1
37 let bitke na Pugledu
Letos mineva 37 let, odkar je v visokem snegu v začetku januar-ja 1942 prišel na Pugled znani II. štajerski partizanski bataljon. Preden se je tu ustavil in se odlo-čil, da tu prezimi, je prešel že težko pot. V bataljonu so bili borci iz različnih krajev Slove-nije in z različnimi usodami. Vsi pa so bili prepričani, da je ta boj njihov boj.
Bataljon, ki je bil sestavljen iz Mokronoške, Stiške in Molniške čete, je sredi decembra dobil na-logo, da se pri Litiji prebije na Štajersko. Zaradi izdajstva je prišlo do bitke pri Libergi nad Li-tijo, od koder se je moral bata-ljon vrniti na Dolenjsko. Med potjo se je bataljon bojeval z Ita-lijani pri Primskovem, priključila pa se mu je tudi Grosupeljska četa. 6. januarja je bataljon na-padel italijansko postojanko na Turjaku. Tam je padel Adolf Jakhel, predvojni komunist in organizator odpora na področju Zaloga in vzhodnega dela Ljub-Ijane.
Po bitki na Turjaku se je bata-Ijon, katerega so že vodili legen-darni voditelji NOB Franc Ro-zman-Stane, Dušan Kveder-Tomaž, Peter Stante-Skala, na-menili proti Podlipoglavu in Šentpavlu, na Pugled. Tja jih je vodila predvsem varnost, saj je
bilo v bataljonu zelo veliko do-mačinov iz Zadvora, Sostrega, Zaloga, Polja, Črnuč in drugih krajev, predvsem z vzhodnega dela Ljubljanc. Vsi ti so vedeli, da je bil imenovani teren izredno dobro politično pripravljen in kot tak edini, ki je lahko prezimil 180 mož. Bataljon se je najprej ustavil v Šentpavlu, se tam na-hranil, očistil in okopal ter takoj nato odšel v že pripravljeno ta-borišče na Pugledu.
V taborišču so takoj pričeli s političnim delom. Borci so spoz-navali globlje bistvo narodnoo-svobodilnega boja, se priprav-ljali na nadaljnje boje in naloge, se urili v vojaških veščinah... V bataljon je začelo prihajati če-dalje več borcev. Ti so ali ostali v bataljonu ali odšli v druge enote in na drug,e položaje.
Aktivnost bataljona in oko-lice je bila tolikšna, da ni mogla ostati prikrita sovražniku. Borci so svojo aktivnost usmerjali predvsem na dolenjsko progo in izvedli več akcij. Izzasedeso 21. marca nacesti Lipoglav—Šmarje napadli italijansko preskrbo-valno kolono in dva fašista ubili, enega pa težko ranili. Italijani so iz maščevanja še istega dne zaž-gali štiri domačije na Malem Li-poglavu, po eno pa v Repčah, Slivnici in Paradišču. Sovražnik
je vedel, da je v bližini večja par-tizanska enota in se odločil, da svojo postojanko na Malem Li-poglavu izprazni. Partizani so zvedeli za to nakano in sklenili kolono počakati ter jo napasti. To je bataljonu tudi uspelo in kolona se je rešila le s pomočjo okrepitve iz postojanke v Šmar-jah in enot, ki sosežepripravlja-le, da napadejo Pugled. Isti dan okoli poldneva sozačeli Italijani prodirati iz Lipoglava proti vrhu Pugleda. Tam pa so jih dočakali dobro pripravijeni borci. Po več uruh bitke — partizani so jo vo-dili izredno organizirano, saj so na položaje dobili celo kosilo — se je bataljon odločil, da se umakne in izvije iz tnorebitnega obkoljevanja.
Bitka, ki je trajala celo po-poldne, je terjala med partizani štiri mrtve, med njimi mitra-Ijezca Poldeta Mazovca iz Kaš-lja. Italijani so ImeH-okoli 23 mrtvih.
Naslednjega dne, 24. marca, so Italijani po pripravi z artile-rijo in minometi znova napadli, a našli le prazno taborišče, ki so ga zažgali in razbili. V ome-njenem besu so začeli divjati po okoliških vaseh in v Podlipo-glavu in Lipoglavu zažgali 11 hiš, na Velikem Lipoglavu ustre-lili štiri vaščane in iz obeh vasi
odpeljali čez 5» ljudi. »Očišče-valna akcija« — ropanje je za-jelo vse vasi, mimo katerih so se Italijani vračali. Pri tem so areti-rali mnogo ljudi, med njimi tudi Jožeta in Franca Mehleta, ki sta še dopoldne pred napadom na Pugled peljala v partizansko ta-borišče vola; še več pa so pobrali raznega materiala, predvsem hrane in živine. Na mestu, kjer so Italijani 8. marca ustrelili Franca Galiča, so 25. marca ustrelili Jožeta Vidica iz Sostre-ga, kasneje pa prav tam še Flor-jana Žagarja in Boža Totnažiča iz Ljubljane.
Ko letos praznujemo 37. obletnico te bitke, se spomi-njamo vseh, ki so v njej sodelo-vali ali bili kakorkoli v njej ude-leženi. Spominjamo se vseh te-renskih akcij, ki so bile usmer-jene v to, da se partižanom čim-bolj pomaga in se jim omogoči, da prezimijo in se pripravijo na nove boje. To je bil čas velikega ljudskega zagona za stvar odpo-ra, čas, ko še ni razsajala bela garda in je bilo ljudstvo enotno. Iz okoliških krajev so odhajali v II. štajerski bataljon številni domačini in enota je postajala odločilni dejavnik za nadaljnje vojskovanje. Bataljon je bil tudi zameiek kasnejše prve sloven-ske partizanske brigade — II. grupe odredov.