II. leto. Štev. 47. 1915. November 81. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . .2 K. v Amerike vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim llstem I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp Je na leto: doma, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . .5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K. „Jákosti nebeske bodo se glbale.“ — Mát. XXIV. — Z krátkimi, vendar pa v srcé i moždžani ségajočimi večmí nam po-piše naš zveličar v denéšnjem evan-geliumi, kak bode te, kda se vse gene, ka do trepetali ešče nebeski šeregi ino se vküp sűne vse na zemli i okoli zemlé. Ne je bilo od začétka sveta pa tüdi ne bode tak strahovitnoga časa do slednjega.kak IMf te!1 'VílflgPÓt dnes tak misli pa tüdi právi, ka hűše že ne more priti na té svet, kak je dnes. Pa so denéšnje nevole samo Slaba tenja nevol slednjih dnévov. Záto či smo si preminolo nedelo na tom mesti od toga premišlávali, ka v Bogá vervajočemi človeki denéšnje nevole trojo vršio pobožnosti zgojijo, naime: 1. ka molimo za naše lübléne, za njihovo živlenje; 2. se podámo v božo sv. volo ino znajoči to, ka mi dokončánja modrosti bože ne razmemo, smrt naših lüblencov, kak skriven dár vzememo od Bogá pa ob 3., ka darü-jemo svoje i sebé kak žrtev za pobo-šanje i napredüvanje sveta, te de nam dnes dobro na to misliti, ka tá troja vrsta bogábojaznosti de premalo tistoga hipa. Kda do národje vidili, ka se celi svet geno ino beži v svoje pogüblenjé, te zgübíjo vüpanje, ka bi se svet več pobošao. Dnes mi to vüpanje ešče slobodno mámo ino moremo meti. Ne so ešče prišla tista znaménja, štera slednjo pogüblenjé človečánstva ozna-nüvala bodo. Samo ništerna prorokü-vanja se spunjávajo, naj mi vidévši tá verjemo, ka ova drűga tüdi vsakojački pridejo. Kda pa pride sledjen čas, te ki de odebráni, de čűto v srci, ka je čas tü, kda Bogi dojde človeča hüdobija na zemli ino jo ráj skonča, kak bi pa glédao, kak ga dráži od dnéva do dnéva njegovo stvorjenje. Záto se tá miseo, štera zdaj nás toláži, ka je denéšnja nevola pot k ednomi pobolšanomi človečánstvi, več ne bode držála. Na mesto njé de mogla stopiti popuna lübézen Bogá ino go-réče želenje bože části, díke ino žela pridti v nebesko králestvo. To nam svedočijo reči: „Kí je na strehi, naj ne ide jemát kaj z hiže svoje, i ki je na njiri, naj se ne povrné jemát gobloča svojega“. Nanč po zálož krüha, nanč po zgoranjo obleko naj ne beži, ár ne bode dobro ž njim, či se povrné v hížo svojo. Z cela nese-bíčen naj bode na zemelska gledoč, pamet njemi ne sme biti zravnana na zemelska, či bi li tá zemelska ta náj-potrebneša bilá, nego naj beži ino za dűšo se naj poskrbí. Na gdré naj ide vsaki, ki je v Judeji. To je vsaki, ki ešče med Bogá vervajoče slíšiti, naj podigne svoje srcé, pamet, ves svoj dűh na goré lübéznosti bože pa se tam odnet nazáj v dol živlenja nanč naj ne zglédne. Te se reši na ovom sveti nevol, šterim na tom sveti že več ne bode konca. Po pravici je zdaj tüdi to naš námen, šteroga bi mogli vsikdár pred očmí meti. Meli so ga sv. mantrnicje pa Vnogi dragi svéci rázličnih časov. Dobro bi bilo, či bi dnes tüdi vsaki doségno to visiko stube lübéznosti bože, ali dnes ki malo ménšo lübav má, naj je samo brezi smrtnoga greha, se zvelíča. Te pa, ki ne bode meo posebne velike lübéznosti, on spádne ino se pogrozí med pogüblene, kak Lotova žena pri odhodi iz Sodome. Ona je tüdi bila pozvána za re-šenje, pa je ne mela moči. protistáti sküšnjávi. Se njoj podála ino je mogla teloven žítek zgübití z drtgimi Sodo-mitánci vred. Zdaj si priprávlajmo lübézen božo v srcaj/ skrbimo se za potomce, deco i mladézen, naj se vči lűbiti Bogá više vsega, naj té národ, naš národ ostáne Pobožen, bogábojéči, ka kda pride náj-strašneši dén Gospodov, te naj vsaki sin i Vsaka hčí národa má potrebno skrb za svojo dűšo, i močno lübav Bogá na svoje popuno rešenjé. Naš milostiven püšpek častni doktor. Naš milostiven püšpek je v Ino-mosti ali Insbrucki na Tirolškom zvršo svoje bogoslovske šole. Profesorje toga bogoslovja so se žpomenoli z svojega bivšega pridnoga vučenika, ki je v rá-noj mladosti na tak veliko čast dospeo i ga za. častnoga doktora imenüvali. Te častni naslov v vseh njegovih ov-čicah veselje obüdi i je nadigne, naj molijo vrelo i goreče za svojega viš-jega pastíra, i se nakanijo, ka bodo ga zaistino kak doktora to je vučenika, zdravnika, vračitela glédale pa nasle-düvale po poti do večnosti. Bojna. V Črnoj Gori i na Srbskom prek strmnih, jezero i nšiterni što metrov visokih planin korakajo i plodijo sovražnika v tom strašnom vremeni naši vojaki. Občüdüjemo to junaštvo, to požrtvovalno ljübézen do domovine. Ali ne ostanimo pri tom občüdenji, nego zdignimo svojega düha na večni dom. Pomislimo, ka če se za zemelski dom, šteri pa ednok le miné, ar na sveti je nikaj ne večnoga, pravim, če za zemelski minljivi dom se teliko more prenesti, za večnoga, najlepšega i neskončanoga ne bi se moglo ? More se i dužni smo to včiniti. Dužni smo sovražnike naših düš, poželjivost tela, 2. NOVINE 1915. november 21. zapelavanje sveta, sküšavanje hüdoga düha z vsem! težavami svojega tela i svoje düše odbiti. Ne bojni o se la-gojih potov, slaboga vremena, nočnoga čuvanja, posla, naj samo zmagamo hüdobo. Naprej na boj! Branimo svoj zemelski dom, potegnimo meč za njegovo brambo i vojsküjmo se z cele moči za njega ali tak, ka večnoga poleg toga ne 'zgübimo. Poročila z bojišč so sledeča: Srbsko bojišče. Pri Gruzi so naši vlovili 5ÖÓ srbov. — Nemci so pri Kraljevoji 130 topov zaplenili, više 3000 srbov vlovili i do rok njim je prišo tüdi eden novi angležki štük, vnogo kol punih z strlivom, dva vlaka za hrano i vnogo strliva. — V Kra-gujemci šo naši več milijon vrednoga strliva zaplenili, šteroga so Srbi ne mogli z sebov odpelati i tüdi ne meli časa ga v zrak püstiti. Bomb je vse puno bilo nalečenih, ali naši so tak pazlivo hodili, da se nikša nesreče ne zgodila. — Nemci so v zavzetom Kru-ševaei vlovili više 7000 srbov i zaplenili 103 topov i vnogo strliva. — V Trsteniki smo 1000 srbov vlovili. Od Trstenika na jug so Srbi povrgli edno taborsko bolnišnico, v šteroj je 1000 ranjeocov biIo z ednim zdrav-nikom. — Od Morave vode na jug so uemci 4000 srbov vlovili. — Srbski glavni stan je v Ruski. — Putnik Vojvoda nadale vodi vojsko. — Nemci so prišli do Jastrebac gore ujéne prelaze zasedli i vlovili više 2800 srbov, zaplenili pa 12 topov i 16 strlivnih kol pa eden vlak naklajen z pripravami za mosté. — Srbska Vlada je pobegnola v Kruževo. — Peter kralj je prek črnogorske meje vujšo. Kak pravične so Bože poti. Srbski tron je zasedo krivično, po moriji nedužnoga kralá Aleksandra i kralice Drago. Zdaj sam-more v smrtnom strah! bežati. — Pavlovič polkovnik je spregovoro pred angleži i francozi. „Kak strahovito teško je za edno države: pred drugimi Zadnji-krat zdehnoti. “ — Jovanovič minister je pa ednomi francozkom! pisateli z temi rečmi dao dovoljenjé na potü-vanje v Srbiji. „ To mate, gospod, ž njim i kam hočete t glejte kak mir a Srbija*. Bolgarsko bojišče. Pri Niši so bol-gari zaplenili 102 štükov, 10 železniš-kih péči i drüge bojne priprave pa vlovili 10 jezér srbov; pri Leskovaci so pa zaplenili 24 železniška peči, 54 železniških kol za prevažanje ljüdih i 234 za prevažanje terha z raznimi bojnimi pripravami i živeža m pa 82 oljnih kol i Í0 kol za strlivo. — Boli-gari so prek Jforove stopili i zaplenili 4 moiare 8 topov i vnogo drügoga strliva pa vlovili 800 srbov. — Pri Alexinaci so 400, pri Gerdeljici pa 401 želesniških kol pa * 10 peči zaplenili z vnogim razrim blagom. — Francoze i angleže so odbili od Vardar reke i prihajali v Pristino. — V Djunisi na kolodvori so zaplenili 5 železniških péči i 106 kol napunjenih z strlivom, v Aleksinací pa 100 kol večinoma tüdi z strlivom napunjenih. Francozko bojišče. Tihota je la-dala tü. Pomoč srbom Talijani i rusi so naznanili francozom i angležom, da bodo srbe pomagali. Rusko bojišče. Rusi so pri Strypi sedemkrat naše napadnoli i vseh so odbiti. — Od Rige na zapad pq nemci ruski napad odbili i 590 rusov zgrabili, pri Komarom 366, od Cartonjskija na severozapad pa 715. — Rusi na-znanjajo, da so pri Stripi vodi više 8500 naših vlovili v drügih krajeh pa do 2000 pa nekaj strliva zaplenili. — Pri Barajmwki so rusi naše ranjence spoklali. — Rusi se prezoblekavajo v našo vojaško süknjo i tak preglejü-jejo našo vojsko. Se ve, da takše naši strlijo, če je zgrabijo. Na morji se ladje še zmerom po-taplajo. Naš podmorski čun je potopo Firenze taljansko ladjo i türki so potopili eden Veliki angležki podmorski čun. Türsko bojišče. Več što nemških i naših ladj je z Belgrada odplavalo, da bi Türčiji i Bulgariji strlivo pripelala. — Zvün navadno strelbe se je nikaj novoga ne vršilo na tom bojišči. — Angleži namenijo svojo vojsko od Dardanel vkraj spraviti. Talijansko bojišče. Talijani so znova napadnoli Gorico, a krvavo so odbiti. Naši močno držijo svoje posto-janke. — Talijani poročajo, da so 154 naših vlovili i nekaj strliva zaplenili. Dom i svet. Podpora za častnike, uradnike, službcnike, Naša Vlada bo 87 milijon koron podpore dala državnim slüžbe-nikom, vučitelom notariušom zavolo dragoče. Na edno osebo spadne od 200—400 koron. Austria. Novembra 16 ga moro pod orožje stopili tisti iz austrijskih državljanov, ki so v letah 1875, 1876, 1877, 1891, i 1895 rojeai- Tei so že drügi pol bili prebrani. — Nabor za 1898 letnik je v Austriji že tüdi razpisan, to je za 17 let stare. Nabor v Lendavi. Leta 1891,1895, 1896, 1873,1874, 1875,1876 i 1877-ga rojen! bodi prebirani v Lendavi decem-1 bra 13, 14, 15 i 16-ga. Prepoved za kupin?re i pűtare. Lendavski okrajni glavar je prepovedo perotnino i belice od hiše do hiíe vküpküpüvati, zato ka je k tomi poleg právde potrebno spozosedno dovoljenjé. Prepoved nameni vsikdar se povekša-vajočaj dragoči pol zaprti i ravno zato ne do voli izvažanja belic pa kűr iz našega.okraja v drügoga. Iz pisem naših vojakov. Spomin pokojnih vojakov. Ponizno vas Prosim, poštovane vse Slovence, mlade i stare, šteri ste doma v miri božem v toj lepoj vogrskoj domovini. Verjem i dobro znam ka vi mate domo jako velike težave i žalost za pas sirmake vojake, šteri smo na bojišči. Prosim vas, najte se preveč za nas dosta žalosti, bole molíte Boga za nas, naj g. Bog pomaga neprijatele obladati ino srečno nazaj domo priti v našo sladko domovine, gde nám prebivajo naše žene i drobna deca ino naši lübi starišje, šteri se vsi telko za svoje verne žalostno, lüba žena za moža, draga deca za oči, lübi stariši za svoje verne sine, šteri se borijo z sovražnikom z celov svojov močjov i z živlenjom svojim, gde je že nekelko düš premino!? z toga sveta v mladom junaštva Kak žalostno je to, ka telko sirot žen na glavi roke nosi za svojega tivariša, ka je te sirote dece, štera tak jako žmetno čakajo domo svojega lü-boga, dragoga ino sladkoga očo. Den za dnevom mine, deca pitajo, mati gda pridejo naš lübi oča domo zboja? ne vem deca draga, odgovori tužno, oča nam je že dugo nej pisao. Lüblene žene i deca se jočejo za svoje drage krüh pripravitele ali samo Oča nebeski zna, što pride med njimi domo. Nehajmo na božo volo! Prelübeznivo vas prosim celo slovensko krajino, mlade i stare, obrnimo se vsi k presladkomi Srci Jezusovomi ino vsigdar nasledüjmo presveto Srce Jezušove, ino vse naše verne vojake, šteri že globoko spijo, ino šteri ešče bodo svoje živlenje na bojišči da-rüvali. Priporočimo je vse vküp pre-svetomi Srci Jezušovomi, ino bodimo smilenoga srca do njih! Smilüjmo se nad našimi pokojnimi vojaki, dajmo njim, šteri so nas tak močno čuvali ino za nas smrt goriprijali, dar molitvi i po-stavimo gori podobo presv. Srca Jezušovoga na lepi, visiki kameni steber, 1 i na vsakom kraji kameno tablo, ino na té lable napišimo vojakova imena z zlatimi črkami. Prosim vas dragi Slovenci, par seksarov menje dajmo na vino i to 1915. november 21. NOVINE 3. jako leko včinimo za naše pokojne vojake v vsakoj fari. Tak mislim, ka bi najlepše bilo pri cerkvi blü^i. Včinimo to našim vernim bratom, ino molimo Boga za nje, ar so jako dosta trpeti za vse. Šteri živi ostanemo v toj velkoj pogibelnosti, smilüjmo se nad našimi pokojnimi vojaki, molimo Boga za nje, naj bodo deležni nebeskoga kralestva ino dajmo te lepi spomenek gor poslaviti v vsakoj fari za nje, Visiko poštüvani Gospod Plivanoši -Jako močno želem, či bi se moglo to -zgoditi, naj bi bilo na spomenek tej vnogih sirot žen i dece ino lübi stari-^ov, ar se tak večkrat zmislijo za svoje zgüblene pokojne, ka do za nje lepo Boga molili. (Če nas bode Bog živo, bomo se trüdili za lepi spomin padlih •slovenski!! vojakov. — Vrednik.) Tak Njih srčno pozdravim ino vse naše Slovenske düševne pastere, šteri se telko trüdite za naše grešne düše. Boža pomoč ž Njimi mo z menov. Ta Bogom ostanite. Vaš ponizen sluga Dervarič Ivan, desetnik v 20. domo-branskom pešpolk!. Dogodki z vojne. Kak so si naši pa ruski vojaki kopali krumple. Edne vogrske novine so prineslo sledečo zgodbico, štera se je zgodila išče za tople jeseni: Gda so naši . domobranci ležali v strelskih jarkaj, se njim je zbüdila žela po pečenih krumplaj. Med našimi pa med sovražnimi strelskimi járki se je razprestivala duga njiva krumplov. Ednok samo začne praviti eden pod-častpik: „Dečki, za večer]o pa pečenj krumpli ne bi bili slabi!“ Včasi se je oglasilo več vojakov. Eden je pravo : »Gospon podčastnik, ali bi jih bilo za sen telečnjak zadosta ?“ No, ne je trbelo dugo čakati, pa sta lazila dva domo-branca po krumple; za njima so šli naskori trije drügi. za temi pet, tak ka je, v kratkom časi deset vojakov kopalo krumple- Obproženi so bili samo z vo-jaškimi lopatami. Lazili so po vseh štiraj. Njuvi tovarišje so skoro nanč nej vüpali dihati, gda so čakali, ka se .z toga zgodi. Vsi so bili pripravleni, ka skočijo z bajoneti na pomoč svojim livarišom, či bo trebele. Tak je minolo par strašnih, minot. Potom so pa za-pazili, ka je, pjnlazjlo tüdi z ruskih jarkov boli deset vojakov z lopatami. Ka bo zdaj ? Tüdi rusi so šli po krumple. Bili so previdno pazlivi, boječi. Na ednoj stran! so naši domobranci, na drügoj pa rusi kopali krumple. Lejko si mislimo, s kakšov razburkanov ra-dovednostjov so naši čakali, kak se to dale razvije. Pofíasi so se edni ovim približali. Gda so vküp prišli, so se Iepo pozdravni — pa gda so si naši pa rusi nakopali krumple, so se mimo povrniti ž njimi nazaj vsaki v svoje jarke. Nej je minolo zatem pol vüre, pa je že nastalo med obojima vojnima črtama najlutejše strelanje. Glási. Od naših vojákov. Mrtev je: Horvat Janoš z V. Polanec, Basa Mihal z Dok-ležovja (stanüvao v Lugaci), Kránjec Matjaš z Sodišinec; (spadne med 17—20 novembrom i. 1914-ga ;) Krampač Štefan z 83. pešpolka 2 stotnije pri Hatar-hegyi aprila 11—13-ga. Daj njima Srce Jezušove večni pokoj! Vlovljen je: Pjptarič Anton z Ve-čéslavec ; (na deveti mesec se je ogláso;) Antolin Martin z Odranec, Baščan Matjaš z Brezovice. Opomin pošte. Takše reči, štere se hitro skvarijo, ne pošilajte vojakom, dokeč ne bo mrzloga vremena, ar je vožnja ‘ počasna. V Budapest tüdi kot maj na štrti den dobi naslovljenec svoj zavitek do rok. Vužgo se je Barbély Štefana 5 let star sin Vendelin v Sulinei v kü-hinji, kde se je lodo z ognjom v špo-rati gorečem. Dete je mrlo od ran., V toj drüžini je to že jdrüga takša nesreča. Pred šestimi leti se je šestlet na Anika vužgala na paši. — Dece ne k ognji püstiti. Na smrt osojèni belgijci. Nemci so tri belgijce na smrt, ednoga pa na 12 letno vozo obsodili zavolo toga, Ka so sovražnikom naznanila kaj so v tabor z tabora prevažali. Sodbo so spuniti. Vse je drago. Minister domobran-ski je odločq ceno vojaške obüteli. Bakanči pešije stanejo 35 koron, hu> sarski črevlji 53 koron, cipeli pa od 26 do 47 koron. Mrla je ranjena srbska dekla, Novakovič Ružica, štero so naši ranjene vlovili od Belgrada na jug. Na Srbskom se dekle i ženske tüdi borijo z vojskov vréd proti nam. Mrla je V Temesvári v bolnišnici. Dári šteri stalno veselje pripravijo i šteri so na poštenje darovniki, se najbole dobijo v Suttnerovoj svetovnoj hiši, štere solidno, lepo blago je svetoznano. Ki v kakšem malovrednom bazár iküpi dar, samo dreseli obdarüvanca, sebi pa slab spomin postavi. Naj prost na ednoj popisnici veliki ILUSTRIRANI CENIK z več jezér slikami brezplačno i franko. 115 št. Doublé-zlati lanc na šinjek .... K 2.35 845 , 14 karaten zlati lnc, jako fiqi... „ 32.— 97 , Doublé-zlati lanček za vüro .... , 7.— 2318 , Srebmi masivni lanc ....... » 5.50 2706 , Srebmi privesek (sveta podoba). . , 2.30 25 , Križ, zlat na srebri................ 2.70 328 „ Doublé zlata narokvica...............2.70 1142 „ Srebmi broš .’................ , 2.60 283 , Srebmi privesek ......... , 1.— 282 , Srebrni emajlirani privesek.... , 1.10 470 „ Doublé-zlati privesek ...... , 1.20 1666 , 14 haratni zlati vühani ..... „ 12.— 1677 , Srebmi vühani................ . , 1.— 1241 , Dalnogled táborski i za gledališče . , 13.— 2509 „ Srebma škér za 12 oseb............. 19.— 211 ,, Srebrni prstan iz kamen)! .... ,, —.90 1063 , Prstan, ztat na srebri ...... , 2.70 182 „ 14 karaten zlati prstan........... 12.60 1316 št. Lepa minutna vüra................K 10.50 1325 , Minutna vüra 14 pni bodi .... „ 20.— 1360 , Lepa vüra na steno ....... , 4.80 1376 , Fina kukovica vüra ....... „ 17.— 1203 , Dobra büdilnica.....................3.60 1804 , Büdilnica z kazačom na shod ... , 5.— 1216 , Fina büdilnica ...................... 7.8C 410 , Roskopf žepna niklna vüra .... , 4.10 513 , Tula niti vüra, dvoje pokrivalo . . , 9.80 1612 , Zenith niti vüra 15 rubisov ... „ 26.25 781 , Srebrna tula vüra, dvoje pokrivalo . „ 21.— 1546 , Kožnata narokvica z srebrnov vürov , 17.— 916 „ Masivni srebmi lanček ...... , 3.20 989 Srebrni masivni privek............... 1.50 1#22 , Srebrne Čislo - .................., 5.70 112 , Doublé-zlata verižica na šinjek ... 5.80 463 n Doublé-zlati križec.........-. . , 1.50 212 „ Srebrni prstan, lepo kamen]e ... , 1.20 Krasni ceni k brezplačno i poštnine prosto. Razpošilanje po povzetji ali Če se naprej pláča Zlato vüro brezplačno lehko dobi vsaki ktipec. Več pove glávhi 'cenik. Kaj se ne vidi se iz-meni. Vsaka vüra je točno narovnana prav, naoijena i se zapira brez praiine. Vsa zlatnlna i srebmina je uradno oznaèena. Vnogo jezér zahvalnih pisem je dop.oslanih 1 Glejte edno: Prevesela zavolo točnoga dobáljanja! *, . . . prevesela sem bila najbole zatogavolo, ka ste mi za 19 vnükov naročene vnoge mate dara tak točno poslali pred božiőom :* Floegel Hermina, dovica inže-rurova, Klanjec! V glavnom ceniki se za vsaki posel najde pripravni dár. Lastne vürarnica na Švicarskom Lastni „IK0“ marka svetoznana 4. NOVINE 1915. november 21. Prišlo je obečano odlikovánje. Nož-jan Štefan ietalec naš slovenski z D. Lendave, je dobo obečano zlato sve-tinjo od apoštolskoga krala. To je štrto odlikovánje toga slovenskoga dečka. Rusi se kolejo. Dva ruskiva zev-zetnika sta se v pijanosti zbila. Balaso Bazilja je njegov pajdaš, šestkrat v črvo smekno v Jsadanyi od šterih ran je té pohitroma mro. — Ti nesrečno neredno pilo ! Tolvajija. Pod Lipov je nikák do 2000 K penez vkradno Horvat Andraš! edno zajtra, kda je on z ženov v štali oprávlao... Premino je Spilak Štefan z Mate Polane. Aug. 28-ga letos je odišeo v Toplice Varaždinske i odtistih mao nikšega glasa ne od njega. Če što kaj zna, naj na znanje da našemi Vredništvo Najdeni je v našem vredništvi en mali plüječec. Lastnik se naj prinas zglasi za njega. Nikdár je ne prekesno, zamüdo popra-viti. Zato naj si ne premišlava, koga protin, trganje, neuralgične bolezni mantrájo, ali ga glave zobje, vüha, lice, šinjek boli, masmicanje, trganje, rezanje, bolečino v križevcah, hrbti, prsah i kotrigah, trepetanje i oslabljenost itd. nego naj rabi bol vtišajoči Fellerov ,,Elsafluid“. Koga je že vnogo vrástva vkanilo, v ,,Elsafluidi“ najde, kaj potrebno. Več kak 100 jezer zahvaliti pisem zadosta svedoči. 12 kantic toga po zdravnikah priporočenoga domačega vra-stva franko 6 K. Proli zaprtini, slabim čre-vam i prebavskim pomotam naj se rabijo. Fellerove želodec okrepčajoèe naráhi tirajoče rebarbarske ,Elsa-pilule“, šterih 6 škatlic je samo 4 K 40 fil, Iz obojega vrastva si to pravo naroèimo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica, Centrale 156. (Zagreb žup.) Pošta. Ferko Ivana žena. Dajte mi hitro odgovor na sledeča pitanja: 1) je meo šaižo mož? 2) v šterom regementi i v šteroj stotniji je slüžo ? 3) Kde i šteroga leta se je narodo ? 4) Kde je bio domá ? 5) Šteroga lelajeostao za vojáka? 6) Kda i kam je notrirukivao ? 7) Keliko taborsko pošte je meo? 8) Na šterom bojišči je bio zadnjikrat ? 9) Kda je pisao zadnjikrat ? 10) Kakši glas je prišo od njega ? 11) Kda i odket je šo na bojišče? Antolín Martina domači. Adranci. Vaš Martin šteri je pri bosanskih strelcah slüžo je na Ruskqp zevzeti v PrimorSkl (Rasdolnovje.) Dsuban Janoš. Tišina. Od vašega sina je regement, čüdno, dozdaj še nikšega glasa ne dobo. Išče se dale. Koštric Jožef. Mala-Polana. Brat Ivan je aprila 9-ga premino. To navadno pomeni, da je vlovljen. Horvat Ivan. Tišina. Dajte mi glas; 1) kda je ostao sin za vojáka;. 2) zdaj za časa boja kam je notrirukivao; 3) Odket pa kda je šo na bojišče i pod koga voditelst-vom? Krampač Štefana mati. Martjánd. Eden Krampač Štefan je spadne aprila 11—13-ga. Pošlite mi sem njegovo zadnjo pismo, ka mo " znao, jeli je on te ali ne. Rev. M. Golob. Brldgeport. Radoha Štefana ženi povejte, da je mož v Hraszetv občini (Lanka okraj) zako-pani i má lepi križ na grobi. Dr. Lukač zdrav-nik piše o njem, da je pred smrtjov 1—2 vüri guèao ž njim i je jako veseli bio. Vsi ga jako žalüjejo. Ruski šrapnel ga je k mesti moro. Najnoveše. Napád naših telacov na Presclo pa Verona. Vogrski pa austrijski le-taki so 15 bomb vrgli na mesto Brescia. Mrlo je 8 oseb, 20 jih je pa težko ra-njenih. Napadnoli so tüdi Veržna, gde je 38 lüdi mrlo 48 se pa ranilo. Srbski ministri zavzéti. Bulgárci so v Brnjanska-Bajni 13 bivši srbskih miništrov zgrabili. Na črnagorskoj meji vedno napre-düjemo. Velki brgovje, skale, pečine, pa med njimi mále črnagorske trdnjáve, nam velko delo dájo, ali naši vojácje se záto ne stávijo. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, * grenadina, ; maline, muš-katelka, meta, pomeranèe strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüéen. Ta domači pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vrcée namesto ruma. Snovi z nateninim navodilom stanejo K 4.40 počtnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija i brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i, t. d. je to sredstvo velikanske vredn sti, ar se delavci s tor pijačov okrepčajo ne do bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko! zmožnosti Janez Grelich, drogerijo »pri ange!ju“ Brno Štev 65 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko počljejo. v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. 6 škatlic cena poštníne prosto 4 K 40 fil. Pri potrebnoj i dobroj, reči se po-pravici cena ne sme glédati. Dvoje veselje pa mamo, če kakšo potrebno i dobro reč še po ceni moremo dobiti i to se nam zgodi pri küpili želodec okrepčajo-čih, na ráki tirajočih, prebavo povspešü-jočih Fellerovih Rebarbarskih Pomagajo: če nemamo téka, če se nam grsti i nas meta-nica sili, če nas želodec tišči, če nas v obistih peče, če nas želodec boli če nas od želodca glava boli, če nas zavolo prebavskih po-mot strah mantra, če nas od napinja jočih jestvin črvo boli, če nemamo ródnoga stolca, če zavolo nerédnoga stolca smo zmantráni i pobiti, če smo zavolo prebavskih pomot neprijazni i slabe vole, če mamo krè v želodci, še smo krč v želodci, če smo slabo skühano hrano zavžili, če smo meso ne mogli zgrizti, če smo slabo zgriženi jed požrli, še smo predosta i prehitro jeli, kratko, če smo zavolo kakšega zroka z tókom i z prebavov ne zadovolni. Z vred djanjom stolca krv čistijo i odstranijo neželno debelino. Celo so neškodljive, gotovo delajo, ne navadimo se jih žalodec okrepijo. Zatogavolo májo prednost pred onimi sredstvo štera slabijo, vznemirjajo i kaj škodijo. Pravi Elza pilul O šketlic franko je 4 K 40 fil., 12 škatlic pa samo 8 K 40 fil. Po lastnoj posküšnji se lehko priporaéa tüdi Fellerov bolečino vtišajoči, ozdrávljajoči proti kašljeni „Elsa fluid“, právo domače vrástvo proti frganji, protini, neuralgiji v glavi, lici i v teli proti zumaknjenosti bolečini v šinjeki i pršáh, prehlajanji i prepihi pa za zdrav sen, močnih kit, žU, živcov i celoga tela dobrostanje. 12 malih ali 6 dupliških ali dva špeciálniva glaška franko 6 K, 24 malih, ali 12 dupliških ali 4 speciálnih kant franko 10 K 60 fil., 48 malih, ali 24 dupliških, ali 8 špecialnih glažkov franko samo 20 kor. ' Ki ta starodavna ne nadomestliva sredstva v pravoj kakovosti šče meti, naj točno piše. FELLER V. EUGEN lekarniki STUBICA CENTRALA br. 146. (Zagreb žup.) Razpošilanje, če se naprejplača, ali po povzetji. Dobro je peneze naprej poslati ar ovak Pošta 12 fil. povzótnih stroškov računa. Nyematott a* Egyháemegyei KOpyi upacadn kflrfoegd pBmnsnftéján Siombatbeljren.