PRIMORSKI DNEVNIK ^"ina Wacana ^aaienaivg~ - Cena 30 Ur Leto XVI. • St. 89 (4552) TRST, sreda 13. aprila 1960 Predsednik republike Gronchi nadaljuje s posvetovanji KPI in PSI nasprotujeta upravni vladi jj» poudarjata nujnost premika v levo M°r° je imel vrsto razgovorov z vodilnimi osebnostmi levega krila stranke, tudi s Scelbo in Saragatom - MSI napoveduje krizo občinskih in pokrajinskih odborov, v katerih se KD vzdržuje z misovskimi glasovi RIM l? (0d našega dopisnika) % še’ D ' ~ ,z novo vladno krizo, ki je prejšnje sta- Set*I1ika rorf lS1ala’ se ie začel znova ves postopek pred- iednika ! e’ mora zaslišati zapovrstjo pred- sdnib-fnata’ Predsednika poslanske zbornice in ^°gel skupin poslancev in senatorjev, da bi Urnejša » osebo, ki bi bila v tem položaju najpri-a°v° vlarin3, Prem°stitev krize, in ki bi mogla sestaviti urednika' Predsednik republike je najprej sprejel < zborufenata Merzagoro, za njim pa predsedni- Biiienio , onea, ki sta predsedniku povedala svo- V lede rešitve sedanje vladne krize. 5hi sprej aih,urah je Gron- ------------------- iPledsednn, 19 Piccionija ^ansk6 senatorjev Kr- 9pia dem°kracije) in KD) e^.sednika poslan-viritial' ^ sta zapuščala Rjavila ’®ta Piccioni in Gui že IOV'narjem le, da ??la drugih prilikah 3 in t!e, 0 svojem stali-' več, hotela dodati ^haeiniL Gronchi sprejel t^dsedniifa in, Togliattija, •orjev j<-pT skupine sena-Poslank oziroma skupi-!°vorU c KPI. Po raz-Poblike i0 Predsednikom redarjem Togliatti dal no-n0’SnitltramoaSle,d"'io iziavo: fen,TeSrieiŠi n/° 3 Za Z7lat‘ i 2*0 L°d.one°a’. kate: da bi imeli vlado, ki bi se ob vezala za neki program in za neko politiko; naše upanje pa je, da bi taka vlada mogla računati z naše strani na pozitivno stališče do nje. To je vse*. Jutri dopoldne bo predsednik republike nadaljeval s posvetovanji in sprejel predsednike parlamentarnih skupin MSI, PDI, PLI, PSDI in PRI. Nič manj aktivna pa niso bila vodstva posameznih strank, predvsem politični tajnik KI) Moro, ki je imel vrsto razgovorov z vidnejšimi osebnostmi svoje stranke. V njegovi pisarni na Piazza del Gesu je najprej sprejel Piccionija in Guia, medtem ko . -...o se )e namestnik političnega sneiši _ 03 za ?nat' tajnika Salizzoni zadržal v razgovoru s poslanci KD Mat- ij' 8oteib[l? v vreteklih ted- 2** mLt Podariti, da po th"?stna ?e P°da odgo- nmnt to. karP<^ ment’ ki ie n ZT3e moral storiti, in !obnost ^ !n na njeno ne-Zn U!esničii* predložila itL vljeni*t.P°Iitiko’ ki ustre' iti' Sniatr„ koristim de- fe? pZT cel° za *kan- nnmeT- da KD ~ ko ■ so ■ Znanje polom vla-, *• biia 10 Podpirali fašisti izraziti svo \ "fr •Ja svojih name- ae -nrJi, , v muunp- gre* -nostk Smotra- \ 'JKf- • ‘Manie čut? ^ Za P°' 0 Za „£>■, odgovornosti tfc* %£tllk0,cini*ma. Kar ie 0 rtin- krize, izklju- ŠSm“trawoSt/°s!ol,ne Vla' Polit;* a tma vsaka »aK« znača>- T“d» iitc ,a. v * Je politična W Problpn, odlaga re- hS m-l^ov, ki bi jih bil0 til t-i.nska ,tpri!neru Pa’ da Hi 4 bi Lior' stranka vztrajala S1 Hrn)?Uli’. smo mnenja, *ivlntt PHst Potskati v parla-z J> da bi na tako for-t0 Sfcj Predstavila vlado 'le,- i smo -Potovljeno veči-krJ Prem„le .n°dalje naklo-»(,Le osi y?knitvi parlamen-Hršit;?’ kar bi se mo-uresničenjem P, tltSko Z, v’ ° katerih se 1{le 5*b ted„ifrdo v tek P°' i,!,'* taki • tn ki so nale-» n ko velik Qd v1 Vre •pJfSjern8 ToSliattijem in 1' S61 ob a. pa Je Gronchi Sšf,nat0riaPn-lanca Nenni-ijl toala U-.I? Cianco. Ko sta ^J°vinaHn~inal’ )e Nenni 'tj naslednjo iz- smo potrdili •' SljaYespubIike to, kar tl brizg jjtališče • Nasa želja je, '■■>iiiiiii,llllllllaillllllllll Hnes I* v!ill.f,!ancoske vlade h "Hill .J,! Vč«. , '-u5Ke Viaae Očno I 1)0 a*žirskem Je »J so n.“ Ifsno povedal, k bfi ,rij* p FrancU« Kle- S nS Gai,iIJVedal j«’ kar !? farni«0Vai psdO Sedal Sa' SJJfentU, ce se Alžirci Sl ktv. t ?mu izrečejo za Jeiiu ' kra,,'.^ neodvisnost, l?thC^a Alžirijo raz-!>) (Stilikar-?! Det)re govo-Sf! in šele tej ^korm°rebitni re,e- J feJhJi np ? vidimo, si niti ) Diik «Dapit!N° utvar- da (Stiulvahtv kaciJi» altir- S & ?ia^ova,°za ►h Je pji» kark kov oni o thSik^ebr. r P°meni voj- JSstl1« zatrjeval, da >ilibi Au?**iliem’drtati sv°Je S- Sirci K?/? ln da noče, (»So d Pran^11 Francozi po n, tti-brlfn.ancije ni torej sr#e bon ’ dnk,er Je '0» „|?°. Prisilile raz-s ,>r kn' lastni zavez-°kinp to zgodilo liNh 'ne. •m V*JJi SstrfkU so začeli za-*ilS#«k(>nferfosve‘ovania o r porori'i PajvišJiP- V vDrJC Doir J U so L S rebno reševati S'pJo^(nja S V mestu sedaj popravljajp mnogo ulic. Tudi Ul. Cadorna je vsa razkopana, ker obnavljajo cestišče in podzemeljske naprave niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiKiiimnitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiifiiiiiHiniiiiiiiiiiiii Razprava proti veliki tihotapski skupini Včeraj zaključni govori odvetnikov Pričakujejo, da ho sodišče že jutri izreklo razsodbo Obravnava proti veliki ti- I vanca, Giovannija Landrian,-1 la prometna nezgoda dveh ko- hotapski skupini s sladkorjem se približuje svojemu koncu, Sinoči so odvetniki, z dolgotrajnom zagovorom odvetnika Kezicha v prid obtoženca Dorie, zaključili svoje zagovore. Pričakujejo, da bo jutri sodišče izreklo razsodbo, če ne bo hotel javni tožilec ponovno govoriti. Pričakovati je torej, da bo razsodba znana že tekom jutrišnjega dne. Prvi je govoril na včerajšnji razpravi odvetnik Anno-scia, ki brani brata Albana in Maria Gibertinija iz Sas-suola pri Modeni. Žagovorn.k je zahteval, da sodišče oprosti oba obtoženca, češ da nista zagrešila pripisanih jima dejanj. Naglasil je predvsem, da ta zahteva izhaja iz samega tožilčevega govora, ki je zahteval oprostitev zaradi, pomanjkanja dokazov, ker ni hotel biti preveč radodaren. Zato je dr. Annoscia nape) vse svoje sile, da bi izkoristil vse pozitivne plati tožilčevega govora, medtem je pa skušal pobijati njegove dvome in njegov skepticizem, češ nimajo nikakršne opore na konkretnih dejstvih. Se posebej je zagovornik naglasil, da se nedolžnost bratov Gibertini vidi predvsem če se vzame v poštev njihove zaslužke, ki ne gredo preko normalnih dobičkov na vsakdanjem tekočem trgu. Odvetnik Annoscia je nato spregovoril še nekoliko besed za svojega tretjega varo- lllllll Hill I lili 11II lili IIIMMIIIIIIIIIIIMIII lllll llllllllllll IIIIIIIIIIIIIIKIIIII lllllllll II llllllllllll III lllllll Resolucija skupščine KPI Ljndstvose mora boriti za sestavo demokratične vlade Snoči je bila skupščina akti-1 kam naj bi šla. Približala se vistov tržaške federacije KPI na kateri so sprejeli resolucijo, ki pravi med drugim: Vladna kriza po sramotnem poskusu sestavitve enobarvne vlade z odločilno podporo fašističnih glasov, ponovno dokazuje, kako resen je položaj, ki ga je povzročila politična in moralna degeneracija, v katero je zabredla Krščanska demokracija. Ta dejanski položaj, ki je v nasprotju z resničnimi potrebami ljudskih množic in ki krši sleherno demokratično načelo, je posledica mnogo let demokristjanskega monopola nad oblastjo, vedno večje podreditve KD politiki o-brambe privilegijev velikega monopolističnega kapitala in visoki cerkveni hierarhiji. Vse to preprečuje in zavira gospodarski in družbeni napredek države na poti, ki jo je nakazala republiška ustava in to je tudi poglavitni vzrok pomanjkanja avtonomije in orga-ničnega načrta za gospodarsko obnovo Trsta v okviru dežel s posebnim statutom Furlanija— Julijska krajina. Spričo tega položaja obsoja tržaška federacija KPI sramotno politiko demokristjanskega vodstva. Medtem ko poudarja pozitivno dejstvo padca vlade KD—MSI, ki sta jo naravnost pregazili ljudsko ogorčenje in opozicija samih katoliških krogov, poziva KPI vse tržaške komuniste, naj okrepijo svojo politično akcijo za demokratično rešitev krize na osnovi teženj ljudskih množic ter za uresničenje republiške ustave. Skupščina se obrača na vse delavce in vse demokratične meščane ne glede na strankarsko pripadnost, naj se združijo, da odstranijo nevarnost, ki preti državi in Trstu ter da se prepreči sleheren poskus ustvarjanja reakcionarnih režimov. Vsi delavci in vsi demokrati naj zahtevajo, naj se sestavi vlada, ki bo vodila miroljubno zunanjo politiko, ki bo ustanovila avtonomno deželo ne ozirajoč se na izsiljevanje desnice in ki bo pripravila in izvedla za nase področje organi-čen načrt gospodarske obnove. Kratka pustolovščina dveh 4-letnih otrok Včeraj dopoldne je neka ženska zapazila v Ulici Eremo dva otroka stara približno 4 leta, deklico in dečka, ki sta tavala po cesti in nista znala, jima je in ju vprašala, od kod sta doma in kam sta namenjena. Takoj je razumela, da sta se otroka zgubila. Zaradi tega je obvestila karabinjerje, ki so kmalu nato prispeli z avtom in malčka odpeljali na svoje poveljstvo v Istrski ulici. Tu so jima najprej ponudili kosilo, nato ju potolažili in začeli spraševati, da bi zvedeli odkod sta. Izpraševali so tudi več oseb, obvestili vse svoje postaje in poveljstva policije ter radiooddaino postajo. Najprej je nekaj podatkov povedala seveda deklica. Tako so karabinjerji zvedeli, da ji je ime Redenta, dečku pa Luciano. Deklica je tudi povedala da se oba pišeta Scri-gnar in da ona stanuje s starši v begunskem taborišču na Opčinah. Zadeva je bila razčiščena nekoliko pozneje, ko sta prišla na karabinjersko postajo očeta dveh zgubljenč-kov, brata Vittorio in Romano Scrignar. Romano je včeraj dopoldne prišel v Trst, da bi uredil neko svojo zadevo glede potnega lista. S seboj je vzel hčerko ReJento in jo pripeljal k njeni stari materi v Ul. Rie-ti. Tu se je Redenta nekaj časa igrala s svojim bratrancem Lucianom, nato pa sta izrabila ugodno priložnost in kot dva odrasla odšla na sprehod. «»------- Poštni uradi za praznike Poštno ravnateljstvo sporoča, da bodo v nedeljo, 17. a-prila, vsi poštni uradi upoštevali praznični urnik. V ponedeljek, 18. aprila, bodo poštni uradi odprti samo dopoldne, in sicer za pisemsko pošto in brzojav, medtem ko bodo pošto razdelili samo enkrat. V obeh dneh ne bo poslovala bančno-poštna služ-ha. Ureditev ceste Trst - Benetke Ministrstvo javnih del proučuje možnost, da bi vključilo v splošni načrt ureditve cest tudi državno cesto štev. 14 Trst-Benetke. Za potrebe prometa bo kasneje služila nova avtostvada Benetke-Trst, ki pa ne bo zgrajena pred nekaj leti. ja iz Sabioncella pri Comu V zvezi z obtožbami proti njemu je odvetnik poudaril, da ne oporeka, da bi tvrdka Aram, katere solastnik je Landriani, ne bila prejela določene količine zabojev z avtomobilskimi menjalnimi deli. Izrazil pa je mnenje, da osebe, ki naj bi imele prste vmes pri tej zadevi, niso nikoli identificirali. Zato je odvetnik zahteval naj sodišče oprosti obtoženca vsake krivde, ker ni zagrešil pripisanih mu dejanj, ali vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Sledil je nato zagovor odvetnika Poilluccija, ki brani obtoženca Daniela Veniera in Gabriela Riccija. Kar se tiče prvega, je zagovornik trdil, da njegov varovanec ni imel ničesar opraviti s Fichennimi operacijami, čeprav je bil njegov prijatelj. Venier naj bi večkrat finansiral te operacije, toda vedno v prepričanju, da gre za poštene zadeve. To okoliščino so potrdile po zagovornikovem mnenju tudi številne priče, ki jih je poimensko navedel. Zato je zahteval od sodišča, da Veniera popolnoma oprosti vsake krivde. Glede Riccija, je zagovornik navedel okoliščino, da se je obtoženi nahajal tistega dne, v katerem naj bi bil izvršil pripisana mu dejanja, v kopališču Riccione. Tudi če ne bi upoštevali te okoliščine, je dejal dr. Eoillucci, bi ga moralo sodišče oprostiti, ker ne gre v tem primeru za tihotapstvo, temveč kvečjemu za nepreviden nakup blaga. Zadnji je govoril odvetnik Kezich, ki je zaključil svoj zagovor v prid obtožene finančne straže Dorie šele pozno zvečer. Doria, kot je znano, je eden izmed tistih finančnih stražnikov, katere bremenijo težke obtožbe in ki se nahaja v zaporu. Njegov zagovornik je bil včeraj brezdvoma zelo spreten. Predvsem je skušal izpodbiti vsako verodostojnost identificiranja odgovornih stražnikov s pomočjo 137 fotografij, kot je to storilo poveljstvo davčne policije, ko je zasliševalo obtožence. Nato je zagovornik opozoril, da je od devetih prehodov skozi bloke 1 in 2 za katere je bil obtožen Doria, ostal pravzaprav samo eden, in sicer prehod od 5. septembra lanskega leta. Ne obstaja pa noben konkreten dokaz o obtoženčevi krivdi, je dejal dr. Kezich, in preiskovalci niso mogli dobiti nobene izjave, da bi se kak finančni stražnik pustil podkupiti z denarjem. Nato se je branilec zadržal dolgo časa pri analizi možnosti prehodov preko raznih blokov. Poudaril je še posebej, da nezakoniti prehodi niso možni preko bloka št. 2 zaradi kopice razlogov. Nazadnje je odvetnik Kezich obravnaval vprašanje, kako naj bi bila davčna policija ugotovila dneve v katerih so se izvršili nedovoljeni prehodi. V glavnem je policija prišla do svojih zaključkov na osnovi plačilnih listin, ki jih je našla pri Rodaru in Fio-rettu. Treba pa je poudariti, je dejal odvetnik Kezich, da se datumi na listinah ne ujemajo z dnevi, v katerih naj bi se izvršili prehodi. Kljub temu pa naj bi preiskovalni organi izkoristili te datume in na osnovi takega nelogičnega ravnanja ugotovili, da je bil Doria v omenjenih dneh na določenih blokih in da bi potemtakem moral odgovarjati za ta nezakonita dejanja. Dr. Kezich je nato še poudaril, da ni bil obtoženec v edinem dnevu, ko naj bi po mnenju tožilca zagrešil kaz-njivo dejanje, niti na bloku skozi katerega so peljali blago. Sam Colombi je izjavil, da ga omenjenega dne ni srečal. Na osnovi teh svojih izvajanj je dr. Kezich zahteval, da ga sodišče oprosti, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Trčenje dveh kolesarjev Prometne nesreče kolesarjev so po našem mestu zelo redko, ker ie pač malo koles; rabijo jih še nekateri pri* smonoše in vajenci. Včeraj dopoldne pa se je zgodila ma- lesarjev na Trgu Garibaldi. Okrog 8.30 je 18-letni pekovski vajenec Nieddu iz Ulice Ca-stggneto 141 peljal na kolesu koš kruha v Ulico D’Annumzio Pred njim se je peljal tudi s kolesom 44-letni Gabriele Vi-dotti iz Milj. Iz neznanih vzrokov je Nieddu zadel ob kolo, s katerim se je peljal Vidotti, zgubil je ravnotežje in zletel na tla. Vidotti je zapazil, da je nekdo zadel ob njegovo kolo, vendar je obdržal ravnotežje. Ustavil se je in priskočil na pomoč mlademu fantu, nato pa poklical rešilni avto. Prisotni so pomagali pobirati kruh, ki se je razletel po trgu. Ponesrečenega kolesarja je Vidotti spremljal v bolnišnico, kjer je povedal, kako se je zgodila nesreča. Nieddu, ki so ga sprejeli na I. kirurški oddelek, se bo moral zdraviti 10 dni, ker se je pobil po čelu in kolenu desne noge. «»------------------ Po podatkih uprave ind. pristanišča 46 industrijskih podjetij v industrijskem pristanišču Po podatkih uprave žavelj- skega industrijskega pristanišča je pričelo z obratovanjem v letu 1959 in v prvih treh mesecih letošnjega leta v pristanišču sedem novih industrijskih podjetij, tako da je na omenjenem področju sedaj v ecloti 46 podjetij, ki predstavljajo približno 30 milijard vloženega kapitala od obstoja pristanišča. (Pri tem moramo upoštevati — kar uprava rada zamolčuje — da so vključene v pristanišče tudi Aquila in nekatera druga podjetja, ki so obstajala že preje). Sedaj grade nadaljnjih devet podjetij in med njimi nekatera pomembnejša, kot so: Fil-Snia, •tobačna tovarna in ICSA-Ital-chimica. V industrijskih podjetjih ža-veljskega pristanišča je stalno zaposlenih približno 3100 delavcev, nadaljnjih 600 delavcev pa je zaposlenih pri gradnji novih obratov. Računajo, da bo celotno število zaposlenih doseglo 5200 delavcev, ko bodo pričeli z obratovanjem tudi obrati, ki jih sedaj grade. 2e obratujoča industrijska podjetja in podjetja, ki jih sedaj grade, so nameščena na področju, ki obsega 2 milijona kvadratnih metrov zemljišča in vsa podjetja imajo okoli 1.3 milijonov kubičnih metrov prostornine. Industrijsko pristanišče je ugodno vplivalo na razvoj prometa, saj se je skozi njega odvijal pomemben industrijski pomorski in cestni promet. Po morju so v žavelj-sko industrijsko pristanišče pripeljali lani vsak mesec povprečno okoli 92 tisoč ton blaga, odpeljali pa so okoli 50 tisoč ton. Mesečni povprečni promet je dosegel s tovornimi avtomobili: 5 tisoč ton prihodi in 42 tisoč ton odhodi; že- Padec v stanovanju s hudimi posledicami V svojem stanovanju je včeraj dopoldne 81-letna Josipi-na Semolič vdova Krčič iz U-lice Ghirlandaio 38 nerodno padla in si zlomila levo nogo. Popoldne so žensko odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. URNIK TRGOVIN ZA PRAZNIKE Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bo po prefekturnem odloku veljal za bližnje praznike naslednji urnik: V soboto 16 lahko vse trgovine zaprejo ob 21. uri. Trgovine z jestvinami pa lahko odprejo popoldne eno uro prej. V nedeljo 17. bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. slaščičarn pa od 8 do 21.30. V ponedeljek 18. bodo vse trgovine zaprte, razen pekarn in mlekarn od 7. do 12. ure, cvetličarn od 8 do 13 in slaščičarn od 8 do 2130. Osrednja in vse krajevne ribarnice bodo ostale v nedeljo in ponedeljek zaprte ves dan. lllllllltlllllllllllll||||||||||||||||||ll|||||||||||||||||UII|l,|Mlmi,u,„l„M||||M|||||||||n||||||||m|||||| Sinoči na sedežu trgovinske zbornice Razdelitev prispevkov obrtnikom za modernizacijo njih obratov Prispevke je dobilo 58 lastnikov kovaških in mehaničnih delavnic Sinoči so v prostorih tržaške trgovinske zbornice razdelili 58 tržaškim obrtnikom prispevke za modernizacijo njih obratov. Svečanosti so prisostvovali predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predstavnik vladnega generalnega komisariata dr. Molina-ri, predsednik združenja male in srednje industrije Flo-rit in predsednik združenja obrtnikov Valmarin. Dr. Caidassi je med uvodnim pozdravom pojasnil, da je ta prispevek namenjen za okrepitev obrtniških podjetij, ki se ukvarjajo s kovaštvom in mehaniko. Predsednik Valmarin pa je podrobno obrazložil, da spada delitev tega prispevka v okvir pobude ministrstva za trgovino in industrijo, ki je nakazalo za vso Italijo v ta namen 400 milijonov lir. Ta sredstva so po določilih ministrstva razdelili ' med obrtniška podjetja, ki so z njimi kupila nove stroje odnosno nove naprave. Prispevek oi treba vrniti, vendar pa določajo, pravila, da lahko znaša samo eno četrtino celotnih porabljenih sredstev za modernizacijo obrtniškega podjetja ter, da lahko prejme neko podjetje največ do 500 tisoč lir. Za Trst so najprej nakazali 2,5 milijonov lir, kar pa se je izkazalo, da ne zadostuje za vse potrebe tako, da je nato nakazala trgovinska zbornica še en milijon in pol, vladni generalni komisariat 1 milijon, tržaška hranilnica pol milijona. Končno je ministrstvo nakazalo še 3 milijone 186 tisoč lir, s čemer so lahko zadostili vsem utemeljenim prošnjam za prispevek. Skupna vsota je torej znašala 8 milijonov 686 tisoč lir, ki so jo razdelili med 58 tržaških obrtniških podjetij. To vsoto je razdelila posebna komisija, ki jo je sestavil pokrajinski odbor za obrtništvo in ki je upoštevala položaj vsakega obrtniškega podjetja posebej. Prispevek za modernizacijo so sprejele naslednje kovaške in mehanične delavnice: De Cesare Giuseppe, OMI-Canova Tonet, Ferfila Giovan-ni, Favaretto Alessandro, Zol-lia Longino, Cova Ermanno. Vremec Guido, Paliaga Gia-como, Elstner Adolfo, Paro- nit Albino, Derni Carlo, Mi-cheli Ernesto, Technochimica Giuliana, Pertot e Cernigoi, Zanutti Giovanni, Kuk Marino, Ielercich e Bonifacio, Soa-ve Milano, Berletti Marcello, Gentilcore Bruno, Vatta Emi-lio, Goruppi Francesco, Gla-vina Enrico, Muradori e Fer-luga, Cum Luigi, Stella Ore-ste, Casanova Giuseppe, Cre-vatin Giuseppe, Puri Carlo, Sironich Giuseppe, Simonetti e Iankovits, Bartoli Eugenio, Toffolon Giuseppe, Ferrini Luigi, Wojcickj Carlo, Caha-rija Lino, Luksa Emilio, Vi-sentin Mario, Machne Paolo, Sinovi Giacomini e Figlio, Magnani Giuseppe, Turko e Stare, Puppatti Nicio, Lenar-duzzi Roberto, Fabris Tarci-sio, Bonazzi Franco, Soli Giovanni, OMI-Stock Carlo, Cia-ni Antonio e sin, Cocci Mario, Fasana e sin, Putschko Stani-slao, Gotti e Battistella, Er-magora Bruno, Sostero Etto-re, Martinuzzi Vinicio, Tede-schi Bruno, Caligan Pietro. Telefonski govorilnici v Borštu in Prebenegu Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril več sklepov občinskih uprav. Tako je bil med drugim potrjen sklep dolinske občinske uprave glede postavitve javne telefonske govorilnice v Borštu in Prebene-gu. Kot je znano, je občinski svet ta sklep sprejel na seji dne "9. decembra lanskega leta. Seja pokr. odbora Snoči se je sestal na redni seji pokrajinski odbor pod predsedstvom prof. Gregoret-tija. Dnevni red seje je bil precej obsežen, saj je vseboval okrog 40 navadnih uprav- nih sklepov. Nekateri sklepi se tičejo izdatkov za dela pokrajinskih ustanov, ureditve položaja osebja pokrajinske šole na pro-t°m ter socialnega skrbstva. Na županstvu pa se je sestal pod županovim predsedstvom občinski o Ib j- ki je tudi obravnaval vprašanja. lezniški pa 6000 ton odnosno 13.000 ton. Uprava pričakuje, da se bo pristanišče občutno razširilo in okrepilo z gradnjo novih velikih industrijskih objektov, ki jih bo pritegnilo prosto industrijsko področje. V ta namen pa je treba še pojasniti nekatere podrobnosti zlasti glede razlage nekaterih členov dekreta vladnega generalnega komisarja o ustanovitvi prostega industrijskega pristanišča. Nov cestni zakonik in signalne naprave Inšpektorat za civilno motorizacijo opozarja vse lastnike motornih vozil, da morajo imeti vsa vozila, ki so prišla v promet do 15. januarja letos — prirejene svetlobne in signalne naprave na osnovi predpisov novega cestnega zakonika. Predpisi se v glavnem nanašajo na naslednje naprave: 1. Puščice za nakazanje spremembe smeri v vožnji niso dovoljene. Signal za spremembo smeri na prednjem delu vozila (utripajoča luč) ne sme biti rdeče barve. Luč mora biti bela spredaj, ob straneh in zadaj pa oranžne bgrve. 2. Barva luči za signal «stop» (zaviranje) mora biti pri avtomobilih in motorjih rdeča in ne oranžna. 3. Žaromet za ritensko vožnjo (m nujno potreben) mora biti bele barve in ne oranžne. 4. Motorna kolesa morajo imeti: spredaj belo ali rumeno in zadaj rdečo luč. Za postanke (luce di posizione), srednji žaromet (anabbaglian-te) in zadaj še rdeče mačje oko (catadiotro). 5. Traktorji za kmečke potrebe morajo imeti: dve sprednji beli luj za postanek (liici di posizione), dve rdeči luči zadaj, dve rdeči mačji očesi zadaj, srednji žaromet in luč nad evidenčno tablico. 6. Prikolice, ki se uporabljajo v kmetijstvu, morajo i-meti dve sprednji beli mačji očesi, dve rdeči luči za postanek in dve trikotni mačji očesi na zadnjem delu vozila. 7. Taksiji, ki niso prebarvani z zeleno barvo, morajo imeti na strehi vozila poseben znak, viden tudi ponoči, z napisom «Taxi». Vse podrobnejše inormacije so na razpolago na inšpektoratu za civilno motorizacijo. ——.«»----------------- ana javna dela Na ravnateljstvu za javna dela vladnega generalnega kom.sariata so bila na dražbi oddana naslednja javna dela: Popravilo streh, gradnja vmesnih sten, pleskanje notranjih prostorov in druga manjša dela za ureditev vojašnice «Duca d’Aosta» je prevzelo podjetje Fiorentini in Feresin iz Trsta za izklicno ceno 1,760.520 lir. Mizarska dela v telovadnici nove šole pri Sv. Soboti je prevzelo podjetje Fiorentini in Feresin iz Trsta za izklicno ceno 3,153.300 lir. Pleskarska dela z oljem v vojašnici «Duca d’Aosta» je prevzelo podjetje Bertoli Cri-stoforo iz Trsta za izklicno ceno 2,088.000 lir. Dela za pokritje nekaterih odsekov cestišča z bitumenom na cesti 2avlj >Katinara so bila dodeljena gradbenemu podjetju inž. A. Brussi iz Trsta za izklicno ceno 8,490,000 lir. Pokritje dela glavnega zbiralnika v Zavljah na področju Ustanove industrijskega pristanišča je bilo poverjeno gradbenemu podjetju CESIA za izklicno ceno 7,200.000 lir. —-«»----------------- Podaljšan rok za plačevanje davčnih obrokov Aiimistrstvo za finance sporoča, da bodo letos podaljšali rok za plačevanje obrokov davkov do 20. aprila. To zato, ker letos padejo zadnji dnevi za plačevanje obrokov na 17. in 18. april, ki pa sta oba praznična dneva, ko so uradi zaprti. Nove cigarete Od danes so v trafikah naprodaj luksemburške cigarete «Montecarlo» in »Montecarlo-filter«. Cena zavojčku z 20 cigaretami je 330 oziroma 350 lir. Nove so tudi nemške cigarete «Finas» (zavojček z 10 cigaretami stane 200 lir, z 20 cigaretami 400 lir) ter «Peer filter«, ki stanejo 410 lir (zavojček z 20 cigaretami). «»----- Kovinska plošča padla delavcu na nogo Pri delu na jugoslovanskem parniku «Lun» v starem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 52-letni Giovanni Visintin z Vrdele 205, ki je pomagal pri raztovarjanju železnine. Nenadoma je kovinska plošča, ki so jo prekladali z žerjavom, padla na Visintinovo levo nogo in jo ranila ter verjetno precej poškodovala. Ponesrečenca so odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na orto-upravna | pedski oddelek, Zdraviti se bo moral ob lo do 40 dni. I Brata Kurtza v «Verdiju» Včerajšnji koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra sta razen prve točke — Beethovnove ouverture Egmont — izpolnila slovanska avtorja Dvorak, in Prokofjev. Od prvega je bil na sporedu Koncert op. 104 za čelo in orkester; od Prokofjeva pa smo prvič v Trstu slišali njegovo VI simfonijo. Dirigent Efrem Kurtz ni več neznan tržaškemu občinstvu, dasi še ni prav dolgo, odkar se je prvič pojavil v našem mestu. To pot pa je prišel z bratom Edmundom, ki je nastopil kot čelist v Dvorakovem koncertu. Solist se je popolnoma približal značaju. Dvorakove glasbe ter na svojem instrumentu izrazil notranjo nežnost in čustvenost, ki prikipeva v tem koncertu. Šesta simfonija Prokofjeva spada že v dobo po zadnji vojni. Delo, ki na poslušalca ves čas prijetno učinkuje, je nekoliko odmaknjeno od navadne prokofjevske glasbe in se šele proti koncu vrne na njegova znana pota. Dirigent Kurtz je simfonijo z orkestrom do podrobnosti izdelal ter jo predstavil v kar najbolj svetli luči. Ves koncert, ki ni imel ničesar, kar bi bilo preračunano na zunanje efekte, je občinstvo toplo sprejelo. Razstava humoristične grafike V prvi polovici maja bo v Trstu prirejena razstava humoristične grafike. Razstava bo pregled humoristične risbe od 1900 do 1960. Razstavljena bodo dela pokojnih Ma-teldija, Galantare, Targuinia S inija, Scalarinija, Attilia in drugih do nekaterih še živečih iz tiste dobe, kot Sac-chettija, Eugenia Colma, Du-dovicha, Mance itd. Sledila bo humoristična grafika med obema vojnama in končno številni karikaturisti iz časa po zadnji vojni. Ob tej priložnosti bo natisnjena tudi posebna publikacija z življenjepisi razstavljavcev; v njej bo mnogo reprodukcij. Razstava bo v Ul. Zudec-che 1. «»-------- Prekop grobov Občinska uprava sporoča, da bo v kratkem pripravila nove grobove v XXVI. kripti (IV. polje) na občinskem pokopališču pri Sv. Ani, kjer sedaj počivajo posmrtni ostanki tistih, k- so umrli in bili pokapani od 22. januarja 1949 do 4. februarja 1949. Interesenti, ki bi želeli, da se posmrtni ostanki svojcev ohranijo in drugje pokopljejo, naj naprosijo tekom 31. maja t. 1. upravni oddelek občinskega tehničnega uiada-odsek za pokopališča v Ul. del Teatro 5—II, soba 36, da ukrene vse potrebne v tej zvezi. Po preteku gornjega roka bo občinska uprava izvršila prekop in prenos posmrtnih ostankov v skupno grobnico. Nagrobni znaki kakor tudi tablice pa bodo ostali na razpolago občinske uprave. «»—— O V petek se bo sestal pokrajinski odbor FILLEA-CGIL. HA It IM A OltVKMTM.A j Sola Glasbene Matice. Vaja o-troškega pevskega zbora bo danes 13. t. m. ob 18 30 v šolskih prostorih Ul. R. Manna 29-11. Ravnateljstvo JOOGOOGOOOGGOOOOOGGO PROSVETNO DRUŠTVO PR0SEK-K0NT0VEL priredi na VELIKONOČNI PONEDELJEK — 18. aprila ob 16.30 v dvorani na Kontovelu veseloigro v treh dejanjih Frana Lipaha Glavni dobitek» Nastopa domača mladina Vljudno vabljeni! JOOOOOOOOOOGGOOOOOOO PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 GLED aliSCaJ GLEDALIŠČE kVEHD** jlf V soboto ob 21. uri bo v aaiišcu Verdi tretji^ko^”, $!• zaške filharmonije. .^'^Jdi v19. lo Franci, Sodeloval bo iv s iom.1, ‘-'ou'-s v » — - linist Salvatore Accaroo.^ ^ Danes dopoldne se za vSlop- gledališki blagajni prodaj nic. TEATRO NUOVO ^ Drevi ob 21. uri Al' predstave »Kocke in vsiok freda Balduccija. Prodaj« , nic pri gledališki biagaJJ« tJj. V petek 16. in sobo.o ‘ • w. ob 21. uri predstava «bew ge«. C E I N lC3 «N> Moderno 16.00 Nova tevip suit' blue-jeans» 5 lovanjem «Baleta dležnez: Na platnu: «X 3 dinamit«. Zadnji dau. ne Fenice 15.30 «Vojak m P?!!’ nato Rascel, Aido - -Excelsior 15.30 «Beie senc ^ tony Quinn, Yoko T« ■ nicolor, techniram«. Teohni' Fabriz'- A«- techniranm. -Mt!® Filodrammatico 16.00 ® hnjcol<>r' Tihega oceana« M. Flor. P? Grattacielo 16.00 «Jeremu^ in vohun«, Disneyeva ca. !,•) pr** Supercinema 16.00 «Ti> „ vir viš », U. Tognazzi m nello. ontterfF Arcobaleno 16.00 Vittorio Veneto 14,00 *p Režija: Carlo Dre.vet- jegije»-Astra 16.00 »Deseiorica ^,11 • Ideale 16.00 »Ljudje Kr Marconi 15.00 «Za *>lar vtU* Technicolor Nastop«1. pt> igralca John Wayne Sar^zco 16.00 Techmcolor. Teror prihodnosti. _ v vd^- Savona 16.00 «Zaseda v 1___:___________ Monfll Ti Odeon liTSo" <r-renče in gospodinj« ( Grazia, pomorščak jj, jadfJ gio in uradnica Grmek ---------- NOČNA SLUŽBA b 4. 6» Cipolla, Ul. BelPO«|(a 6i fi d:na Enea, Ul. Gjnn« uiiC« ||, la Maddalena, ,=tr lt«1,?,|jl! Pizzul Cignola. K°rz,Vn’( Croce Azzurra, Ul. 26 ( Šolske A negt '’ enŠB'11’ stvenega liceja = v« mm jezikom v 1 r ie t« je treba vložiti Pr°*ltf za ajj] ne in spreiemne i«, "Ii.it ni licej do vključno tal.pp«*' 1. - Pojasnila g\\c^ Znanstvenega liceja Vsa)(0 1 zaretto vecchio 9-*' dne od 10 do 12 u a Z. L B 'seb/čt Izlet SPDT. KO P° [0, A f. kih Brdih češnje ev[g tjn. ikoriočni ponedeljek ^ p f(i edi SPDT pomlad«n,eZ P° Joše čez Medano, erjaH'IIi/' la Kojsko in V St®* v J, V eženci naj se I . ilici 15-II do sobote j Joidne. . pa tU V nedeljo 8. maj pri) [■rento k izviru soc timski ulici 15-1* X KSNOPROSEK-KON^1 j, 0 predvaia danes *tavi*io11 ob 19 30 Rank film: film: ,, Peklenski P'1;,' ti predvaja danes 13. t. ®- u(4 ob **■ z začetkom UniVerMl barv»' ^ cinemascope divja* Igrajo: AUDIE .TOANNF, DRU, 5?RSKI dnevnik — 3 — 13. aprila 1960 Pismo iz Ljubljane Neu spelo opravičevanje ^adoglia, Roatte in drugih Dra, Pripombe k publikaciji: EMILIO FALDELLA «L’Italia nella seconda guerra mondiale» M urednik (■ 'Takega dnevnika»! ljjn' dobiš to pismo iz Ljub-Viton1« ?,re,d dvajsetletnico ie, Pdaes^aJ6 V V°Jn°’ kl 'iudstv***'518 za italijansko fiest ° samo zlo, razbitja . smrt L - PUDiann?141 ne®tetih, bedo in ti treb i*’ misllm. da mi iliotir.3 ?oudarjati, da mi to nrJ_an^ nimamo kakšne- aožei- interesa do sipo laJae,ga, veselja. Ne, saj ttgjbili Žrtev nacistič- ki j« Cističnega napada, PHzad^i38? državo daleč bolj - 0=1 kot Italijo. •vojo wPaldeha ie napisal ti oh....ijgo 2 namenom, da faliteto *kalijansko gene->#itie i !Z druge svetovne Vojn^' y5 da °na ni hotela is s* ysakdo ima pravico, &£ U “Ud pidV tptsvičUiIani’ p°)asnjuje ... tov«, j : v uvodu knjige ^■Soarslr3* d°bil dragocene ‘okito ke Podatke od «vi-!s Senpr ,aost’“ — gre t.udi lia, yrala Roatto, Ambro-itienuje 1U iam izrecno ne •tu. TnIjiU:>,;oPata pa v tek-bo a;- , pr°ti temu nima- hi» hn dasi sta oba gene-a Poveljnika II. ar- <£"DA “ Slovenca. *klovani ln smo jima Ju-^Uli , marsikaj, marsikaj lli(ti}1 Cjanje talcev in p°žige f nov, taborišča, v , O bojih proti J' govoriy0slav.iji- Faldella moral' ’ -SVOp knjigi- bi f0ve, w,'.sai mimogrede le 'e. lmr, J “niiiugreae le Jdj ; |ko italijanskih di- ikanu ,, 0 zaPoslenih na «4 ___ (leta 1943 kar 31 4,0 Ni t s' 598)- Pusti-•>5podl°b strani, zdi se, ^ reči i- **eneraH nimajo So ,se jim ne zdi V lllogočo0ritiJ ali pa Jlm Jjiova težko govoriti. o bi !*deva tudi to. 1 v n ,' Paldellovo knji- l*'0 *opoln*i b vprašanjih Sati a"' ' v drugih z do- Pfav * dokazal, da nima zlasti ti "'■Pad ' za vprasa-lt,®e ie ,? na Jugoslavijo, > le Pripravljal že leta ^H^*5tlčna Italija arnbni načrt «PR t iw.fr«ti”,Snciii in «PR 12 i' lij®* bokn^U80s^aviji- Ohra- ki^i pn ra v obrambni na- L J® «ppdugoslaviji imenu i.R 12» brez ,.hi« it«’’ ie k-,"" brez «bis». Zaupno raZdel]en kot H Xi. štabnim od- •Ch 1940-' BilV V‘dmU 10' bi Olga Je res 0- tfj« Predvifna6aja- vendar C2lyne ‘deval tudi delne b Jd9 oh u na sektorju tj. ožie in Rotah Crna prst ti 01 zasedb1 Planini' kjer ra7Vali»1- tavaiien di dame«; 11.00 Glasba za vas, ki net: VVerther; 22 J 5 Z a n sam- Glasba za lah- Trst 9.00 10.00 listične glasbe; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Ali jih poznate 20.25 Orkester Lawren- btJ«t| "I VI' u.iiiig//, — - --- -- c y Tri„::e; 14 30 Pred delate; 13.45 oSevernica« u' 15.00 Pesmi da; 16.00 Poje Renata rno_ blom Mojmlra Sepeta; 22.40 Scotto; Ameriške popevke; 23.10 Mo- derna plesna glasba; 23.30 Pe- 16.20 Pojd Celentano, Del Mo- naco, Lat lila itd.; 17.00 Pesmi ‘H*: Druga simfonija, in Angelini; 18.35 Jazzovski J w'n°s RiZa dobro Jutro; koncert; 20.30 «V dveh se la-II- 13č.9J1: >2 00 Orwim,„ ltJ,°diJe do ________ ^7\'»htje- obzorn.ik; 1440 -^0 p'’t 510 Zabavna ® H^WeD,v snovni \SRL’ 16.00 O- L - '6.50 2ahariat Orkestri angleški kulturi; S>je 'n Muel- be L. Nona, B. Ha..* .. Aku Ka Ouiana: nn Vsak liV12-0® Opoldan- ** 2145 Fantaz,Ja m°- Ip9' ? Kron , Operne ari- tlvov z Nicolom Ariglianom, »oi3C5lk« it jug . Giorio Christian - ^ ^ tn^iltljskl Lojaconom; 22.1 koncert, pianist Peter Iranki III. program giasba; Ital. televizija l^iodhe'®^1 nasveti; i ftl*rni »Jto melodije; 17.00 13.30 TV šola: »Zgodovina ln državljanska vzgoja«, «Znan-dTmfonlčni stvena opažanja«; 17.00 TV za mladino: »Konjiček«, 18.30 TV dnevnik; 18.45 Enodejanka O-rla Verganlja »Ce bi se vrnil on«; 20.15 Sola za Evropo; F. 20.30 TV dnevnik; 21.00 «11 Schmitt in P Dukas; 18.00 O ventagllo«; 22.15 Umetnost in 18.30 Sklad- znanost; 23.05 TV dnevnik. ji«,; »i, Abb„ »ena; zu.uu vjaButn.«.,. SS**: 17«nne; 1725 Haendel; 21.30 Trode.ian b,9 . a0o '(..h) ___ 11,» ti, c Maderne, L. Guiana; Berla; 20.00 Vsakovečerni kon- Jug. televizija ■00 p- '■ 30 Baletna !?.0S RL; ka »Veliki državnik« Th. S "OL; -Rhoniku ,R„L; 1900 Eliota; 23.25 F. lS O k1930 Pre' dlje«. Sv, Bler w- Ve serenadi. Slovenija Ljubljana: 16.00 Pionirski mo-Martin: »Stu- zalk: obzornik, fototečaj, pošta z uganko; 18.45 Telesna kultura in šport. Beograd: 20.00 TV dnevnik; Zagreb: 20.20 De- Pngram Sola; 11,35 O- 8.05 Mladina po,e; 8.30 Go- legati za V. kongres; Beograd: dalni ansambel; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Violina in kla- 20.40 Dokumentarni film; 21.00 M. Matkovič; »Trije« drama. Družba Metro Goldwyn Maver se je že v zimi leta 1957 pogodila z režiserjem Willia-mom Wylerjem, da bo prevzel režijo. Kdor pozna Wy-lerja, je v začetku dvomil v to, da bo ameriški režiser pri-vedel to delo do konca, tako, kot bi bili producenti želeli. Družba Metro Goldwyn Ma-yer se sicer že ponaša z vrsto filmov-velikanov, toda Wy-ler ima zahteve, ki jih tudi močne družbe ne prenesejo rade. Režiser pa si je zagotovil popolno svobodo dela in, končno, po dveh obilnih letih spravil pod streho film, s katerim se ne more kosati noben dosedanji film, pa naj bi ga bili izdelali kjer koli na svetu. Pri tem ne mislimo toliko na kakovost filma, pač pa na njegovo ogromnost, ki se opaža >• vseh oblikah, predvsem v nekaterih številkah. Predvsem bomo povedali, da je film stal 9 milijard lir, kar je nov rekord. Poleg tega je pri filmu sodelovalo 500 filmskih umetnikov in 50.000 drugih priložnostnih igralccv-statistov. Se nekaj številk: Čeprav so film začeli delati «šele» pred dobrima dvema letoma, so vse priprave trajale pet let. Deset mesecev pa je trajalo samo snemanje. Električne naprave, ki jih je Wyler dal napraviti za film, bi bile dovolj za osvetlitev celega mesta. Za film-kolos pa so posneli 240.000 km filma. Seveda je Wyler iz tega izbral le nekaj tisoč metrov filma, ki ga bomo videli pri predvajanju. Zato pa je posamezne kadre in sekvence posnel po deset, dvajset, trideset, nekatere celo sedemdesetkrat. Za kuliserijo in za razne scene so izdelali že vnaprej 10.000 načrtov, nato pa «izklesali» 500 kipov, zgradili 50 vojnih ladij, 18 big (rimljanskih dirkalnih voz), zgradili bazen s površino 6000 kv. metrov in postavili dirkališče s površino 18 arov in tribune, ki so bile ponekod visoke kot so visoke petnadstropne hiše Kot smo že rekli, je pri filmu sodelovalo 50.000 priložnostnih igralcev - statistov. Za film so najeli 78 konj boljše pasme iz Jugoslavije in 8 čistokrvnih arabskih konj. Najeli so še 90 velblodov, za katere so morali zgraditi posebne hleve s primernim ogrevanjem, da bi velblodi imeli ustrezno klimo. Dvanajst posebno drznih telovadcev se je dolgo časa vadilo, da bi v nevarnih sekvencah igrali dvojnike glavnih igralcev. Prvič so pri snema- nju tega filma uporabili nove snemalne kamere, ki jim pravijo «okno v svet«. Po 6 takih snemalnih kamer, ki posnemajo na 60 mm film, je bilo razvrščenih pri raznih množičnih scenah. Nato pa je Wyler iz vseh izbral tiste posnetke, ki so bili njegovim pogledom najbolj blizu. Režiser William Wyler je baje nemogoče zahteven. Ljudje, ki so z njim sodelovali pri tem velikem filmu, so morali dati vse od sebe. Mnogi so se pritoževali, da so izčrpani, kajti posamezne scene so se ponavljale v nedogled. Z druge strani pa je bil, kljub zahtevam filma-ve-likana, tako dlakocepen, da so mnogi iz družbe Metro Goldwyn Mayer nad njim že obupali. Primer; Ob nekem prizoru je potreboval primerno zapestnico. Ko so mu prh nesli cel kup potvorjenih, se ni z nobeno zadovoljil. Zato je šel k znanemu rimskemu draguljarju Bulgariju in si tu izposodil zapestnico z draguljem, ki je vredna 15 milijonov lir. Drugi primer; Ste-phen Boyd ima plave oči. William Wyler pa je prepričan, da so imeli Rimljani temne oči. (Odpustimo mu to zmoto). Zato je umetnika pri-silil, da si je nadel umetno roženico temnorjave barve in Stephen Boyd se je nekaj dni solzil, da bi mogel ugoditi želji režiserja Williama Wylerja. Navedli bomo še eno »nemogočo« zahtevo Williama Wylerja: Film se začne nekje z rojstvom Kristusa v Betlehemu. Ker se znano rjovenje simbola družbe MGM-leva ne sklada preveč z rojstvom, se je Wyler nekaj dni prepiral s predstavniki družbe, da bi simbol družbe leva — odstranili iz glave filma. Predstavniki družbe na to niso pristali na noben način, kar je tudi razumljivo, toda Wylerju je uspelo, da lev MGM tokrat ne bo rjovel. Snemanje 'akega filma je zahtevalo zares izreden napor in — izredna sredstva. Da bi v množičnih scenah vse teklo, kot je zahteval režiser, je množice statistov razvrstil v centurije in vsaki postavil na čelo nekakšnega »centu- riona«, ki je od ((vrhovnega poveljstva« dobival ukaze po radiu in se nato ustrezno ravnal, po njem pa so se znali ravnati tudi člani njegove centurije. Tudi rimljanski dirkalni vozovi so bili opremljeni z radijskimi sprejemniki, prav tako so bile opremljene rimljanske vojne ladje. ©d kod Wylerju tolikšna svoboda pri razpolaganju s sredstvi producentov? Metro Goldwyn Mayer se sicer želi ponovno postaviti s filmom-kolosom. Toda to ni glavni vzrok. Tudi sam Wyler je finančno udeležen pri filmu Prezgodaj hi bilo delati račune. To bomo videli šeie po Cannesu, ko bo film ocenilo občinstvo in uradna kritika. Samo če hočejo priti do vloženih sredstev, morata MGM in William Wyler izkupičiti 18 milijard lir, kajti toliko bodo znašali stroški filma in reklama. Optimisti pa pravijo, da bo film prinesel veliko več. Sami producenti računajo, da bodo v treh letih, kolikor se bo film predvajal, inkasirali kakih 70 milijard lir. Prepustimo tudi to času, kajti prezgodaj bi bilo film precenjevati ali podcenjevati, vendar moramo še nekaj dodati: Povsem v duhu ameriške reklame so se tudi v Franciji, v pripravah za njegovo predvajanje v Cannesu že lotili primerne reklame. Ljubitelji izbranega cvetja so že vzgojili vrtnco »Ben Hur«, proizvajalci dišav so že ustvarili dišavo «Esther», modne hiše pa krojijo toalete «Ben Hur«, ki naj bi se navdihovale po rimljanskih oblekah iz dobe Ben Hurja. Priprava, kot vidimo, je velikanska. Vprašanje je če bo vse to uspelo, kajti glavno besedo bo imela vendarle uradna kritika, za njo pa milijoni ljubiteljev kinematografov, kajti ti bodo prinesli milijarde, ki so jih v ta veliki film vložili. WALTER BIASI tabra in je že vpisana v jamski kataster. Ker je bila še neraziskana, sicer pa v zelo dobrem stanju, se je tržaško planinsko društuo (Alpina Giulia) odločilo za raziskovanja v njej. Izkopavati so začeli pred desetimi meseci pod vodstvom G. St radija, znanega paleontologa, ki že dolgo let žrtvuje ves svoj prosti čas za izkopavanja in proučevanje arheološkega materiala. Pri izkopavanju sodeluje tudi podpisani. Jama leži v mali dolinici. Visoka je tri metre, dolga pa kakih dvanajst in ima raven vhod. Z izkopavanjem se je začelo na desni strani v globino kakih pet metrov. Odkopano zemljo odnašajo v dolinico, kjer jo presejajo, ker so v njej koščki orožja in kresilnega kamna (kremenjaka) kakor tudi razna orodja kot sc šivanke, noži in drugo iz kosti. Vseh teh ostankov je kar prečej in v kratkem jih bodo pokazali v barvnih slikah na konferenci v samem planinskem društvu. Posebno mnogo je bilo izkopanih lončenih kosov (okrog 200 kg), ki so večinoma {z ilovice, nekaj pa jih je tudi z raznimi vdolbenimi okraski. Zelo pomembno najdbo pri tem izkopavanju predstavljajo tri lepe puščice trikotne oblike izsekane iz kresilnega kamna. S temi puščicami so predzgodovinski prebivalci streljali na živali, V naši okolici jih je bilo doslej najdenih zelo malo. Poleg drugega smo v tej jami našli tudi navadno in za orodje obdelano jelenovo rogovje, zobovje divjega prašiča in še druge kosti, ki pa jih bo treba še klasificirati. Društuo namerava urediti paleontološki muzej ter prirejati periodične konference s predavanji in prijicira-njem barvnih slik o tej jami. Sodi se, da bo jama do kraja raziskana šele čez kaki dve leti, ker se delo vleče počasi, saj so pri izkopavanju zaposleni le štirje delavci in še, ti samo ob nedeljah in praznikih. Važno je, da imamo ljudi, ki gledajo v bodočnost, ki odkrivajo nove stvari in nas z njimi seznanjajo. Važno pa je tudi, da imamo ljudi, ki se zanimajo za preteklost in nam s svojimi prizadevanji odkrivajo še neraziskane tajnosti življenja naših davnih prednikov. ALBIN BAJEC lltllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllilllillllllllll Knjižica za vzgled « Narava v muzeju » Naravoslovni muzej mora kazati zares pravo življenje, če hoče biti razumljiv tudi nujpreprostejšemu obiskovalcu Danes se Je na svetu marsikaj menjalo, tudi odnosi v življenju so se menjali. Svoje dni je bil n amen muzejev zbrati čimveč stvari, te stvari lepo postaviti v omare, te omare natrpati v sobe. Kvečjemu so pod ime razstavljenega predmeta na pisali ime. Čestokrat, če ne večinokrat, je bilo to ime učeno, v tujem, največkrat nerazumljivem jeziku. Kaj je imel človek od take učene, natrpane zbirke? Nič. Navadni obiskovalec prav gotovo nič. Na svoj račun je prišel le strokovnjak. Tudi dandanes je še vedno ostal muzej — muzej, zatočišče in zbirališče vsega zanimivega, starega, edinstvenega ali pa zbirke, ki odraža vse mogoče odtenke življenja — mesta, dežele, pokrajine, države, celine, sveta. Toda 00 današnjih načelih in sodobnih vidikih ni muzej le za nekaj izbrancev, marveč je muzej tu za vse. Muzej mora postati za vse. Vsak, tudi najpreprostejši obiskovalec, mora v muzeju razumeti, kar mu je postavljeno na ogled Kajti ni državljan — davkoplačevalec za to tu, da muzej samo vzdržuje, marveč je muzej za to tu, da državljana davkoplačeval 6HIMHIIllllllllllllllIIIIIIIIII11lllllltii111 Iimm| na,,,a„|11m,,||111| |,||||| 11|11,|((,M|,,,,|n|,,,,11m(11111m11111IIimIII1111111lil 11111n OVEN (od 21. 3. do 20. 4.). Edino s svojim optimizmom boste mogli prebroditi nevšeč-nosti, ki jih boste imeli v zvezi z delom. Večer bo prijeten. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Pri izbiri družbe, predvsem pri izbiri sodelavcev, pazite, da se ne prenaglite. Ne vzbujajte ljubosumja pri svojcih. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Večer primeren za poslovne zadeve in za pregled dosedanje dejavnosti. Skušajte biti čimbolj objektivni tudi če kaj ne bo prav. RAK (od 23 6. do 22. 7.): Na vidiku uspeh, prava zmaga, pa čeprav ne bo tako kot ste pričakovali. Nekdo vas bo spravil z zelo slabo voljo. Skušajte biti popustljivi LEV (od 23 7. do 22 8.): Zelo dinamičen dan Več obiskov, ki jih niste pričakovali. HOROSKOP ZA DANES__ Verjetno ne bodo vsi prijetni. To bo vplivalo na razpoloženje. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.): Odločno vztrajajte pri svojem načrtu, ki ga ne >mete spremeniti niti za las, oa čeprav ne bo šlo tako ahko. Novo poznanstvo. TEHTNICA (od 23. 9 do 23.10.): Finančne možnosti večjega značaja, zanimivi predlogi. Marsikaj bi se dalo izkoristiti, posebno če imate za to finančne možnosti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do nega značaja, na vidiku potovanje ali vsaj pošta STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.); Preveč zaupate vase in v svoje sposobnosti. To bi vas znalo stati krepke napake, ki jih boste drago plačali. Glavobol. KOZOROG (od 21 12 do ?(• 1.): Kar se dela tiče, bo- dite brez skrbi. Z današnjimi uspeti, si boste odprli vrata v boljše razumevanje. Ne zanemarjajte zdravja. VODNAR (od 21. 1. d0 19. 2.); Precej sreče boste imeli, toda to bi vas moglo navesti k nepremišljenim stroškom, ki bi jih vaše gmotne razmere ne dopuščale RIBI (od 20. 2 do 20 3.); Velika in intenzivna iejav-r.ost, ki pa ie zase sile ne bodo prenesi^ Nekdo, ki se 22. U.): Precej ste popustili. Vzrok je v utrujenosti Možne .vam ponuja, ima posebne našo večje spremembe čustve-I mene. ca izobražuje Naravoslovni muzej mora biti kot živalski vrt ali pa botanični vrt. Mora kazati zares pravo življenje Živali in rastline morajo biti skupaj v pravem okolju, v pravem odnosu. Kar je razstavljeno, mora biti tako postavljeno, da se ti zdi, kot da si se znašel v naravi in se je življenje le za hipček ustavilo, kot da se je postavilo in za trenutek umirilo, da počaka, da mojster fotograf pritisne na svojo črno škatlo in ga bo vsak trenutek ujel za fotografijo. Kakor razberem iz knjige dr. Antona Polenca, ravnatelja naravoslovnega muzeja v Ljubljani, so tam uredili 1)4 diorum. Na strani 12 je razloženo v knjigi, kaj je diorama. «Diorama imenujemo prostor, kjer so prikazane živali in rastline ta ko, -cof žive v naravi.v Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala knjižico dr. Antona Polenca «Narava v muzeju«. Izdaja te knjige je res posrečena zamisel. Vsi muzeji bi se morali ob njej učiti. Tone Polenc ni poskrbel samo. da so v Ljubljani sodobno uredili nara poslovni muzej On res misli na obiskovalce, na široke ljudske množice, predvsem pa na šolsko mladino, napisal je levo, poljudno strokovno neoporečno knji-žioo, kjer vse le diorame na prikupen, kramljajoč način tolmači. Greš v naravoslovni muzej v Ljubljani, imaš v rokah to drobno knjižico, (i-tuš, pa stoji ob tebi dobričina, učeni Tone Polenc, Pa ti razlaga, kar gledaš in si vesel in hvaležen za dobro besedo. Se mi, ki smo daleč proč od Ljubljane in ne gledamo v naravi teh lepih di o-ram, ki so prav gotovo v naravi vse žive v svojih naravnih barvah, smo veseli, ko čitamo to lepo knjigo in gledamo že samo slike vseh 114 dioram. Nekaterim ljudem sem v Trstu pokazal to knjižico. Ne pretiravam, vsak re z veseljem listal po njej in se čestokrat za dalj časa ustavljal pri posameznih slikah. Moji mlajši prijatelji se sploh niso radi ločili od knjige. Pokazal sem knjigo tudi različnim someščanom italijanske narodnosti, povečini naravoslovcem. Naravoslovci smo po navadi ljudje aobre volje in kar mislimo, tudi brez ovinkov povemo. Moji znanci naravoslovc, so mi priznali, da se ,e treba tudi od nas Slovencev marsikaj učiti in da gremo po pravi poti. Knjižice je 116 strani. V knjigi je 114 slik, ki jih je narisal Rudi Gorjup, ki je knjigo tudi opremil o. e. A. t Tehnika i * * in J I znanost * * Sovjetski batiskaf V vojaški ladjedelnici v Leningradu so dogradili velik batiskaf, s katerim nameravajo sovjetski znanstveniki potolči nedavno postavljeni rekord v spuščanju v morske globine, ki sta ga z batiskafom »Trst« dosegla znani belgijski znanstvenik Jacques Picard in neki ameriški oficir. Sovjetski batiskaf je dolg 17 metrov, in ima posebno kabino za dva člana posadke. Opremljen je z močnimi reflektorji in posebnimi periskopskimi opazovalnicami, ki omogočajo dober pregled okolice batiskafa. Avtomatske kamere bodo lahko snemale vse predmete v oddaljenosti do 20 metrov. Po poskusih v Baltskem morju se bodo sovjetski znanstveniki že letos spustili v morska brezna Pacifika. Nova sintetična hrana Znanstveniki inštituta za tehnologijo hrane v Stockholmu so iznašli novo vrsto sintetične hrane iz odpadkov pri industriji ribjih konserv. Z novim postopkom so iz teh odpadkov izvlečene hranljive sestavine, bogate z vitamini in beljakovinami, ki jih potem koncentrirajo in razvodenijo. Dobljeni produkt ima petkrat večjo hranilno vrednost od mesa in sploh nima duha in okusa po nojem mesu. S tem osnovnim materialom ter z dodatkom duha in okusa je mogoče dobiti zelo pnjeten proizvod, ki bi lahko služil kot dodatek k prehrani človeka, ker razen visoke kalorične vrednosti tudi manj obremenjuje organizem za svojo predelavo. Serum proti levkemiji V nekem inštitutu oerlin-ske klinike za kancerolrgijo so iz krvi miši, ki so obolele za levkemijo, oddvojili ekstrakt, ki sicer ne vsebuje nobene za rakom obolele celice, ki pa lahko izzove levkemijo pri zdravih živalih. Do podobnih odkritij so prišli tudi na Slounketenngo-vem inštitutu v Ameriki in učenjaki menijo, da vse to potrjuje teorijo, da rak povzročajo virusi. Z nadaljnjimi poizkusi so ugotovili, da se pri zdravih miših, katerim so vbrizgnili ekstrakt krvi za levkemijo obolelih živali. razvija neke vrste imuniteta proti levkemiji. Na ta način miši niso mogle biti več okužene z levkemijo, pa čeprav so v njihov organizem vcepili celice raka. Sedaj delajo poizkuse, kako bi na osnovi teh rezultatov iznašli učinkovit serum proti levkemiji, s katerim bi zdravili začetne stadije te bolezni s pomočjo cepljenja Učenjaki upajo, da bodo še letos dosegli pomembne u-spehe. Porodi brez bolečin s pomočjo plošč V Franciji imajo v prodaji gramofonske plošče, ki prispevalo k lajšanju porodov. Na teh ploščah so posneta navodila za telovadne vaje, ki jih je treba delati pred in med porodom Po enem mesecu takih vaj, ki trajajo deset minut vsak dan, je pri 90 odstotkih žena porod brez polečin ali z znatno manjšimi bolečinami kot sicer. Gramofonske plašče o-mogočajo prakticiranje te metode doma brez posebnih zdravniških nasvetov. Poazemska morja v Kazahstanu Nedavna iskanja in raziskovanja vode v Kazahstanu v Sovjetski zvezi so pokazala, da obstaja večje število podzemskih morij pod razsežni-mi pustinskimi predeli. V pustinskih predelih Kizilku-ma, Mujunkuma in Bet Pak Dala so odkrili kakih 70 takih sladkovodnih podzemskih jezer Po mnenju sovjetskih znanstvenikov sestavljajo ta jezera veliki sloji peščenca in škrilca, prepojenega z vodo, tako da spominjajo na neke vrste ogromno gobo, ki lahko daje pri izcejanju dvakrat več vode kot jo ima Aralsko jezero. Poleg sladkovodnih oodzemskih jezer je v Kazahstanu tudi mnogo rezervoarjev s slano vodo pod zemeljsko površino ka-tere sol je mogoče izkorišča, ti kot surovino za kemijsko industrijo. Razen tega je v Kazahstanu tudi več rezervoarjev z vodo naravnih mineralnih izvorov. Uspen romunskih fiziologov Sodelavci ‘nštituta za endokrinologijo romunske akademije znanosti so pri proučevanju mnogih encefalo-grafov človeških možgan kakor tudi pri eksperimentalnem delu z živalmi odkrili novo anatomsko področje v možganih, katerega funkcionalni sestav doslej m bil znan. Romunski znanstveniki so ugotovili, da to področje v možganih spravlja v gibanje in vodi na izredno selektiven način ves frontalni del možganskih vijug. Odkritje tega novega aktivnega področja v možganih in njegovih funkcij je omogočilo znanstvenikom za endokrinologijo uspešne intervencije pri zdravljenju nekaterih nevroendokrinalnih obolenj z direktnim vplivanjem na ta del možganov. Razisko' alna dela na tem področju je vodil akademik dr. Stefan Milku. Prejeli smo NEUE TSCHECHOSLOWAKI-SCHE BUECHER UND ZEIT-SCHRIFTEN. Artia - Prah*. 3 Mara, 1960, PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 — 13. »pril* 1^60 Goriško-beneški dnevnik S Volitve notranje komisije v tržiških obratih CRDA Popolna zmaga FIOM med delavci in napredovanje med uradniki V ladjedelskem oddelku je FIOM dobila med delavci 74,1 odst. glasov, v elektromehaničnem oddelku pa 51,7 odst. Včeraj so delavci tržiške ladjedelnice volili notranjo komisijo. Komisija, ki ie lani imela 30 članov, bo imela letos samo 20 članov, ker so zaprli obrate OMSA, in sicer ladjedelniški oddelek 13 predstavnikov, elektromehanični oddelek pa 7 predstavnikov. V elektromehaničnem oddelku so volili takole: za FIOM 336 glasov, ali 51.7 odst. in bo imela 3 sedeže, druga je UIL z 217 glasov, 33.5 odst, ki bo imela 2 sedeža, sledi CISL s 75 glasovi, 11.5 odst. 1 sedež in zadnja CISNAL 21 glasov, 3.2 odst. brez sedeža. Med u-radniki FIOM ni imela lastne liste. Tu je zmagala UIL z 81 glasovi, 75 odst., ki to imela 1 predstavnika, sledita CISL 52 glasov, 33 odst. in CISNAL 9 glasov, 6 odst.; obe zadnji ne bosta imeli nobenega predstavnika. V tem oddelku je ostalo vse kot lansko leto. Samo UIL je malenkostno napredovala. Skupno je bilo 791 veljavnih glasov. V ladjedelniškem oddelku pa so volili takole: FIOM 3169 glasov, 74.1 odst., 7 sedežev, CISL 216 glasov, 12.4 odst., 1 sedež, UIL 585 glasov, 11.8 odst. 1 sedež, neodvisna lista 401 glas, 8.3 odst. 1 sedež, CISNAL 172 glasov, 3.4 odst. 1 sedež. Med uradniki tega oddelka so bili glasovi tako razdeljeni: UIL 242 glasov, 31 odst. 1 cedež, CISL 217 glasov, 27.9 odst. 1 sedež, FIOM 184 glasov 23.7 odst. noben sedež, neodvisna lista 81 glasov, CISNAL 53 glasov. Tudi v tem oddelku je ostalo vse po starem. Med uradniki je lista FIOM letos zelo napredovala, saj je podvojila glasove, ki jih je dobila pred 2 letoma, kajti lani ni predložila svoje liste. Med delavci je ostalo vse po starem. Samo FIOM je povišala svoje glasove za 3 odstotke. NESREČA V PODRSKJEM Danes pogreb ponesrečenih financarjev Danes bodo v Čedadu pokopali financarja, ki ju je električni tok visoke napetosti v ponedeljek popoldne ubil v vasi Podrskje v Beneški Sloveniji. Kakor smo poročali že v včerajšnji številki našega lista, je do nesreče prišlo pri postav- ljanju železnega droga, na katerega obešajo državno zastavo. Drog so v ponedeljek dopoldne sneli, ker vodila, po katerih teče jeklena vrv, niso več delovala. Po popravilu o-kvare so finančne straže in vojaki drog dvignili in ga skušali postaviti v betonski blok, ki ima na sredi luknjo. Ker je v bližini obmejnega prehoda električni vod z napetostjo 10 tisoč voltov, so bili fiannearji in vojaki pri delu zelo pazljivi. Ko je bilo delo skoraj zaključeno, se je drog nenadoma nagnil proti eni izmed treh žic visoke napetosti. Tok je najprej oplazil financarja Padoli-na, ki je stal na betonskem podstavku in ga vrgel na tla, v hipu pa je ubil financarja Pirasa in Milana, ki sta se ga držala. Kmalu po nezgodi je prišel na kraj nesreče državni prokurator dr. Franz. Preiskava je ugotovila, da je treba nesrečo pripisati naključju. «»-------- Sadike paradižnika po tri lire kos po- Vrtnarsko podjetje pri krajinskem kmetijskem nad-zorništvu v Ul. Duca d’Aosta št. 55 je pričelo prodajati paradižnikove sadike najboljših vrst po 3 lire kos. Izpred okrajnega sodišča Obsodili žensko iz Tržiča ker je užalila uradnico Vojak ukradel kolo in ga prodal Jugoslovanu Obsojen napadalec Rudija Bratuša «Vem, da bi zadoščalo, če bi darovala 200.000 lir», je rekla 37-letna Giuseppina Juretta iz Tržiča, Ul. Aris 17 «pa bi dobila stanovanje*. Te besede je izrekla na račun tajnika komisije, ki podeljuje stanovanja INA-Casa. Fraza je bila jedro razprave, ki se je včeraj vršila pred goriško sodnijo. Dejanje se je pripetilo 20. julija lani na sedežu komisije v Ul. Crispi 9 v Gorici. Juretta, poročena Davoli, je prišla z vlakom iz Tržiča. Bila je zelo nervozna in slabe volje, ko je ugotovila, da so jo uvrstili v skupino stanovalcev, ki dobijo stanovanje v odkup, ne pa v skupino najemnikov. «Vse vaše tarnanje ne služi in je odveč, ker ste v prošnji miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Popravljajo železniško progo Gorica - svetogorska postaja Na tej relaciji bo samo en tir - Zanimanje špediterjev Pred tedni je skupina delavcev pričela s popravljalnimi deli železniške proge med glavnim kolodvorom v Gorici in državno mejo z Jugoslavijo, da bi usposobili italijanski del proge za železniški promet. Tudi na jugoslovanski strani hitijo z deli, da bi progo čim-prej obnovili. Na naši strani so najprej odstranili obe progi, prav tako so izkopali večidel železniških pragov, ki jih je zob časa tako hudo poškodoval, da niso bili več za nobeno rabo. Delavci so izbrali najboljše tračnice ter položili večinoma nove pragove. Dasiravno je pri tem delu zaposlenih samo kakšnih deset delavcev s tehnikom vred, jim gre delo hitro izpod rok. Pri tem sta jim v veliko pomoč dva stroja: z enim vrtajo luknje v pragove, z drugim pa privijajo vijake, ki držijo tračnice pritrjene na leseno podlago. Pripomniti moramo, da bo namesto dveh, samo en tir, ki bo zaradi kratke relacije vseeno povsem zadostoval predvidoma velikemu prometu med dvema postaja- Ce bi bilo samo zaradi proge, tedaj bi jo dokončali že do 1. junija, datum, ki je bil prvotno določen za obnovitev prometa. Ker pa morajo na obeh kolodvorih zgraditi še nekaj poslopij, v katerih bodo namestili obmejne organe, bodo dela zavlekla pričetek prometa na tej relaciji verjetno do jeseni. Že sedaj vlada med špediterji veliko zanimanje za novo železniško progo med Italijo in Jugoslavijo. Njihovo zanimanje pospešujeta predvsem dva razloga: 1. zaradi izredno naglega večanja trgovskih poslov žejez-niška postaja na Opčinah ni več kos tolikšnemu prometu. 2. z novo progo se bo na primer relacija Podbrdo - Videm skrajšala na 95 km, medtem ko znaša čez Opčine 176 km. Nova proga bo zelo skrajšala tudi razdaljo med Postojno in Gorico ter Vidmom. Da bi odpravniška služba zadovoljivo delovala, bodo v bližini goriškega kolodvora morali zgraditi nova skladišča, v katerih bodo lahko vskladiščili blago. To bo ena izmed zelo važnih delavnosti, ki se bodo pojavile z novo zvezo, saj bo nudila zaposlitve številnim osebam. K temu naj pripomnimo, da so pričeli graditi železniško zvezo med Zagrajem in Krmi-nom, ki je vendarle dosegel, f kupina delavcev popravlja železniško progo med glavnim kolodvorom v Gorici in državno mejo, na kateri bodo predvidoma Jeseni pričeli voziti mednarodni vlaki da so zvezo, namenjeno prevozu blaga na progi Trst - Avstrija toliko skrajšali, da bo nova proga šla tudi skozi Kr-min. Urnik trgovin za velikonočne praznike Zveza goriških trgovcev sporoča, da se ob priliki veliko-nončnih praznikov morajo vsi trgovinski obrati v naši pokrajini ravnati po naslednjem urniku, ki ga je določil gori-ški prefekt: Sobota 16. aprila: vse trgovine brez izjeme lahko zaprejo zvečer ob poljubni uri; v pekarnah ter v mlekarnah bodo prodajali kruh oziroma mleko tudi za naslednji dan. Nedelja 17. aprila: razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure, bodo vse ostale trgovine zaprte cel dan. Ponedeljek 18. aprila: pekarne in mlekarne bodo v dopoldanskih urah odprte, dokler ne prodajo vsega blaga; mesnice od 6.30 do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure; vse ostale trgovine bodo zaprte cel dan. Z žerjava v SAF0G je padel Delavec tovarne Safog 59-letni Paolo Pieroni iz Ul. Co-lombo je včeraj popoldne skupno z drugimi delavci popravljal okvaro na žerjavu. Ko so mu delavci izročili neki kos v roke, je zgubil ravnotežje; hotel se je prijeti za držaj, a ker je imel mastne roke se mu je zdrsnilo in je padel z višine poldrugega metra. Pri padcu je zadobil štvilne rane po glavi. Tovariši so poklicali rešilni avto, ki ga je prepeljal v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili pretres možganov ter rano na čelu. Zdraviti se bo moral, seveda, če ne nastanejo komplikacije, osem dni. V glavo se je udarila Z rešilnim avtom Zelenega križa so včeraj ob 13.10 prepeljali v civilno bolnišnico Rozo Paoletti iz Svetogorske ceste št. 99. Žena je včeraj padla in se ranila v glavo. jasno navedli, da želite stanovanje v odkup*, jo je zavrnila uradnica. Davolijeva pa ni bila zadovoljna in je v navalu jeze pograbila spisek, ga raztrgala in ga ji vrgla v obraz. Uradnica je seveda takoj prijavila zadevo oblastem. Na včerajšnji razpravi se je Davolijeva izgovarjala, da ji je žal in da je to storila samo, ker je bila razočarana nad izidom prošnje. Sodnik dr. Fabiani je bil mnenja, da je Davolijeva užalila uradnico pri izvrševanju njene dolžnosti, in jo zato obsodil na 3 mesece in 27 dni zapora. Kazen je pogojna in se ji ne vpiše v kazenski list. Branil jo je dr. Cossa. Popoldne 4. februarja letos je 24-letni Mario Mura iz Ca-gliari, ki je bil pri vojakih v Gorici, ukradel pred gostilno *A1 buon bicchiere* moško kolo. Vozilo je bilo last 36-letne-ga Luigija Vicchija s Svetogorske ceste 99, ki je takoj vložil ovadbo. Predno pa so orožniki pričeli preiskovati zadevo, je Mura že prodal kolo nekemu Jugoslovanu za 2.500 lir. Janez Žabar iz Nove Gorice je bil seveda precej razočaran, ko so mu orožniki nekaj ur pozneje kolo zaplenili in vrnili lastniku. Mura je na razpravi zanikal tatvino, vendar so ga vseeno obsodili na 2 meseca zapora in 3.000 lir kazni. Uradni branilec odv. Sfiligoj. Na 4 mesece zapora pogojno so obsodili Guida Slaica iz Ul. Ascoli, ker je 6. novembra lani vrgel kavarnarju Rudiju Bratušu v glavo podstavek, potem pa še kavino skodelico, ki mu je povzročila rano tilniku, zaradi katere se na je moral zdraviti 7 dni. Obtoženca je branil uradni odv. Sfiligoj. Seznam na vpogled Goriški župan sporoča, da je na protokolnem uradu (soba št. 17) na vpogled imenik lekarn, radioloških instalacij ter delavnic s kemičnimi izdelki, ki so plačale vpisnino za leto 1960. Kdor želi, si lahko ogleda seznam v dopoldanskih u-rah do 25. aprila. O Z današnjim dnem bo pričel poslovati v Tržiču urad prometne policije, ki bo imel tel. štev. 2-100. «»------- Kino v Gorici CORSO. 16.30: «A doppio mandate)), A. Lualdi, M. Robinson, v barvah. VERDI. 16.30: «400 strelov«, J. Jerreleand, cinemascope. VITTORIA. 17.00: «CXkrvavljen prestol«, T. Mifune, I. Jama-da. CENTRALE. 17.00: «Mora zaradi krvi«, M. Gdrotti, A. Linch, mladini vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: »Povratek Joa Dakote«. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Najivišja temperatura 21,8 stopinje ob 13.30, najmižja 6,6 stopinje ob 6.10. Vlage 60 odstotkov. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani-Albane-se. Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43. MALI OGLASI PES SE JE IZGUBIL. Lovski pes bele barve z lisami oranžne barve — pasme breton — ki sliši na ime Lampo, se je izgubil. Kdor kaj ve, naj sporoči na naslov Boscato, Brazzano, goriška pokrajina. Tretja zmaga Italijanov v Buenos Airesu Italija-Argentina 63:62 Krasna in zelo borbena igra obeh reprezentanc BUENOS AIRES, 12. — Italijanska košarkarska reprezentanca je sinoči premagala izbrano argentinsko moštvo z rezultatom 63:62. To je že tretja zmaga Italijanov na argentinski turneji. Tej zadnji tekmi v Buenos Airesu je prisostvovalo preko 15.000 gledalcev, med katerimi so bili številni Italijani, ki stanujejo v Argentini, Moštvi sta se gledalcem predstavili v naslednjih postavah: ITALIJA: Lombardi, Vianel. lo, Bdrtini, Pieri, Calebotta. ARGENTINA: Farias, Crespi, Masetti, Chazaretta, Tossi. Sodila sta Italijan Reverberi in Argentinec Pasqualetti. Že od' vsega začetke je bilo srečanje izredno borbeno in tudi lepo. Italijani so prvi prešli v vodstvo, toda že v 7’ se je posrečilo Argentincem izenačiti stanje na 10:10. Gavagnin je tedaj nadomestil Calebotto. Argentinci so živahno odgovarjali na italijanske napade in so po 10’ igre prešli v vodstvo s 17:16. Takoj zatem pa so jih Italijani ponovno prehiteli. Srečanje je bno skozi in skozi napeto in rezultat negotov. Razlika je nihala vedno v korist enega ali drugega in še ta je bila minimalna. Italiji se je kljub odlični igri Argentincev posrečilo zaključiti prvi polčas z dvema točkama razlike in sicer 34:32. V drugem polčasu so Argentinci šli v besen napad in so s hitrimi akcijami prešli v vodstvo že po treh minutah igre. Igra je bila vedno bolj borbena, gledalci so s ploskanjem pozdravljali vsak koš in ambient je postajal vedno bolj vroč. Sodnik Pa-squaletti je moral izključiti Italijana Gambo, k; je zagrešil grobo napako do Argentinca Crespija. Po 12’ igre je Italija zopet vodila za eno točko razlike. Argentinca Can-ducci in Masetti sta morala zaradi petih kazenskih prestopkov zapustiti igrišče. Italijani so bili vedno boljši in med njimi sta prevladovala Pieri in Alesini, ki sta vo-dila petorico v krasne napade proti argentinskemu košu. Minuto pred koncem igre je Italija vodila 63:58. Z zadnjimi močmi so se Argentinci pognali v napad. k'i jim je prinesel dva koša. To pa ni zadostovalo, zaradi česar si je Italija zagotovila, pa čeprav za razliko ene same točke, tretjo zmago na argentinskih tleh. «»------- KOŠARKA Jugoslavija-Belgija 57:55 (22:28) CHARLEVILLE (Belgija), 12. — Olimpijska košarkarska reprezentanca Jugoslavije, ki je na gostovanju v Belgijii je sinoči premagala reprezentanco Belgije s 57:55 (22:28). «»-------- Košarkarji ENAL na turnirju v Mariboru Moška ekipa tržaškega košarkarskega kluba ENAL se bo udeležila mednarodnega turnirja za nagrado »Mariborskega mesta«, ki bo 16. in 17. t. m. Poleg Tržačanov ter A in B reprezentance Maribora se bo turnirja udeležilo moštvo iz Celovca. Tržaško moštvo bo nastopilo s sledečimi igralci: Mi-col, Pregellio, Oveglia, Pavo-ne, Stigli, Berger, D’Angeli, Pontini, Bianco, Furlani in Vallon. Moštvo bosta spremljala trener Frizzatti in tajnik društva dr. Mari. Ob povratku bo tržaško moštvo verjetno L*, aprila nastopilo v prijateljski tekmi v Ljubljani ali v Kranju. ZA TEKMO Z MODENO Triestina odsotna od četrtka do nedelje V nedeljo bo Triestina gostovala v Modeni. Domača enaj-storica je že zaprosila zvezni nogometni odbor, da bi lahko tekmo odigrali pol ure pred o-stalimii in to, da bd se izognili istočasnosti z drugo športno prireditvijo. Nogometni odbor je privolil in zato bo tekma ob 15. uri. Isti odbor je tudi dovolil Triestini, da igra trening tekmo z neko enajstorico Emilije, ki nastopa v diletantskem prvenstvu. Trening bo v četrtek popoldne, kar pomeni, da bo Triestina odsotna od četrtka do nedelje. Triestina se je že včeraj začela pripravljati za nedeljsko tekmo, ki bo za moštvo v rdečih majicah s helebardo precej važna. Izivedelo se je, da je vodstvo Triestine napravilo potrebne korake, da bi njenega igralca Magistrellija, ki bo ob koncu tega meseca dokončal prvi del vojaške službe v Casale Mon-ferratu, premestili k edinici, ki je nastanjena na našem ozemlju. *"V % * P Diletantsko nogometno prvenstvo B in C skupj*^ Po n ziana brez skrbi Mossa v nevarnosti Vodeča ekipa v C skupini je zabeležila poraz česar se ji je Edera približala za 1 točko . zaradi lestvic1* Ponziana se počasi oddaljuje od (iru^e^^_..^r1p igr^ ki je v nedeljo v prvenstvu dilentantov B skUJ)!0^. T° neodločeno in je bil celo na tem na izgubi obe je Saici, ki se je tako znašel s34 točkami pred 37 ^j^jiilt Igralci v beloplavih majicah so v nedeljo j. p(r zmago tudi na igrišču Aiella. Ta zmaga je toliko ^ -o------------------------------------- “ * wi*att Div* membna, ker so morali gostje precej časa igrau _ele pro-scatorija, ki se je ranil in se je vrnil na igrišče ti koncu tekme s tremi šivi na desni nogi. Vse ostale tekme tega prvenstva so se v glavnem končala brez posebnih presenečenj razen, če izuzamemo nepričakovan neodločen izid, ki si ga je Gradese izsilila v Trstu s Cremcaffč. Samo miljski Fortitudo je zaključil v nedeljo tekmo v svojo korist. V gosteh so bili igralci Turriaca, ki so dolgo obvarovali vrata pred klonitvijo. Toda v 89’ je Rusconi presenetil nasprotnega vratarja in povedel svoje moštvo v vod-stro ter mu tudi zagotovil zmago. Ostale tekme so se zaključile brez zmagovalcev in poraženih. Trivignano in Pieris sta zaključila igro z enim golom na vsaki strani. Z istim rezultatom se je končala tekma tudi med Fiumicellom in Ter-zom, medtem ko napada A- nist* iiiiiiiiiiii u mili im iiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiii milni Hiiiiiiiiiiiimiiiiiii m iimiiiiiiiniiiiiiiii milili! Zanimivosti o olimpijskih igrah v Rimu Samo za nogome) že prodanih za 18.000.000 lir vstopnic Za lahkoatletska tekmovanja že zagotovljenih 258.984 gledalcev RIM, 12. — Tiskovni urad prireditvenega odbora rimskih olimpijskih iger je objavil zanimivo statistiko že prodanih vstopnic za razne športne panoge, ki bodo zastopane na tej poletni prireditvi. Tako v Italiji kot v drugih državah je veliko povpraševanje po vstopnicah in jih stalno prodajajo. Do sedaj so prodali samo za lahkoatletsko tekmovanje 258.984 vstopnic, od katerih je 30.057 za popoldne 8. septembra, ko je na sporedu zadnji dan tekmovanja v tej panogi. Za lahko atletiko je še vedno na razpolago, seveda za vse dneve tekmovanja, še preko 100.000 vstopnic. Za plavanje in turnir v vaterpolu so razprodali 102.222 vstopnic, od katerih jih 10.952 odpade za zadnji odločilni dan tekmovanja, ki bo 3. septembra. Z izjemo zadnjega dne, za katerega je na razpolago le nekaj stotin vstopnic, je za ostale dneve še možnost priti do cenenih vstopnic. Tudi za druge panoge Je statistika zanimiva. Za sabljanje so prodali 9.214, za telovadbo pa 22.126 vstopnic, od katerih je 3.554 za zadnji dan tekmovanja moških, ki bo v soboto 10. septembra. Za moderni peteroboj so razprodali 973 a bon. majev in 603 vstopnice za posamezna tekmovanja za skupno vsoto 2.247.500 lir. Za razna nogometna tekmovanja, razen za tista, ki bodo izven Rima, je bilo razprodanih 55.865 vstopnic za preko 18.000.000 lir. Za finalno tekmo, ki bo v soboto 10. septembra zvečer, si je že 7.005 gledalcev zagotovilo prostor. Za tekrr^>vanje v jahanju, ki bo od 5. do 10. septembra, je za sedaj zagotovljenih že 33 tisoč gledalcev. Čeprav so vstopnice za nekatere panoge že skoraj razprodali, je pa vendar še možnost, da ljubitelji raznih šport, nih panog prisostvujejo olimpijskim igram. Ta je še večja za tiste, ki jim ni mar za dra- ge prostore, ki so bolj prestižnega značaja. RIM, 12. — Tajnik prireditvenega odbora XVII. olimpia-de dr. Garroni je dane® sprejel večkratnega olimpijskega zmagovalca Emila Zatopka, ki je prišel v spremstvu podpred. sednika češkoslovaškega olimpijskega odbora Muho in tajnika istega odbora dr. Krouti-la na vljudnostni obisk. Na stadionu »Prvi maj« Jadran v nogometu proti srednješolcem V četrtek bo ob 10. uri na stadionu »Prvi maj« prijateljska nogometna tekma med e-najstoricama AK Jadrana in slovenskih srednješolcev. K tekmi so vabi teni vsi ljubitelji nogometa. Svetovno šahovsko prvenstvo Tat j in Botvinik prekinila 12. partijo MOSKVA, 12. — Dvanajsta partija med Botvinikom in Taljena je bila prekinjena v 41. potezi v damski končnici, v kateri ima Botvinik kmeta več. SARAJEVO, 12. — V Sarajevu se je danes končal tretji mednarodni šahovski turnir, v katerem si delita prvo mesto jugoslovanski internacionalni mojster Puc in češkoslovaški velemojster Pahman. Stanje je: 1. in 2. mesto Puc in Pahman 7.5; 3. Matunovič 7; 4. Trifunovič 6.5; 5. in 6. Ivkovič in Udovčič 6; 7. Toran 5.5; 8. in 9. Pirc in Larssen 5; 10. Kozo-mara 4.5; 11. Bogdanovič 3 in 12. Smajl Begovič 2.5. quileie in Cervigoana tjt-mogla prodreti skozi »»‘d* no obrambo m v mreže. Rezultati nedeljs« so sledeči: ,.t Ponziana-* AieRo^-.jriviPf caffe Gradese 2:z, sauf>^ no Pieris 1:1. .Sa. rervil^fi gina 1:1, Aauileta Terl0 *■' 0:0, ‘Fiumicello - * j.j ‘Fortitudo Turriaco • ^ LESTVICA B SK - *' 24 15 7 , 24 13 * 3 2 f. Ji » <55* 24 n- ° »figi Ponziana Saici Sangiorg. -- . , „ - , Turriaco 24 12 * 4 2J Cremcaffe 2* 9 11 g 41 J tj Fiumicello 24 12 * .jjjl , 24 7 * 10 f* Terzo Gradese 24 n Cervignan.24 « Fortitudo 24 ^ 3q ig 2* J*,« Aquileia 24 5 J(| jj JJ Trivignano 24 f 12 1> « M 51 ' 152,55 Aiello 24 2 M Tekme *7^gffi*- Turmaco - Crem Grad# ziama - Fiumicell , jjeja, h Saici, Fortitudo - SaD^f ris - Aiello, Terz0rr-jvig>ia na, Cervignano - 1 * kupi"6’! V prvenstvu C s „ sedaj prvo mesto P°^eti JJ diskusiji. Mossa, . tnoS,. bo kazalo, da _ jo_; ne.z““pfe^ nihče izpodriniti prvega mesta, se J rajl z eno samo^tockOj. j0 - pred tržaško Edero, jj0jsj , sedaj resno ogroz namreč v nedelj0 ^ p« igrišču enajstoric D medtem ko je joravi!a posebnih težkoč 0 v a ventino iz G°rice:. v 'e »r Na tretjem mes je T1#ji je Marianese ki p z«s ^ deljo zabeležila *jIT1oCS a zadnje v lestvici . Be š raz, z rezultatom, , voljuje koment CRDA je morala K* jg \P boljšo Torriano, f-.iščo .f tudi na lastnem .1«^ M^r. Več sreče je ste » jf,-sana, ki je sla s za*V r-*,slJčekz ti delitev točk. '. Iv domov iz gostova^jjp. rica iz Sv. % diski z dragoceno vTVe^tf K uiSKl z toivančani so si , v dr .m, času zabili avtofi^t i casu zaDiu f — j z "..»p pa so se oPP?1” gsproh1': J« ki so ga zabili n pa ^1 Tržaška Liber jpani, j< šla po zmago n na igrišče Pf0 tekme Esi moral ob koncu boU .ji? ti, da so bili gos‘1'sg0la > njih. Sicer sta d j0ks ' # ke , dovolj ja« reSn^|0s<- gostje niso pora na igrišču deči: ,(/ Rezultati so s/_en0 tezuiiau m* Amoco - Mar‘a o:l' .(flj monese * Mugges , jt>er|a,p^ San Giovanni l-l-^.ja^V Roman* 2:0, *Ed*«A 0, 4:0, Torriana- Cn*-' . chi * Mossa 1:® C|{UPfjj* LESTVICA c S j 53,, JI ssa 24 D J 4 5* kg Mossa z* ‘Z 7 Edera 23 2 ' Cormonese 23 J . 24 1« Ronchi z; ‘j <7 » v Muggesana 23 * j ll'«3* Libertas 24 * ■ ji ». jJ 7 7- _______________ . 7 13:. Juventina 24 J ^ (4 1 Itala 23 S.Giovanni 24 - J5 5 |i 7 gg JU Amoco 23 v r nebo«*^ V nedeljo n« Er bodo samo sledeč Edera - CRDA - PMuge0a,I’,' Amoco - ige®3 ^ CIRIL KOSMAČ_ 15. mmmm m Pob je naglo kosil za očetom, da bi se čimprej odmaknil od Podzemljiča in ne bi več poslušal tega pogovora o podzemlju. Trzal je z nosom in se jezil na strica, češ da nima niti najmanjšega srčnega posluha, ker se v teh trenutkih pogovarja o takih stvareh. Toda odmaknil se je komaj nekaj korakov, ko se je po travniku razlil razkričani ženski glas: — češnje!... češnje!... češnje!... — Ho! ho! Naša Brikica gre! — je zabobnel stric. Po kolniku je zdaj prihajala mlada branjevka iz Brd, ki je spomladi nosila na Tolminsko češnje, s Tolminskega pa jajca in maslo. Vsi so jo poznali. Ko je bila še otrok, je hodila z materjo, ki je bila tudi branjevka. Pob se je prav dobro spominjal, kako je od utrujenosti počepala, kjer koli se je mati ustavila. Pa tudi tega se je spominjal, kako jo je bil nekoč vprašal, kje ima očeta, in kako je dekletce na tisto vprašanje ravnodušno zamahnilo z roko in povedalo, da je oče nekje med potjo. ,Kaj pa se to pravi: nekje med potjo?’ je rekel. ,Mamo vprašaj, če se upaš. Jaz tega ne vem. Pa tudi očeta ne poznam,’ je odgovorila in se zasmejala. Pobu je bilo nerodno, čeprav ni vedel, zakaj, in nikdar več ni silil vanjo s tistim vprašanjem. Pa tudi razmišljal ni nikdar o tem Zdaj je bilo tisto dekletce zelo brhko, zelo okroglo, zelo veselo in živahno dekle. Brika je bila stara kakih osemnnajst let. Naglo se je pomikala po travniku. Na glavi je nesla velikansko košaro, zato je hodila vzravnano. Njeno mlado, polno telo je bilo napeto kakor struna. Pob jo je gledal nepremično. Prišla je do grma, vzdignila bele gole roke, da bi postavila košaro na tla. V tistem trenutku se je pobu kar nenadoma po- svetilo, kaj se pravi, če je oče nekje med potjo. Tega spoznanja ga je bilo tako sram, da se je obrnil in začel kositi. — Hej, dedci, stari, mladi in srednjih let! — je kričala Brika. — Češnje!... Lepe češnje!... Sočne češnje!... Zadnje briške češnje!... Rdeče češnje!... Sama živa kri!... — Ti si mi sama živa kri! — je rekel stric in tlesknil z jezikom. — Z lasmi in kostmi bi te pozobal! — Imaš že premalo zob, — se je zasmejala Brika in pokazala svoje ravne bele zobe. — No, no, nekaj čekanov imam pa še! — se je hudomušno zrepenčil stric. — Kar poglej! — je rekel in odprl usta. — No, saj vidim, — je rekla Brika. — Toliko jih je res še, da bi lahko pozobal nekaj češenj. Boš vzel? — Ne, ne bom. češenj ne jem prav zato, ker me preveč skomina po zobeh. — Pa ti, človek in pol? — se je Brika obrnila k Podzemljiču. — Nimam denarja, — je odkimal tesar. — In če bi hotel, da bi mi nekaj zaleglo, bi moral pozobati vse, kar imaš. Sicer pa ti po pravici povem, da kar se tiče sadja, imam najraje kruh. — Jaz tudi. Samo pri nas ne raste, — je rekla Brika. Nato je vzdignila glas: — Hej! Kaj pa ti, mladi fant, ki si tako zrasel? Bi zobal češnje? Pob je vedel, da te besede veljajo njemu, zato je odkimal, ne da bi se ozrl. — Uh, kakšen je! — je vzkliknila Brika z narejeno jezo. — Odkar mu je pod nosom začel poganjati puh, človeka še pogleda ne več. — Taki pobje sploh ne gledajo deklet, — je rekel stric. — Ti ga pa nikar ne draži! — ga je zavrnila Brika. — Mar ti nisi bil nikdar zelen? — O, bil sem, bil! — je vzdihnil stric. — Pa bi bil rad še enkrat! — O, pa ne boš! — je odkimala Brika, se sklonila in vzdignila košaro na glavo. — Greva? — je vprašal tesar in kar zakorakal po kolniku. — Greva, če boš pameten, — je rekla in stopila za njim. — Ne vem, kako bo! — je zakričal stric. — Ti samo to glej, da te Podzemljič ne spravi pod zemljo! — še na zemljo ne! — se je zasmejala Brika in v slovo zakrilila z belima rokama. Pob je naglo kosil za očetom. Dolgi, plavi, gladki mehki lasje so se mu vsipali na čelo, v enakomernih presledkih Je pogrkaval in trzal z nosom. — Ne smrkaj! — ga je pokaral oče. — Premaguj se. Zdaj je še čas. če se zdaj ne boš odvadil, boš vse življenje plesal z obrazom kakor stari Mohorajtnik. Pob se je spomnil starega Mohorajtnika, ki je venomer mežikal, smrkal in srkaje vlekel sapo vase. Vrgel je lase s čela in se useknil. Nato je napel vse svoje sile, da bi mu ritem enajsterca ne zadrževal kose, in začel v mislih ponavljati peti spev «Divine Commedie«. Nič ni mislil o slavnih pregrešnicah, ki se mučijo v tem krogu pekla: o Semiramidi, o Kleopatri, o lepi Heleni, še sama Prancesca da Rimini in njen zapeljivec, nesrečni svak Paolo Malatesta, mu nista prišla v spomin. Samo v duhu je obračal strani ter drdral od tercine do tercine, loveč se za rime, kakor bi se v temi spuščal po lestvi in bi se lovil za kline. Ko je srečno pridrdral do konca, je s koso jezno prerezal krtino, se oddahnil in glasno zaključil: — Mentre che l’uno spirto questo disse, l’altro piangea si, che di pietade io venni men cosi com’io morisse; e caddi come corpo morto cade. — Kaj pa je to? — je vprašal stric. Dante. ^ — A tisti s krivim nosom, ki so mu lani v 1 vili spomenik? — Tisti. K0 — No, ga bomo že na glavo postavili v Sočo, za to. _ jje — Tomaž, ne moti poba, — se je oglasil oče-da se je moral v petih mesecih naučiti, kar so s® tri leta. — Saj zato pa ima glavo! — Glavo že ima, toda potreben je tudi spon* — Ali ga mar nima? — Seveda ga ima. .. str>c’.h /J — In ima ga po naši strani! — se je pohva1 f rečem, da ga ima po meni, ki ob nedeljah zve^jVseHJ pozabim, kje sem doma. Ima ga po mami. w teti Anci, ki je prava pratika. • in Teta Anca, ki je služila za kuharico v Goricl ^ p prav tiste dni prišla k mami na obisk, je bila re* je Vso vas je imela v mezincu, kakor se reče. Vedelft pr* j J hišo, kdo jo je sezidal in kdaj, in kako in zakap iz roke v roko. Vedela je za vsakega, kdaj se j® ‘botef bil pri birmi, kdaj se je poročil in kdo mu je r priča. Pa ne samo to. Lahko si jo, na primer vreme je bilo na veliki četrtek je bilo deževno, da je župnik vp: jo, na prime*, * leta 1906, pa ti slabo pel, ker Je . da je od maše grede dala sedemnajst krajcarje^,eCj9 st{| Semiramida — asirska kraljica; Kleopatra — egiptovska kraljica; lepa Helena — kraljica, zaradi katere naj bi nastala Trojanska vojna, ki jo griki pesnik Homer opeva v znameniti »llija-di». Francesca da Rimini in Paoio Malatesta, nesrečna zaljubljenca. Ta zaljubljenca sreča Dante v petem spevu prvega dela svoje «Rožanske komedije« — v «Peklu». V besedilu navedeni zadnji verzi tega speva se glase v prevodu Otona Zupančiča: Ko ena duša to je govorila, je druga plakala tako brez nade, da onesvesti me sočutja sila; in pal sem, kakor truplo mrtvo pade. ua je uu mane gicuc uaiu acuciuufljat ivi»jvz—^ jih je bila vzela pri Modrijanu, da je Ravničar.]njicti ^ mostu ter ji povedal, da ima tri čire, dva na D pod pazduho, da mu je rekla: ,Umil bi se, T°De' £9i: > Ravničar izbuljil svoje mokre volovske oči in zaS g° sp"a Da se mi prisadi!... Uh, samo na vodo misliš, in da mu je ona nato rekla: ,Na našega gospodje ^ ženska sem in ne baba, in če sem gosposka odgovor na sodni dan!’ (Nada* ije