebine; teroristične vsebine in / ali vsebine, ki oglašujejo nasilna ekstremistična dejanja / skupine ali posameznike; vsebine, V tem trenutku IT-podjetja v 24 urah pregledajo v povprečju 89 % prijavljenih vsebin, medtem ki spodbujajo nasilje ali nevarne dejavnosti in druge vsebine.33 ko so jih recimo leta 2018 pregledali 81 %. TikTok se opredeljuje kot »raznolika in vključujoča skupnost, ki nima strpnosti do diskriminacije. Stopnja odstranjevanja takšnih vsebin je stabilna in znaša v povprečju več kot 70 %. Po prvem Ne dovoljujemo objavljanja vsebin, ki vsebujejo sovražni govor ali vključujejo sovražno vedenje, spremljanju izvajanja kodeksa leta 2016 je bilo odstranjenih le 28 % prijavljenih vsebin. Trenutno zato jih odstranimo s svoje platforme«. Poleg tega opozarja, da bodo »začasno suspendirali povprečno stopnjo odstranjevanja na področju, kot je sovražni govor, lahko označimo kot ali izključili račune, ki se vključujejo v sovražni govor ali so povezani s sovražnim govorom«. zadovoljivo, saj je včasih težko potegniti ločnico med pravico do svobode izražanja in sovražnim Njihova opredelitev sovražni govor opisuje kot: »vsebino, ki napada posameznika ali skupino ali govorom, obenem pa je vsebina zelo odvisna od konteksta, v katerem se nahaja. kako drugače dehumanizira posameznika ali skupino na podlagi naslednjih osebnih lastnosti: rasa, narodnost, poreklo, vera, kasta, spolna usmerjenost, spol, spolna identiteta, težja bolezen, Redno usposabljajo osebje. invalidnost, priseljenski status«.34 Vsa IT-podjetja poročajo, da imajo redna in pogosta izobraževanja ter svojim ekipam TRANSPARENTNOST pregledovalcev vsebin nudijo usposabljanje in podporo, vključno z izobraževanjem o posebnostih Vse platforme družbenih medijev objavljajo poročila o transparentnosti. Kliknite na povezave, če sovražnega govora. želite izvedeti več. Se vključijo v partnerstva in dejavnosti usposabljanja s civilno družbo ter tako razširijo svoje V Facebookovem poročilu o transparentnosti lahko izvemo več o ukrepih njihovega podjetja mreže zaupnih poročevalcev. v boju proti sovražnemu govoru, na primer proti koliko vsebinam so ukrepali ali koliko neprimerne vsebine je platforma identificirala sama, preden so jo prijavili uporabniki. Prav tako IT-podjetja so poročala o znatnem širjenju svoje mreže »zaupnih poročevalcev« v Evropi od leta lahko pridobimo informacije o pritožbenih odločitvah, torej ponovno objavljeni vsebini, ki jo 2016. Redno sodelujejo z njimi, da bi bolje razumeli nacionalne posebnosti sovražnega govora. je Facebook odstranil neupravičeno. Ker je platforma Instagram v lasti Facebooka, se vse to nanaša tudi nanj. Sodelujejo [z zaupnimi poročevalci] pri promociji neodvisnih kontra-narativov in izobraževalnih Poročila o transparentnosti za Twitter so objavljena tukaj. programov. Poročila o transparentnosti kanala Youtube so dostopna tukaj. Snapchat objavlja poročila o transparentnosti, ki ponujajo vpogled v vsebine, ki kršijo pravila in IT-podjetja skupaj s svojimi »zaupnimi poročevalci« sodelujejo tudi pri kampanjah za strpnost proti katerim je omrežje ukrepalo ter v druga pravna obvestila. in pluralizem na spletu. Med letoma 2017 in 2019 so na sedežu YouTuba, Twitterja in Facebooka Jeuxvideo objavi poročilo o transparentnosti dvakrat letno. potekale štiri delavnice, namenjene spodbujanju izvajanja takšnih iniciativ. Kot rezultat tega je več Poročilo o transparentnosti platforme TikTok je dostopno tukaj. kot 40 nevladnih organizacij med evropskimi volitvami leta 2019 sprožilo EU spletno kampanjo v 24 jezikih, osredotočeno na promocijo zdravih in strpnih pogovorov na spletu pod oznako #WeDeserveBetter. 32 Dostopno na: https://snap.com/en-US/community-guidelines. 33 Dostopno na: https://faq.dailymotion.com/hc/en-us/articles/360015770319-Prohibited-Content-Policy. 34 Dostopno na: https://www.tiktok.com/community-guidelines?lang=en#38. 22 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 23 Določijo nacionalne kontaktne točke za prejemanje obvestil, zlasti s strani nacionalnih organov. 4.2. SOVRAŽNI GOVOR IN ŠOLE Vsa IT-podjetja, ki so podpisala kodeks ravnanja, so vzpostavila nacionalne kontaktne točke za Izobraževalni sistem ima preko rednega šolanja in obšolskih dejavnosti najmočnejšo vlogo v lažji stik z ustreznimi pristojnimi organi na nacionalni ravni. Pomembno je poudariti, da Kodeks procesu socializacije. Zato obstajajo številne možnosti, kako bi lahko koncept preprečevanja ravnanja dopolnjuje zakonodajo na področju boja proti rasizmu in ksenofobiji (Okvirni sklep sovražnega govora uresničili s šolanjem in neformalnimi načini izobraževanja, kot so delavnice Sveta 2008/913/PNZ), ki zahteva, da se avtorje nezakonitega sovražnega govora – bodisi na in seminarji, ki jih organizirajo usposobljeni učitelji ali organizirajo organizacije civilne družbe. spletu ali zunaj njega – tudi kazensko preganja. Človekove pravice so del osebnega ali poklicnega področja življenja vsakega človeka, ne glede na Spodbujajo transparentnost tako do uporabnikov kot splošne javnosti. njegov spol, starost, spol, izobrazbo in status v družbi, zato ne smemo pozabiti, da poudarjanje pomena človekovih pravic ni le obveznost učiteljev, ki poučujejo družboslovne ali humanistične Leta 2016 so IT-podjetja objavila zgolj informacije o številu uradnih zahtev po kazenskemu vede (recimo sociologijo, ustavo, zgodovino in državljansko vzgojo), vendar obveznost vseh pregonu, niso pa podala nikakršnih podrobnosti o sovražnem govoru kot specifičnem razlogu delavcev v izobraževalnem sistemu. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi organizacije civilne za odstranitev. Danes podjetja podrobnosti o odstranjevanju vsebine sovražnega govora redno družbe, saj je njihovo poslanstvo ohranjanje človekovih pravic in boj proti diskriminaciji. predstavijo v vsakem poročilu o transparentnosti. Sovražni govor bi tako lahko preprečevali na različne načine z različnimi izobraževalnimi moduli. Na primer z učenjem o: predsodkih, sankcijah za diskriminatorna dejanja, človekovih pravicah, kritičnem razmišljanju, medijski in internetni pismenosti. Glede na to, da posameznike in skupine k širjenju sovražnega govora ali k diskriminaciji drugih največkrat motivirajo predsodki, bi bilo lahko izobraževanje o njih zelo koristno. Kot mnenja, ki vsebujejo močna negativna čustva do drugih, so torej bistvo sovražnega govora. Čeprav so predsodki mnenja, lahko ta temeljijo na dezinformacijah; napačni ali selektivni interpretaciji dejstev; šibkih sklepih o različnih pojavih, ki naj bi bili vzročno povezani, čeprav v resnici niso; in drugih napačnih predstavah. So rezultat neutemeljenega posploševanja. Čeprav so stereotipi lahko nevarni, so predsodki tisti, ki motivirajo ljudi k diskriminacijskim dejanjem zaradi močnih občutkov, ki jih spremljajo. Stereotipi so poenostavljena in pretirana posploševanja, vendar jih je mogoče spremeniti (na primer s stikom z nekom iz druge kulture). Predsodki pa so močna prepričanja, ki jih je običajno težko spremeniti.35 Izobraževanje o predsodkih je pristop, ki se raje osredotoča na preventivo kot zdravljenje bolezni. Če začnemo na predsodke gledati kot na mnenja, ki temeljijo na logičnih napakah in negativnih čustvih, ne pa na racionalnosti in spoznanju, potem lahko začnemo takšno razmišljanje dojemati kot napačno. Čeprav lahko opozarjanje na neresničnost predsodkov označimo kot blag pristop k preprečevanju sovražnega govora, se moramo zavedati, da ljudje (razne če so že po naravi izjemno odprtega duha) neradi preizprašujejo svoja mnenja, zlasti tista, ki jih spremljajo močna čustva. 35 Mihić, Vladimir. (2015). Stereotipi i predrasude: od slike o svetu oko nas do sukoba i konflikata. Novi Sad: Filozofski fakultet. Dostopno v srbskem jeziku na: http://digitalna.ff.uns.ac.rs/sadrzaj/2015/978-86-6065-320-0. 24 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 25 Možen pristop k preprečevanju bi bil tudi pogovor o sankcijah za diskriminatorna dejanja. Medijska in informacijska pismenost (MIPI), zlasti veščina kritičnega mišljenja, ki jo MIPI krepi, Otrokom bi lahko razložili, da so ta dejanja v nasprotju z zakonom in da obstajajo določene je prav tako priznana kot orodje za preprečevanje sovražnega govora in poučevanja o njem. kazni. Tako bi se lahko zaradi strahu pred kaznijo sovražni govor zmanjšal v javni sferi. Jasno pa Unesco v publikaciji z naslovom »Proti sovražnemu govoru na spletu«38 pravi, da obstajajo je, da ta pristop ne prispeva k spreminjanju zavesti, zato je treba resnično preventivo izvajati na »pričakovanja, da lahko kompetence medijske in informacijske pismenosti povečajo sposobnost drugi podlagi. posameznikov, da prepoznajo in preizprašajo sovražno vsebino na spletu, prepoznajo nekatere predpostavke, pristranskosti in predsodke, ter spodbujajo oblikovanje argumentov, s katerimi bi Pogovor o sankcijah bi bil lahko uspešen način preprečevanja sovražnega govora v srednjih se jim lahko zoperstavili« (str. 34). Kritično razmišljanje, morda najpomembnejša veščina, ki jo šolah, zlasti za tiste otroke, ki so že prešli vse faze razvoja predsodkov,36 ali tiste, ki že izvajajo MIPI izboljša, zato ni uporabna zgolj pri medijskih vsebinah, ampak je prenosljiva in zadeva tudi diskriminatorna dejanja. Hkrati bi lahko predstavili škodljivost predsodkov s poudarkom na druga področja življenja. Na ta način se učenci pri izobraževanju o medijskih vsebinah naučijo, njihovi logični zmotljivosti. Izobraževalni sistem ponuja veliko različnih predmetov, v sklopu kako pri pridobivanju informacij preizpraševati politike in druge odnose v družbi. katerih bi se to lahko poučevalo, kot so državljanska vzgoja, logika, filozofija, sociologija, psihologija in medijska pismenost, predmet, ki se izvaja v nekaterih balkanskih državah (v Srbiji Internetska pismenost je prav tako poznana kot metoda preprečevanja sovražnega govora se recimo predmet z imenom »Jezik, mediji in kultura« trenutno izvaja v prvem in drugem v virtualnem prostoru. V publikaciji »Zaznamki: Priročnik za boj proti sovražnemu govoru razred srednje šole). na spletu z izobraževanjem o človekovih pravicah«39 se avtorja Keen in Georgescu (2015) sklicujeta na »Vodnik po človekovih pravicah za uporabnike interneta« Sveta Evrope, v katerem Ob zavedanju dejstva, da učni načrt za državljansko vzgojo in spoznavanje ustave že ponuja je izpostavljena potreba po usposabljanju in poučevanju otrok o varni uporabi interneta in prostor za izobraževanje o človekovih pravicah, je v Srbiji to odlična priložnost za učitelje, da prepoznavanju škodljivih vsebin s strani učiteljev in staršev (str. 182). V publikaciji piše tudi, učence ne samo seznanijo z osnovami človekovih pravic, temveč tudi izpostavijo njihov pomen. da morajo biti učenci najprej sposobni prepoznati sovražni govor, kar pa »zahteva znanje o Ključno je poudariti, katere posebne pravice in svoboščine služijo kot človekove pravice – na tem, kaj je sovražni govor in kako oceniti njegov možen vpliv, lahko pa celo globlje zavedanje primer svoboda prepričanja in veroizpovedi, svoboda izražanja ali ne izražanja svoje nacionalne o temeljnem sporočilu vsebine in sposobnost odkriti pristranskost in predsodke tam, kjer so le identitete, svoboda mnenja in izražanja, pravica do izobraževanja v maternem jeziku itd. Tovrstno nakazani« (str. 184). poučevanje o človekovih pravicah se imenuje »izobraževanje o človekovih pravicah« in bi lahko bil eden od načinov, kako preprečiti sovražni govor, torej z opozarjanjem na to, da sovražni Zaključimo lahko, da je za uspešno preprečevanje sovražnega govora med mladimi nujno, govor nasprotuje tem pravicam. Kakovostno izobraževanje o človekovih pravicah vključuje tri da jih poučujemo o predsodkih in diskriminaciji, kot je sovražni govor, spodbujamo učenje razsežnosti – učenje o človekovih pravicah, učenje preko človekovih pravic, učenje za človekove »za človekove pravice« ter jih opolnomočimo in podpiramo pri izboljšanju njihove medijske, pravice.37 »Učenje o človekovih pravicah« zahteva znatna prizadevanja vseh akterjev določene informacijske in internetne pismenosti ter kritičnega mišljenja. Z združevanjem znanj in veščin šole in pomeni, »da izobraževalne ustanove ščitijo človekove pravice učencev«, vključno iz vseh teh pristopov lahko učenci razvijejo primerne notranje vire za prepoznavanje sovražnega z recimo pravico judovskih učencev do učnega okolja brez antisemitizma. »Učenje preko govora, se naučijo zavedati njegovih posledic in ne prispevajo k nadaljnji diskriminaciji s človekovih pravic« je zelo učinkovit model učenja, saj daje učencem zgled, in sicer tako, da širjenjem takšnih vsebin. imajo učitelji sami ničelno toleranco do sovražnega govora in vse učence obravnavajo enako. »Učenje za človekove pravice« vključuje utrjevanje človekovih pravic in daje »študentom Da bi lahko z učenci sodelovali pri razumevanju in preprečevanju sovražnega govora, je moč, da uveljavljajo svoje pravice in branijo pravice drugih«. To je tudi dragocena veščina, s pomembno, da učitelji poznajo in prenesejo zgoraj opisane ključne informacije in znanja. spodbujanjem teh dejanj pa lahko ustvarimo okolje, v katerem so pravice drugih spoštovane (UNESCO in OVSE, 2018: 34). 36 Preberite ’How prejudice is learned’ Gordona W. Allporta. Dostopno v angleškem jeziku na: https://www.nj.gov/ 38 UNESCO. (2015). Countering online hate speech. Dostopno v angleškem jeziku na: https://unesdoc.unesco.org/ education/holocaust/resources/HowPrejudiceIsLearned.pdf. ark:/48223/pf0000233231. 37 UNESCO in OSCE. (2018). Addressing Anti-Semitism through Education. Dostopno v angleškem jeziku na: https:// 39 Keen, Ellie & Georgescu, Mara. (2016). Bookmarks: A manual for combating hate speech online through human rights unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000263702?posInSet=52&queryId=5c180c59-393a-4df7-aa82-88f4ba1ee155. education. Svet Evrope. Dostopno v angleškem jeziku na: https://rm.coe.int/168065dac7. 26 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 27 GRADIVO ZA UČITELJE PRIMERI IZ SLOVENIJE Po končani delavnici bi morali biti dijaki in dijakinje okvirno poučeni o pojavu sovražnega govora, njegovi opredelitvi v slovenski in evropski zakonodaji, razumeti bi morali občutljivost definicije sovražnega govora, v kakšnem odnosu je sovražni govor do svobode govora in V skladu s tem okvirom in uvodom o sovražnem govoru na spletu, smo razvili vrsto gradiv za kako se od nje razlikuje v širšem sociološkem in političnem kontekstu. podporo učiteljem in uporabo v šolah. V vsaki državi smo se posvetovali s skupino učiteljev, ki je Učni rezultati Z obravnavo konkretnih primerov sovražnega govora na spletu bi podala povratne informacije o gradivih. se naučili sovražni govor prepoznati in se nanj tudi ustrezno odzvati oz. ga prijaviti. Ob tem bi ozavestili tudi svojo dejavno vlogo pri Delavnica tematizira sovražni govor kot večplastni koncept, prinaša grajenju učinkovitih kontranaracij sovražnega govora, to je pomirjanja njegovo sociološko, politično in pravno opredelitev, razvija kritično sovražnosti v spletnih komentarjih. mišljenje, ki je nujno za razumevanje in prepoznavanje sovražnega Metode predstavitev, delo po skupinah, moderirana debata Področje govora ter njegovo razlikovanje od svobode govora, daje poudarek prepoznavanju sovražnega govora na spletu ter opolnomoči dijake in dijakinje, da se ob pojavu sovražnega govora (na spletu ali v vsakodnevnih situacijah) lahko angažirajo. I PREDSTAVITEV (15 MIN.) PREPOZNAVANJE, RAZUMEVANJE IN SOOČANJE S SOVRAŽNIM 1. Splošna opredelitev sovražnega govora kot pojava in razmejitev med Naslov enote GOVOROM / KAJ JE SOVRAŽNI GOVOR, KAKO GA LAHKO PREPOZNAM IN sovražnim govorom in svobodo govora. Kdaj svoboda govora preide v KAJ LAHKO STORIM sovražni govor? Cilj delavnice je dijakom in dijakinjam omogočiti, da razvijejo znanje o Splošno veljavne definicije sovražnega govora ni, temveč se ta razlikuje od države do države. tem, kaj je sovražni govor (sociološki, politični, pravni okvir), kritično Koncept analizirajo tako družboslovje in humanistika (sociologija, komunikologija, novinarstvo, mišljenje o tem, kako in zakaj sovražni govor nastaja kot širši pojav diskurzivna literatura) kot medicina (psihiatrija) in tehnika (informatika). Najbolj razvite in Cilji družbe in kako se razlikuje od svobode govora (teoretični okvir), ter najpogostejše so razprave o sovražnem govoru na področju prava, sploh v ZDA, kjer se je védenje o tem, kako je proti sovražnemu govoru mogoče ukrepati koncept najprej pojavil. Najpomembnejše in najobčutljivejše so razprave o razmerju med (pritožbeni okvir). sovražnim govorom in svobodo govora. Svoboda govora je temeljna človekova pravica. Izhaja iz temeljnih filozofskih del, kot sta Areopagitika Johna Miltona in delo O svobodi Johna Stuarta Ciljna skupina Dijaki in dijakinje srednjih šol 1., 2., 3. in 4. razreda Milla, in sicer kot ideja, da svoboda govora vodi k resnici. Je nujen predpogoj avtonomije vsakega Časovni okvir 45 minut posameznika in pomemben dejavnik razvoja in ohranjanja demokratičnih institucij. Vendar Predmet znotraj sociologija, filozofija, psihologija, ekonomija, zgodovina, informatika v Evropi obstaja konsenz, da svoboda govora ni absolutna, temveč je zamejena s človekovim katerega se dostojanstvom, mejami pravic drugega in z načelom varnosti, javnega reda in miru, javnega delavnica lahko zdravja, javne morale. izvede A) SVOBODA GOVORA Splošna deklaracija človekovih pravic (1948) Vsakdo ima pravico do svobode mnenja in izražanja; ta pravica vključuje svobodo imeti mnenje brez vmešavanja ter svobodo iskati, sprejemati in širiti informacije in ideje na kakršenkoli način in ne glede na meje. 28 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 29 Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (1950), 10. člen (svoboda izražanja) Svet Evrope, Priporočilo R (97) 20 1. Vsakdo ima pravico do svobode izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja »Sovražni govor je vsako izražanje[...], ki širi, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, sovraštvo in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne do tujcev, antisemitizem in druge vrste sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, agresivnem preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih nacionalizmu ali etnocentrizmu, diskriminaciji in sovražnosti proti manjšinam, migrantom ali podjetij. ljudem tujega rodu.« 2. Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični Okvirni sklep o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, pravnimi sredstvi Sveta EU iz 2008, »Sovražni govor« preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda Določene oblike ravnanja, ki so navedene v nadaljevanju, se preganjajo kot kazniva dejanja: ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in – javno spodbujanje k nasilju ali sovraštvu, usmerjenemu proti skupini ljudi, opredeljenim nepristranskosti sodstva. glede na raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost; – zagrešitev zgoraj navedenih dejanj z javnim razpošiljanjem ali razdeljevanjem letakov, slik ali Ustava Republike Slovenije, 39. člen (svoboda izražanja) drugega gradiva; Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik – javno opravičevanje, zanikanje ali grobo zmanjševanje pomena genocida, zločinov proti javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. človeštvu in vojnih zločinov, kakor so opredeljeni v Statutu Mednarodnega kazenskega sodišča (členi 6, 7 in 8), in zločinov, ki so opredeljeni v členu 6 Listine Mednarodnega vojaškega Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni sodišča, če so dejanja izvršena na način, ki lahko spodbudi nasilje ali sovraštvo proti tej skupini interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ljudi ali članu te skupine; Ustava Republike Slovenije, 63. člen (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti B) SOVRAŽNI GOVOR ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni) Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter Splošna deklaracija človekovih pravic (1948), 7. člen razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je Vsi smo enaki pred zakonom in vsi imajo brez kakršnegakoli razlikovanja pravico do enakega vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. pravnega varstva. Vsi imamo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to deklaracijo, kakor tudi pred vsakršnim spodbujanjem k takšni diskriminaciji. Kazenski zakonik, 297. člen (javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) 1. Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (1950), 14. člen (prepoved diskriminacije) rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, Uživanje pravic in svoboščin, določenih s to Konvencijo, je zagotovljeno vsem ljudem brez družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodnostni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let. okoliščine. 2. Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, Za izvrševanje načel Konvencije v okviru Sveta Evrope skrbi Evropsko sodišče za človekove odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, pravice, odločitve sodišča imajo pomemben vpliv na pravno ureditev sovražnega govora v vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v posameznih članicah Sveta Evrope. pravnem redu Republike Slovenije. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1966), 20. člen Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na 1. Vsakršno propagiranje vojne mora biti z zakonom prepovedano. spletnih straneh, se kaznuje tudi odgovorni urednik. 2. Vsako hujskanje k nacionalnemu, rasnemu ali verskemu sovraštvu, ki bi pomenilo spodbujanje k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju, mora biti z zakonom prepovedano. 30 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 31 Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega smislu, ne glede na pravne podlage. Tako sovražnega govora ni mogoče vedno pravno preganjati, položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let. vendar ga je treba javno obsoditi kot neprimernega in nesprejemljivega v družbi. Zakon o medijih, 8. člen (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti) Odbor Združenih narodov za človekove pravice je glede stanja človekovih pravic v Sloveniji leta Prepovedano je z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali 2016 izrazil skrb zaradi porasta sovražnega govora na internetu, ki se med drugim pojavlja na drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo spletnih forumih in je usmerjen zlasti proti migrantom, Romom, pripadnikom skupnosti LGBTIQ sovraštvo in nestrpnost. in muslimanom, hkrati pa je izrazil tudi obžalovanje zaradi nizkega deleža prijav in pravnih odzivov, ki zadevajo primere rasne diskriminacije, vključno s pregonom vpletenih v resne Zakon o varstvu javnega reda in miru primere sovražnega govora, ki so privedli do spodbujanja sovražnosti ali nasilja. Ta kot prekrške med drugim opredeljuje nasilno in drzno vedenje, ki povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu (6. člen), nedostojno vedenje na javnem kraju (7. člen) in pisanje po objektih (13. člen), medtem ko 20. člen določa, da se storilec kaznuje 3. Predstavitev Spletnega očesa in načina prijave sovražnega govora ter z višjo globo, če so dejanja iz omenjenih členov storjena z namenom vzbujanja narodnostne, Kodeksa za regulacijo sovražnega govora na spletnih portalih in pomembne rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti. literature o sovražnem govoru v Sloveniji Spletno oko (www.spletno-oko.si), je prijavna točka, ki omogoča slovenskim uporabnikom 2. Sklep interneta anonimno prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu. Če ste na internetu naleteli na vsebine, ki se vam zdijo sporne, jih lahko hitro, varno in anonimno V večini evropskih držav se je uveljavila splošna definicija, da je sovražni govor JAVNI GOVOR, ki prijavite Spletnemu očesu, ki bo ocenilo, ali gre za sovražni govor, in bo v primeru domnevne spodbuja SOVRAŠTVO DO POSAMEZNIKA ALI SKUPINE LJUDI na podlagi določenih arbitrarnih nezakonitosti prijavo posredovalo organom pregona. in nespremenljivih identitetnih značilnosti (barva kože, etnično poreklo, spol, seksualna usmerjenost, invalidnost …) ter tako: Spletno oko v svojem delovanju sodeluje s policijo, ponudniki internetnih storitev, spletnimi portali in drugimi zainteresiranimi vladnimi in nevladnimi organizacijami ter tako prispeva k neposredno ogroža pravice drugih posameznikov in skupin; zmanjšanju obsega gradiv s spolnimi zlorabami otrok in sovražnega govora na internetu. ogroža splošno sprejete družbene vrednote svobode in enakosti vseh ljudi, sprejemanja raznolikosti in inkluzije ter pripomore k eroziji demokratičnih vrednot; Nove možnosti za izražanje mnenj na spletu zaradi anonimnosti, ki jo internet prinaša v končni fazi negira temeljne vrednote družbe, zaradi katerih sploh razumemo svobodo govora uporabnikom, pogosto vodijo v izražanje nestrpnosti in širjenje sovražnega govora. Slovenski kot eno od temeljnih pravic. mediji na spletu se zaradi žaljivih in sovražnih komentarjev v zadnjih letih zato soočajo z vse večjimi težavami. Spletno oko je skupaj s slovenskimi medijskimi portali pripravilo Kodeks Sovražno izražanje do posameznikov so lahko žalitve ali klevetanja, kar se obravnava v okviru urejanja sovražnega govora na slovenskih spletnih portalih (https://www.spletno-oko.si/sites/ zasebnih odnosov, pred sodišči pa v zasebnih tožbah (kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, default/files/kodeks_oblikovan_0.pdf). Kodeks je oblikovan z namenom vzpostavitve enotnih ki se preganjajo na predlog). Posebna pravna kategorija je izražanje, ki spodbuja sovraštvo proti smernic za reguliranje sovražnega govora na slovenskih spletnih portalih. Pri tem se Kodeks narodnim, rasnim, verskim ali drugim skupinam ljudi. Tako izražanje lahko spodbuja kršitev omejuje zgolj na 297. člen Kazenskega zakonika, zato ne predvideva regulacije žaljivega, človekovih pravic in predstavlja nevarnost za družbo tako v posamezni državi kot mednarodno. vulgarnega in drugače neprimernega govora, ki ne vsebuje elementov kaznivega dejanja po Tovrstno izražanje se preganja po uradni dolžnosti in ne (izrecno) na predlog oškodovanca, kot tem členu. to velja za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Podpisniki Kodeksa so: 24ur.com, Delo.si, Dnevnik.si, Multimedijski center RTV SLO, Siol.net, Sociološka definicija sovražnega govora ni enaka pravni ureditvi sovražnega govora, kazniv Slovenskenovice.si, Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenija, Fakulteta za družbene sovražni govor ni enako kot družbeno nesprejemljiv sovražni govor, prav tako tudi razžalitev oz. vede, Univerza v Ljubljani, Večer.com, Zurnal24.si. žaljiv govor ni sovražni govor in vsako spletno nasilje ni nujno sovražni govor. Splošno velja, da je osebna svoboda vsakega posameznika zamejena s svobodo drugega, v etičnem/filozofskem 32 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 33 II DELO PO SKUPINAH (20 MIN.) Sovražni govor v Republiki Sloveniji: pregled stanja, Andrej Motl in Veronika Bajt, 2016. Ljubljana: Mirovni inštitut. 1. Razdelitev v skupine od treh do štirih dijakov in dijakinj, vsaka skupina obravnava po en primer Dostopno na: https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2015/01/OcenaStanja_ sovražnega govora na spletu (konkretni primeri: Twitter, Facebook (osebni status ali v skupini prelomOK_splet.pdf. ali kot komentar o vsebini), komentar pod objavo medijev RTV SLO, 24ur, Nova24TV …), o tem razpravlja ter se opredeli do tega, ali gre za sovražni govor ali svobodo govora. Če gre za Priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih, Iztok Šori in Andrej Motl, sovražni govor, povedo, po katerem zakonu in kakšno kazen, oziroma ukrep predlagajo. Svoje 2018. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za varnejši internet, Spletno oko. ugotovitve zapišejo. https://www.spletno-oko.si/sites/default/files/prirocnik_za_prijavljanje_sovraznega_govora_ na_druzbenih_omrezjih.pdf. 2. Vsaka skupina poroča o svojih ugotovitvah celemu razredu. Kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-3. Učiteljica ali učitelj razpravo spremlja, komentira in po potrebi pomaga z dodatnimi 1): Analiza tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in informacijami. nestrpnosti v obdobju 2008−2018, 2021. Ljubljana: Varuh človekovih pravic. https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/Razne_publikacije/Sovrazni_govor_ knjizica2.pdf. III ZAKLJUČNA RAZPRAVA (10 MIN.) Dijake in dijakinje se pozove, da delijo svoje izkušnje s sovražnim govorom na spletu in idejami, kako bi lahko posredovali. Po potrebi se jih vpraša, kaj bi pomenilo, če bi raso, spol, narodno, nacionalno ali versko pripadnost … zamenjali z barvo oči, las ali načinom oblačenja itd., da bi bolje razumeli arbitrarnost izključevanja pri sovražnem govoru. Materiali uporabljeni na delavnici: Predstavitev PPT, kartice s primeri sovražnega govora, info materiali. Dodatno gradivo za pripravo: Utilitarizem in O svobodi, John Stuart Mill, 2003. Ljubljana: Krtina. Sovražni govor kot dejanje nasilja, Vesna Leskošek, Mi in oni: nestrpnost na Slovenskem, 2005. Ljubljana: Mirovni inštitut. Dostopno na: https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/zbornik_JKN/ZBORNIK.pdf. Dva primera obrambe sovražnega govora, Boris Vezjak, 2006. Dialogi, revija za kulturo in družbo, 42(5−6). Sovražni govor, Srečo Dragoš, 2007. Socialno delo, 46(3). Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-Q16S5X5O/8d4444ea-9f15-409b-98c0-253875c9cbaa/PDF. 34 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 35 PRIMERI: 5. Sovražna sporočila s plakati (2014) Osumljenec je imel ob svoji hiši prislonjenih več plakatov z napisi: »[J] gulazen je treba pobit 1. Komentar na spletnem portalu radia (2011) stare komuniste«, »Komuniste je treba pobit«, »komuniste treba zapret pa vse jim pobrat Jelcini! Državo so pripeljali na rob propada«, »tajkune je treba zapret pa jim pobrat pa denar razdelit med penzioniste«. Tožilka je v obtožnem predlogu zapisala, da je s tem javno spodbujal in razpihoval sovraštvo ter nestrpnost, ki temelji na političnem in drugem prepričanju ter premoženjskem stanju, to pa je storil na način, ki moti javni red in mir ter z uporabo groženj in žalitev; da so se z vsebino njegovih plakatov seznanili mimoidoči, ki jih je vsebina motila, in je bila zato tudi podana prijava na policijo. Podala je predlog kazni pogojne obsodbe na kazen štirih mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Sodišče je izdalo kaznovalni nalog v skladu s tožilkinim predlogom. Gre za t. i. »prelomno sodbo« Vrhovnega sodišča, ki je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in 6. Komentar pod člankom na novičarskem portalu 24ur (2013) ugotovilo, da je bila s sodbo sodišča druge stopnje kršena določba prvega odstavka 297. člena Osumljenec je pod članek na 24ur.com z naslovom »Zaradi žaljivega skandiranja jim grozi zapor« Kazenskega zakonika v zvezi z 1. točko 372. člena Zakona o kazenskem postopku. Sodišče je pod vzdevkom zapisal: »noz kolac jesenovac-ubi srbina dac turcin nema sina, evo zore, evo torej sklenilo, da je v tem primeru šlo za sovražni govor na spletu, vendar pa komentator zaradi dana, evo Jure in Bobana, evo i brace Bosnjaka muslimana:))))«, »evo sam zate srbina se eno:- zastaranja postopka ni bil kaznovan. sjecam se..bioje lijepi suncani dan..pojeo sam srbsku bebu u saftu od majcinih suza:))Prekopiraj mami)))«, »ja lej...ce on srb lahk napise noz zica srebrenica lahkjst njemu odpisem isto..a to vam 2. Sovražni komentar na spletu (2011) srbom pa ni prou al kwa!???« Odgovarjal je drugemu komentatorju, ki je napisal: »NOŽ ŽICA »Lepo vas prosim … to je bolano, pac se je narava poigrala z njimi … sam take pa nekam izolirat SREBRENICA« in »… a si že slušu ua un vic: Kako spavaju djeca u Srebrenici? Ko zklana. Trololo«. pa bo v karanteno pa je problem resen pa plin not spustit … kiiiiiilllllllll thee gaaayyyy!!!!!!!« V obtožnem predlogu je tožilec zapisal, da je obtoženec s tem javno spodbujal in razpihoval Avtorju sovražnega komentarja na spletu so v sklopu izvensodne rešitve kazenskega primera sovraštvo in nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, in je (sklep državnega tožilstva v Celju, 24. 9. 2011) dodelili 50 ur družbenokoristnega dela. dejanje storil na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir; da njegovi komentarji presegajo mero dobrega okusa, saj nam je polpretekla zgodovina dobro poznana in ni treba veliko, da 3. Izjava Svetlane Makarovič proti RKC v intervjuju na spletni strani Siol.net (6. 1. 2012) znova zavre na nacionalni podlagi, ki ni bistvena za prosperiteto in srečo človeštva. Podal je »So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, kar predlog za kaznovalni nalog: pogojna obsodba, en mesec zapora, preizkusna doba dveh let. moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost.« Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega, da je javno spodbujal in razpihoval sovraštvo in Policija in tožilstvo sta vse ovadbe zavrgla, ker v tem primeru ni šlo za kaznivo dejanje. Po nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, in je dejanje storil na preiskavi nestrpnega govora so ljubljanski kriminalisti sklenili, da ni podlage za kazensko ovadbo, način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir. Pri določitvi kazni je sodišče sledilo tožilčevemu in o tem obvestili pristojno tožilstvo. predlogu. 4. Sovražni komentar na novičarskem portalu (2011) 7. Komentar v skupini na Facebooku (2010) Storilec je na spletni strani Siol.net pod člankom »Kaj je povedal ganski selektor po porazu z Osumljenec je v skupini na Facebook »Istospolnim partnerjem otroka?! NE; V SLOVENIJI NE!« Urugvajem« objavil komentar: »men je tud žou da niso šle opice naprej. Očitno je blo premalo objavil komentar: »tote dvofazne treba na grmadi skurit…hitro bi hitler to pospravo …« banan.« Tožilec je v obtožnem predlogu zapisal, da je obtoženec s tem javno spodbujal in razpihoval sovraštvo do homoseksualcev moškega spola. Predlagal je izrek kazni pogojne obsodbe na dva S tožilstvom se je dogovoril za odložen kazenski pregon ob izpolnitvi naloge (plačilo 100 EUR v meseca zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženec v času dveh let ne bo storil novega kaznivega korist nevladne organizacije). dejanja. Sodišče je pri izdaji kaznovalnega naloga upoštevalo tožilčev predlog. 36 Preprečevanje sovražnega govora na spletu – Gradivo za učitelje 37 oD PREPREČEVANJE SOVRAŽNEGA GOVORA NA SPLETU S finančno podporo Evropske unije.