Poštarina plačena u gotovom God. X. BroJ 26 . U Zagrebu, 1. jula 1938. Pojedini broj Din 1. Širite ovaj naš jedini list. — Šaljite redovito pretplatu, jer time vršite svoju dužnost, a ujedno po¬ mažete i našu štampu koja se bori za naša prava — naša ovdje i naše brade u Julijskoj Krajini. GL ASHOSAVEZAJ UGOSLOVE N S KI H EMIGRANATA. IZ JULIJSKE KRAJINE Gospodarstvo Italije _ Londonski »T i m e s« donio je minulih dana vrlo zapažen prikaz talijanskog narod- nog gospodarstva. U članku se veli: Na talijanslcom se primjeru ponovno zor¬ no vidi , kako je politika gospodarske autar- ruje nezdrava gospodarski i kriva politički. Prema državnom proračunu Italije zemlja J* u položaju, jer državni izdaci od 20 milijardi lira (oko 45 milijardi dinar a) porastoše na po prilici 30 milijardi lira (oko 70 milijardi dinara). Več i u prijaš- njim godinama talijanski je državni prora¬ čun imao u pravilu manji deficit, ali od go¬ dine 1935, kad je započeo abesinski rat, de¬ ficit je porastao za više od Tl milijardi Ura (oko 25 milijardi dinara). Talijanski je mi- nistar financija nedavno priznao. da je oko 38 milijardi lira (preko 87 milijardi dinara) otpalo na naoružanje u vezi s Abesinijom, a kasnije i Spanjolskom. Talijanska država izdaje relativno velike iznose prema svojim primitcima, čime če naravno porasti breme tereta za njezine gradjane. Nijp stoga ni- kakvo čudo. da pod tim okolnoslima raste kritika i u samotn lalijanskom. senatu, te da državne zlatne rezerve, devalvacija lire i podizanje gospodarstva posiaju predmetom dnevnih raspravlja.nja. Ako je istina. kako je s pravom procijenjeno, da državni porez iznosi jednu čelvrtinu cjelokupnog narod- nog dohodka, onda je talijanski narod uzeo uistinu mnoge nove terete prije, nego ruspo- stavi ravnovjesje u svom državnom gospo¬ darstvu. Borba za autarhiju dovo¬ di do povečanog uvoza. Veliki proračun¬ ski manjak i oporezovanje kapitala jesu na¬ ravna posljedica skupog ratovanja u Africi i Španjolskoj. No gospodarske su sankcije narodno krive, da su fašisti (talijanski) bili prisiljeni na politiku gospodarske autarhije. Talijani vele na » borbu * za autarhiju. A tu novu »borbu* Mussolini je oznario kao na- sjojanje oko novih sirovina, naročilo oko novih goriva kao i neke nove dragocjene kovine. To je dovelo do velikih trošhova (25 milijuna din.) za rad Instituta za obno- vu industrije. Još uvijek je vrlo nesigurno, koliko če Abesinija doči u prilog gospodar¬ sko'j autarhiji talijanskog imperija. Čini se, da ni sama talijanska država nije mnogo investirala u tu kolonija. Zna se pak, da su privatnici uložili svega oko milijardu dina- I ra na eksploataciju petroleja i na gajenje pamuka. Za sada je medjutim Abesinija kao izvoznik sirovina sasvim beznačajna zemlja. Ona izvozi jedino kože i kavu, ali je uvoz kože u Italiju zabranjen. U Italiji se medjutim- proširuje i dotje- ruje mreža elektrana, koje tjera vodena snaga, podiže se industrija različnih suro- gata, naročito petroleja. Čudno je. kako se radi na proizvodnji umjetnih surogata za vunu a u isto se vrijeme daje pobuda uz- gajateljima ovaca za unosniji i bolji uzgoj: u zimi je bio u Rimu priredjen vrlo šareni nacionalni kongres pastira. Ali isto tako, kako su to pokazala iskustva u Njemačkoj , pokazalo se i u Italiji. da umjetno proizve¬ deni surogati nužno dižu cijene i ostaloj robi, što je onda naravno proizvelo i povi- šenje cijena svih životnih namirnica u Ita¬ liji. Uz to pridošle su i narodnogospodarske teškoče, koje proizlaze iz nagloga prelaza od starih na nove metode gospodarstva, što je narušilo postoječe ravnovjesje, u kon¬ kretnem slučaju vanjsku trgovina Italije. Svakako je paradoksalno, da povečana na¬ stajanja oko gospodarske autarhije prati povečani uvoz. Izmedju godine 1936 i 1937 porasao je izvoz Italije za više nego dvo- struko — dok je uvoz skoro potrostručen. Bitka za žito nije bila dobivena. U Italiji odavna vlada nedostatak pšenice. Prema proejenama ona dovozi godišnje oko 500.000 tona. To če dakako biti teško nado¬ knaditi nekakvim planom gospodarske autar- kije, jer je »borba za zrna « jedno od naj- s tari jih i najživotnijih i do danas neriješenih pitanja talijanske gospodarske politike, koje nije riješeno ni zauzečem Abesinije. Ove če godine pridoči nova poteškoča u torne, što su poplave uništile mnogo vinograda, rižinih polja, svile i voča. koje neče biti moguče izvesti, čime če takodjer Uti narušeno trgo- vačko ravnovjesje. Talijanska če vlada u najbližoj buduč- nosti biti prisiljena da snizi trgovački defi¬ cit kao i deficit državnog proračuna tako > da bi mogla sačuvati principe svoje gospo¬ darske politike. To dakako nije laka zada- ča. Bit če zanimivo , koliko če toga biti na političku korist novoga carstva. Ovih se dana i ugledni londonski list *E cOnomist « bavio gospodarskim polo¬ žajem Italije, pa piše medju ostalini: »U literaturi o zemljodjelskoj autarkiji svaki specijalista rješava svoj problem ti¬ me, da preipostavlja proširenje proizvodne plohe. Natjecanje za zemlju. koje je hjn® izazvano, pretstavlja- problem koji je mozda naj o zbiljniji od sviju ostalih. Prema anketi te god. 1929 neproizvodna zemlja t. zv. pa¬ sivni kraj u Italiji sačinjava svega jednu četvrtinu ejelokupne plohe ... Ako vustimo IULOGA TRSTA U PROMETU S JUGOSLAVIJOM ZNAČAJ AN ČLANAK TRŠČANSKOG „PICCOLA” P U posljednje vrijeme talijanska | štampa podvlači potrebu boljih i inten¬ zivni j ih trgovačkih odnosa izmedju Ita¬ lije i Jugoslavije. Trščanski »Piceolo« u tom smislu donosi odredjeniji članak i iznosi di¬ nj enice o potrebi i mogučnostima bo- > Ijih trgovačkih odnosa. Tako se u tom \ članku pored ostalega iznosi, kako je od potpisa talijansko-jugoslovenskog i pakta prijateljstva i trgovačkog ugovo- i. ra u martu prošle godine skinuta zavje- sa sa mnogih nepoznatih činjenica o i zajedničkim interesima političke i pri- ’■ vredne naravi. Medjutim, kaže »Piceolo« | danas nakon petnaest mjeseci od pot- | piša spomenutih paktova, može se kon- f statovati, da uzajamni razvoj medju- ' sobnih trgovačkih odnosa nije uzeo ona j | zamah, kako se to želilo. O torne naj- [ bolje govori trgovačka statistika, po ' kojoj, iako je trgovački promet izmedju i Italije i Jugoslavije početverostručen u | godini 1937, prema prometu za vrijeme ’ sankcija, ipak je za jednu četvrtinu za- : ostao iza prometa u godini 1934, a za l preko 40 pošto od prometa prije tri go- I dine. Ove godine zapaža se i dalnje opadanje tog prometa i to u izvozu iz Italije u Jugoslaviju za 14 pošto, a u izvozu iz Jugoslavije u Italiju za 8 po¬ što prema prošloj godini, koja je i ona- ko bila slaba. To znači, da se razmjena odvija sa skromnim saldom u korist Italije, ne računajuči tu i očekivane državne nabavke iz Jugoslavije, koje če doči u buduče. Medjutim se trgovački promet izmedju Jugoslavije i Njemačke pojačao. Još prije prisajedinjenja Au- strije, Njemačka je u trgovačkim od- nosima sa Jugoslavijom preuzela prvo mjesto, koje do godine 1931 držala Ita¬ lija. Isto tako i Austrija je dobar izvoz¬ nik za Jugoslaviju. U prvom tromje- sečju ove godine je izvoz iz Njemačke i Austrije za Jugoslaviju dostigao iznos oc | 531 milijuna dinara, što znači 100 milijuna dinara više nego u istom raz- dobiju prošle godine. Austrija i Njema¬ čka apsorbovale su do sada 35.2 jugo- slovenskog izvoza, a izvozile 42.6 pošto i sada su u napredovanju, dok Italija koja je do sada učestvovala u jugoslo- venskom izvozu sa 9.36 i uvozu sa 8.21 pošto sada je u nazadovanju. Jugosla¬ vija je spremna da pojača svoj trgo¬ vački promet sa Italijom uvozom iz Ita¬ lije, ali talijanska privreda, kaže — »Piceolo«, nije posvetila pažnju jugo- slovenskom trgovačkom tržištu i nije dovoljno nastojala da plasira svoju in- dustriju u Jugoslaviji. Tako se, podvla¬ či »Piceolo«, sada u Beogradu proučava projekat za podizanje triju tvornica ce¬ luloze, u Liki, Bosni i Sloveniji, koja je odredjena isključivo za izvoz. List pita zašto se talijanski kapital nije intere- sovao za ove tvornice i da li se u Ita¬ liji proučava mogučnost podizanja jed- ne tvornice celuloze sa sirovinom iz Jugoslavije. Italija troši godišnje preko 300 milijuna lira za uvoz celuloze iz inozemstva, a sada če i skroman kapi¬ tal, koji je u tu s vrhu investiran u Austriju biti povučen. Tako je, kaže se nadalje, Jugoslavija prodala prošle godine za pola milijarde dinara bakra i to Belgiji, Njemačkoj, Sjedinjenim dr¬ žavama sjeverne Amerike, a Italiji ni- šta. U isto vrijeme je Italija uvezla ba¬ kra u vrijednosti od preko 400 milijuna lira. a od toga skoro za 80 milijuna lira iz USA, skoro isto toliko koliko je USA uvezla iz Jugoslavije. Jugoslavija je na¬ dalje u 1937 godini izvezla za četvrt milijarde olova uglavnom u Belgiju, a ništa u Italiju, a Italija je u isto vri¬ jeme uvezla olova za preko 120 milijuna lira U ovim činjenicama — završava »Piceolo« — vidi se mogučnost inten- z; akovanja trgovačkog prometa i me- djusobnih trgovačkih i industrijskih odnosa izmedju obiju zemalja. TRST INJEMACKO-TAUJANSKJ ODNOSI Prema vijestima, koje stižu iz Trsta, daje se zaključiti, da trščanski trgovački i uopče privredni krugovi nisu zadovoljni sa sporazumom, koji je pred koji dan pot- pisan u Berlinu izmedju predstavnika Ita¬ lije i Njemačke u pitanju položaja trščan- ske luke nakon priključenja Austrije Nje¬ mačkoj. Taj je zaključak silno frapirao trščan- ske privrednike, jer se je kao kroz noč desilo, da je cio trščanski promet postao odvisan od Njemačke, kroz koju se je ot- premao ili u Trst ili iz Trsta u njegovo zaledje. Jedna trečina pomorske trgovine Čehoslovačke, polovica pomorske trgovine Madžarske i dvije trečine pomorskog pro¬ meta bivše Austrije išlo je kroz trščan- sku luku, gdje je 1937 g. zabilježen ukupni promet od 3 i četvrt milijuna tona. Kod pregovora izmedju Italije i Njemačke na¬ kon Anschlussa Italija je po torne morala tittžiti od Njemačke takove uslove, kako život Trsta ne bi bio ugrožen tj. morala je tražiti, da se promet, koji je do sada iskoriščivalo trščansko pristanište, ne bi usmjerio u druge luke. To se je doduše izvršilo i Njemačka je takovo obečanje dala u koliko se tiče njene vlastite trgo¬ vine. Razumije se samo po sebi, da če večina nekadanjeg austrijskog izvoza preko Trsta i tako otpasti. jer če dobar dio odnosne robe ostati sada u Njemačkoj (drvo i željezne rudače). Obečanje da neg- dašnji austrijski promet kroz Trst ne če iči drugim smjerom, Njemačka je takodjer iako dala... ali je ona izmedju ugovorenih točaka izričito podvukla kako Italija ne smije smatrati, da je Njemačka »drugamo usmjerila svoju trgovinu«, ako bi se i kada bi se izgradio kanal izmedju Dunava i Rajne, koji bi k sebi primakao mnogo od bivše austrijske vanjske trgovine, jer da bi to spadalo k »normalnom razvoju go¬ spodarstva«. a sporazum izmediu Italije 1 i Njemačke takov razvoj izričito priznanje i dozvoljava. U Trstu su mišljenja, da če se več 1939 god. pokazati kakove su gospodarske po- sljedice priključka Austrije Njemačkoj. I u pogledu plačevnog prometa bili su usvo¬ jeni novi zaključci. Italija je bivšoj Austriji preostatak austrijskog uvoza u Italiju što slična u prometu sa Njemačkom nije otplačivala u zlatnim devizama. Kako ne- provedivo, Italija i Njemačka su se dogo¬ vorile, da če medjusobni uvoz i izvoz jednostavno uravnotežiti. Njemačka je i na to pristala, da zabrane izvoza drva iz Njemačke u toliko ublaži, što če iz bivše Austrije dosadanji kontingent drva i dalje moči da ide u ino¬ zemstvo kroz Trst. Značajno je pak, što Italija nije pristala, da bi Njemačka u Trstu uživala prava slobodne luke, koja su ranije bila priznata Austriji. Trst za Njemačku nije više slobodna luka. Njemačka je pak od svoje Strane sebi pridržala pravo, da po propi- sima, koji u njo.i važe. ograniči putovanja u inozemstvo, što če Italiju osjetljivo po¬ goditi. Sadržai sporazuma, o kojemu je na početku riječ, ne če biti objavljen. NATPISI NA RIJECI Sušačke »Primorske novine« donose ovu bil.iešku: Na Rijeci, razne banke i mjenjačni- ce ima ju napise pored talijanskog i na drugim jezicima. Na primi er: na nje¬ mačkom. francuskom, madžarskom itd A na našem jeziku nema takova napisa. Zašto? Ta poznato je, da baš mnogo našeg spijeta zalazi u te mjenjačnice Treba to ispraviti. jer smo uvjereni, da ta omaška nije znak nepažnje, več običnog propusta (?)_ na stranu sve ostale gospodarske poteškoče kod toga, pa imamo u vidu samo proizvod- nju, moramo doči do zaključka, da »bitka za autarhiju « ne može biti dobivena radi po manjkanja zemlje, kao i zbog pomanjkanja vremena i novaca za pretvaranje talijanskih latifundija i za melioracije pašnjaka u go- rovitijim predjelima. Taj zaključak vrijedi za dugačko vrijeme. A ako se pak pod au- tarhijom razumije samo privredna nezavis nost u doba rala. onda treba mdodati. da se i uz brižnu raspodjelu rezervi kao i uz te¬ meljito stezanje kaiša talijanski narod mo¬ že probijati samo kratko vrijeme, no daka¬ ko sve pod uslovom, da bi i rat mogao biti krata-k*. Prema vijestima dobro informirano g lon- donskog »D a ily T el e grapha«, Mus¬ solini je sazvao Centralni žitni komitet. da se pozabavi sadanjim nedostatkom pšenice Glavna je pažnja sada obračena prema So- vjetskom savezu koji ima bili glavni izvoz¬ nik brašna za Italiju. Izgleda. da pregovori sa Sovjetskim savezom povoljno napreduju SODSTVO V LUČI STATISTIKE Statistični mesečnik, ki ga izdaja osred¬ nji statistični urad v Rimu, je v letošnji majski številki objavil specializirane po¬ datke o obsojencih v prvih devetih mese¬ cih leta 1937. V naslednjem se hočemo omejiti na primerjavo podatkov za vso dr¬ žavo in podatkov za sekcijo tržaškega apelacijskega sodišča na Reki. Tej sekciji je podrejeno ozemlje, ki obsega Reško in Zadrsko pokrajino ter južni del Puljske pokrajine. Po zadnjem ljudskem štetju iz 1. 1936 šteje to ozemlje okroglo 300.000 prebivalcev ali 0,7% celotnega prebival¬ stva Italije. Mladoletnih obsojencev je bilo v nave¬ deni dobi v vsej Italiji 2.133, v području reškega apelacijskega sodišča 23 ali 1,08%, pogojno je bilo obsojenih v vsej Italiji 30.201 oseb. v reškem okrožju 839 ali 2,78%, nepogojno pa je bilo obsojenih v Italiji 4.697, v reškem okrožju 513 ali 10,92%, torej šestnajstkrat toliko kolikor bi ustrezalo številu prebivalstva. Še bolj zna¬ čilne so te obsodbe po specifikaciji sodišč, ki jih je izreklo. Od okrajnih sodišč (pre- tur) je bila obsojena v vsej Italiji 861 oseba, v reškem okrožju 19 oseb ali 2,21%, od okrožnih sodišč (tribunalov) v Italiji 2524 osebe, v reškem področju 484 osebe ali 19,18%, to je dvajstšestkrat toliko, ko¬ likor bi šlo po številu prebivalcev. Od po¬ rotnih sodišč so bile obsojene v Italiji 1004 osebe, v reškem okrožju 10 oseb ali 1%. Izredno veliko je tudi število oseb, na ozemlju reškega apelacijskega sodišča, ki so bile proglašene za zločince ali prestop¬ nike iz navade. V vsej Italiji so proglasili 562 osebe za zločince iz navade, v reškem okrožju 11 oseb ali 2%, za poklicne zlo¬ čince v vsej Italiji 63 osebe, na Reki 1 osebo, ali 1,6%, za prestopnike iz navade v Italiji 88 oseb, na Reki 10 oseb ali 11,4%. Tako izredno velika števila obsodb je v tesni zvezi z gospodarskim stanjem in go¬ spodarsko politiko Italije, ki je ustvarila prav v okrožju reškega apelacijskega so¬ dišča carine proste cone, ki obmejno pre¬ bivalstvo naravnost silijo k tihotapstvu. P. P. Nijemei u Jugoslaviji U njemačkom novinstvu opaža se u posljednje vrijeme stanovito zanimanje za sudbinu Nijemaca u Jugoslaviji. Tako piše gradački »Tagespost« o položaju Nije- niaca u Slavoniji, te donosi oko pet slika njemačkih Seljaka u njihovu svakodnev- nom životu. U članku se veli, da se u onom području izmedju Drave i Save is- točno od Zagreba naselio u preko stotinu sela mnoštvo Nijemaca. Ti Nijemei imaju svoje gradsko sjedište u Osijeku na Dravi. Najbitnija organizacija slavonskog nijem- stva »Kultur- und Wohlfahrsvereinigung« (KWVD) ima svoje sjedište u Osijeku. S jedne sjednice te organizacije donosi list i čitav niz organizacijskoh rasprava. Povodom tog pojačanog zanimanja nje¬ mačke štampe za Nijemce u Jugoslaviji donosi ljubljanski »Slovenec« statistiku Nijemaca u Jugoslaviji, a naročito u Slo¬ veniji. Prema podacima »Slovenca«, u Ju¬ goslaviji ima 499.969 Nijemaca. Godine 1931 bilo je u dravskoj banovini uklju- čivši njemačke državljane 29.988 Nije¬ maca, odnosno 2.53 pošto cjelokupnog pu- čanstva. Prema istoj statistici bilo je u Kočevju 1931 g. 949 Nijemaca ili 30.82 pošto cjelokupnog pučanstva Kočevja. PROPAGANDA SUDETSKIH NIJEMACA U FRANCUSKOJ Pod naslovom: »Mi hočemo živjeti kao slobodni ljudi medju slobodnim ljudima« stranka Sudetskih Nijemaca je izdala na francuskom jeziku govor, koji je Konrad Henlein 24 aprila držao u Karlovim Varima, sa njegovih 8 ta- čaka. Korice knjige predstavljaju mapu Evrope, na kojoj je sa plavom bojom označena ne samo Njemačka, nego i njemački krajevi u češkoj, Eupen i Mal- medy, Luksemburg, tri četvrtine Švicar¬ ske i Alzacija sa Lorenom. Južni Tirol je bijelo obojadisan. J U S0SL.-TAL1 JANŠKI TURIZAM Prošle sedmice održane su u raznim primorskim mjestima konferencije pret- stavnika jugoslavenskih i talijanskih tu- rističkih ureda i organizacija, na kojima je raspravljeno o mogučnostima povečanja turističkih odnosa izmedju obiju država. Za poboljšanje prometa na tim je kon- ferencijama iznesen i zanimljiv referat o prometnim prilikama i njihovo poboljšanje. Izmedju ostaloga traži se da se u zrač- nom prometu uvede linija Trst-Dalmacija, a konačno se konferenca zauzela i za uki- nuče vizuma izmediu Jugoslavije i Italije. Sl KANA i. »I S l K A« BKUJ 26. ANDREJ GABRŠČEK NA ZADNJI POTI Od Soče do Recme od Triglava do Kamensaka V soboto je Ljubljana spremila'k zadnjemu počitku Andreja Gabrščka. Za nas je to dovolj povedano in odveč so še navedbe vsega, kar je Gabršček bil, Saj to vsi prav dobro vemo, najbolj pa oni, ki so mu stali ob rami, ko je z ži- vahnosjo in vnemo, ves vnet za sveto slovensko stvar in v svesti si slovanske moči, vihtel svoj meč proti sovražniku, ki je in še z dneva v dan oblega naše domove, da ni niti za trenutek mogel stopiti iz bojnih vrst, kaj šele če je stal na čelu te borbe, kot je naš Andrej. Še, koje moral zapustiti bojišče, ni odne¬ hal in je z zadnjimi močni do zadnje¬ ga kot veteran, trdno stal med prvimi, ki jim je življenje Slovencev tam preko, vse. Toda sredi dela, ki si ga je še začrtal’ se je poslovil naglo. Na delovni mizi so še ostale odprte zadnje strani njegove¬ ga rokopisa, ki ga je skrbno pregledo¬ val in v katerih naj bi opisal razvoj Trsta in Istre, povedal zlasti to, da je bival in biva tod naš rod. Mogoče bo prišel čas, ko bomo to delo brali in se bo tako morda po njegovi smrti izpol¬ nila njegova zadnja želja, ko bo dal Slovencem knjigo o vprašanju, ki je pri nas tako zanemarjeno. Njegovo trudno telo počiva na po¬ kopališču na Viču med mnogimi rojaki, katerim ni bilo dano, da bi doživeli v svojem življenju vsaj malo svetlih tre¬ nutkov. Vse življenje so morali stati v boju in na preži, ne da bi se vsaj malo odpočili. Pogreb Andreja Gaberščka je bil lep in časten a emigrantski in zgledalo je kakor, da bi njegovo delo ne bilo dra¬ goceno za vse Slovence, to in onstran meje. .. Pred mrtvašnico se je pre krsto poslo¬ vil od uglednega rojaka šolski nadzornik v. p. g. Urbančič, ki je v vznesenih be¬ sedah slavil Gabrščkovo življenjsko delo in vnemo, ob kateri so se užigala srca slovenske mladine na Goriškem pred vojno. V imenu pokojnikovih stanovskih tovarišev je kot predstavnik ljubljanske sekcije JNU spregovoril ravnatelj Pusto- slemšek. Ko se je v Ljubljani ustanovilo Dru¬ štvo slovenskih književnikov in časni¬ karjev in se včlanilo v Svazu Slovan - skych novinaru, je bil Gabršček med prvimi, ki so navdušeno pozdravljali ta dogodek. Pridružil se je organizaciji, ki je vsa leta pred vojno igrala vlogo medslovanskega parlamenta, saj so bili v nji združeni ne samo novinarji in publicisti, marveč tudi najuglednejši slovanski politiki. In pripadlo mu je eno najodličnejših mgst v tem medslovan- skem parlamentu, saj je bila na vseh kongresih v Dubrovniku, Opatiji, Plznu, Sofiji, Beogradu in Pragi uvaževana njegova tehtna beseda. Na slovanskih kongresih v Pragi in Sofiji je Slovence zastopal Gabršček. člani pevskega zbora »Grafike« so ubrano zapeli »človek glej«, nato pa se je po Vidovdanski cesti, Komenskega ulici, Resljevi, šentpetrskj. cesti in preko Marijinega in Kongresnega trga vrstil sprevod, ki je izpričal, koliko je imel Andrej Gabršček prijateljev in spošto- vateljev med nami. Za križem so kor¬ porativno zbrani stopali »Sočani« s praporom, za vozom z duhovščino je uslužbenec mestnega pogrebnoga zavoda na blazini nosil pokojnikova odlikova¬ nja. Vozu s krsto, vso zasuto z venci, je sledila globoko pretresena rodbina, a v sprevodu je bila še vrsta predstavni¬ kov naše javnosti in nacionalnega življe¬ nja, med drugimi senatorja dr. Grego¬ rin in dr. Marušič, univ. prof. dr. Ozvald in dr. Lapajne, predsednik »So¬ če« dr. Puc, predsednik »Branibora« prof. Rudolf, odposlanstvo Sedejeve družine, številni člani ljubljanske sekci¬ je JNU, prof. Kolar za revijo »Misel in delo« in še mnogi nacionalni delavci in Gabrščkovi soborci. Na pokopališču na Viču je v kratkih besedih očrtal pokoj¬ nikovo politično delavnost senator dr. Marušič, nato pa se je nad krsto zgrnila zemlja. Andreju Gabrščku ohranimo časten spomin. Življenje naglo preminulega publicista g. Andreja Gabrščka ie lep kos kulture in I Temeljito čiščenje Št. Peter na Krasu, junija 1938. — (Agis). — S prihodom novega prefekta Reko se je na reški prefekturi sami, pa tudi v pokrajini v marsikaterem pogledu temeljito spremenilo. Morda tu pa tarn ru¬ di v korist našim ljudem! — Današnji re^ ški prefekt nosi baje naslov »prefetto • contadino«, ker se predvsem zavzema za poljedelstvo. Zato je dal po posebni ko¬ misiji strokovnjakov že marsikaj premi¬ sliti, prekontrolirati itd. Vsled takih teme¬ ljitih kontrol pa so se odkrila tudi razna dejanja, ki so spravila številne odgovorne osebnosti v nemilost pri prefektu tako, da bodo nekateri prišli pred disciplinsko pre iskavo, med tem ko so se drugi te spret¬ no izognili. V kneški občini so se že izvr¬ šile spremembe. Dolgoletni podesta je bil takoj odslovljen, in kot se širijo govorice, zaradi visokih in neverjetnih računov, ki jih je morala občina kriti za zidanje no¬ vega občinskega poslopja, kot tudi za po¬ pravljanje poslopja, kjer so občinski uradi. Novo poslopje je stalo občino nič manj ko 400.000 lir, kar je za kraj, kot je Knežak, izredno veliko. Poslopje je sicer dvo¬ nadstropno, v njem ima svoje prostore do- polavoro — tudi dvorano, v njem je na¬ stanjen otroški vrtec in razne druge orga¬ nizacije. Dalje je celo vrsto udobnih sta¬ novanj za razne občinske in druge funk¬ cionarje. Toda to mu ni bilo dovolj. Ob¬ činski načelniki so že takoj ob prihodu ku¬ pili hišo bivšega učitelja Cesnika, v kateri so bili nastanjeni prostori občinske pisar¬ ne itd. To poslopje je dal naknadno dvig¬ niti še za eno nadstropje zato, da je v njem napravil nekaj udobnih stanovanj, za preostale funkcionarje. Naj pripomnimo, da je v Knežaku vsepoino hiš, ki stoje skoraj ali popolnoma prazne. Podesta pa se je ravnal predvsem po načelih, ki velja zla¬ sti med podeštati v tržaški pokrajini. Znan je med našim ljudstvom tale slučaj: Ob neki priliki, ko so se sestali podeštati iz različnih občin, se je neki podesta Slove¬ nec pritožil, češ da manjka denarja. Nje¬ govi tovariši Italijani pa so mu nasvetova¬ li naj zida, potem bo imel dovolj denarja! In zato povsod hitijo z zidanjem, mudi se jim s tem in oni, kljub krizi imajo ved¬ no dovolj potreb, da lahko na ta način po¬ sebej zaslužijo. Tako je bilo najbrže tudi v Knežaku. Podesta je bil sicer brez vsa¬ ke izobrazbe, navaden brivec ali nekaj ta¬ kega. Kot mnogi drugi je tudi on postal »tenente« v miliciji, in ta čin mu je prine¬ sel tudi stolček podestata. Kot pa zgleda je znal kljub vsemu le dobro računati! Radovedni smo le, če bo reški prefekt nadaljeval z nadziranjem poslov svojih podrejenih tako temeljito, kot je 'začel. Morda se bodo ugotovila končno tudi na Premu in drugod dejanja, o katerih so do sedaj previdno molčali, in to z vednostjo in pomočjo raznih funkcionarjev s prefek¬ ture. Morda bodo končno dobili naši lju¬ dje nazaj ono, kar jim je pripadalo! Prefektova roka pa se je pokazala tudi drugod, na pr. pri raznih javnih delih, ki so bila izvršena samo zato in v toliko, da se je lahko uporabil za to določen denar! Morda bodo končno odstranili tudi nasipe pri Pivkini novi strugi, katere so pustili odnosno naredili samo zato, da ni bilo tre¬ ba odvažati odkopanega materijala. Do se¬ daj so vsi taki in podobni protesti padli v vodo, želeti pa bi bilo, da bi se končno le rešili. Nič bi nas ne brigalo, če se ne bi na ta način zapravljalo skupnega denarja, otežkočalo gospodarsko stanje našega kmeta in mu nalagalo novih bremen ! Suša Golac, juna 1938. — Još u prolje- ču ove godine mi smo jadikovali što demo da pošljemo, j er nam se bio krum- pir sledio. Narod je nastojao nabaviti sjemena koliko mu je bilo mogude, a mnogo je familija gladovalo samo da uzmogne nabaviti sjeme, ali sav trud i muku nam je suša uništila. Povrh toga snašlo nas" je još jedno zlo. Ponestalo nam je vode. Moramo je voziti po 1 sat i pol daleko iz sela Lučani. Niti naj- stariji ljudi ne pamte da je bila ovako rano ovakova suša. Letina Pred tedni smo pisali, kako sta suša in smrzal spravili poljske pridelke in sa¬ dje v vsej deželi v skrajno nevarnost. Mnogi so že obupavali, ker je kazalo res slabo. Močni in še pravočasni nalm v maju in v začetku junija so pa položaj docela preokrenili. Sedaj se v vsej Ju¬ lijski Krajini obeta še dobra letina. Žita so si opomogla in valove in zore, da jih je veselje gledati. Krompir in drugi polj¬ ski sadeži so v sijajnem stanju. Vino¬ gradi cvetejo z bogatimi nastavki. Sadje ne kaže povsod enako; zgodnje je pone¬ kod močno trpelo, vendar si je v celoti še razmeroma dobro opomoglo. Tudi travniki in senožeti so se popravili. Prva košnja je bila sicer bolj pičla, upamo pa na prihodnje, čeprav ne računamo na obilen pridelek. Za češnje je srednja le¬ tina. Zadnji, najbolji sad bo šele prišel na trg. Srednja tržna cena je ves čas nad L 1.50. Breskve so začele prihajati na trg. Lahko zaključimo: naš kmet je zopet vesel svojega polja in samo prosi, da bi ga Bog obvaroval pred poletnimi nesrečami. Gospodarstvo na Goriškem Te dni je »Gazzettino« objavil daljše poročilo o ljudskem gibanju in gospodar¬ skem položaju v goriški pokrajini. Iz njega posnemamo nekaj zanimivejših podatkov. Organizacija vskladiščenja poljskih pri¬ delkov in drugih kmečkih proizvodov se ie v zadnjem letu precej izpopolnila. Obvezna oddaja žita. volne in sviloprejkinih kokonov se je izvedla z vso strogostjo, tako da je mogoče reči, da so bili v zadnjem času do¬ seženi že totalitarni rezultati. Tako je lani 2197 posestnikov oddalo v javna skladišča 119.000 stotov pšenice, samo v januarju, t. 1. Pa še 25.000, 146 rejcev ovac skoraj 25 stotov volne. 2521 svilogojcev nad 183.000 kg sviloprejkinih kokonov. Na industrijskem področju se je položaj nekoliko zboljšal. Gradnja elektrarn na So¬ či, v Doblarjih in pri Kanalu, je do neke mere nadomestila javna dela, ki so se v zadnjih dveh letih skrčila na minimum, le da pri teh delih ni zaposlenih baš mnogo delavcev iz domačih krajev. Tovarne ce¬ menta v Anhovem in tkalnice'v Podgori pri Gorici so v polnem obratu. Vobče se je število industrijskih in obrtniških podjetij za malenkost zvišalo od 2958 na 2967. Šte¬ vilo trgovskih tvrdk se je povzpelo na 4370. Donos davka na poslovni promet je znašal lani 3,950.500 lir. dobro tretjino več ko v letu 1936. Za kreditno gospodarstvo sta v pokrajini merodajni predvsem višini vlog pri poštni in goriški mestni hranilnici. Pri prvi so se vloge lani zmanjšale za do¬ brih 200.000 lir na 23,731.500, pri drugi pa povečale za 1.4 milijona na 64,733.000 lir. Potrošnja nekaterih vrst blaga pa se je zmanjšala. Tako je znašala pri mesu 8.039 stotov, medtem ko so porabili leto prej 8.478, leta 1935 pa celo še 9.663 stotov mesa in mesnih izdelkov. Zvišala se je pri vinu od 38.715 v letu 1936 na lanskih 41.488 hi in nekoliko tudi pri tobaku. — (Jutro) Pred sodiščem Trst, junija 1938. Pred sodiščem so se morali zagovarjati Miroslav in Stanislav Skupek iz Št. Vida nad Vipavo ter Viktor Fatur iz Zaloga pri Postojni za sledeče de¬ likte: upad v mesnico Antona Švagelja na Prevalu, ki so jo izvršili tatovi oblečeni v ženske, roparski uboj Matija Benčine v Podbrežah, kateremu so zlikovci odnesli 4000 lir in napad na Josipino Bežek p r j Štorjah. Pri tem napadu je roparje odpo- dil gozdar in tako preprečil hujše. Vsi ti zločini so bili storjeni po enakem sistemu kar je dalo sumiti, da so zločinci vedno eni in isti. Po dolgem raziskovanju je pa¬ dla sumnja na omenjene tri. Dokazdli so jim samo napad na Bežekovo ter kopico drugih prestopkov. Sodišče je obsodilo Miroslava Skupka na 4 leta in 7 mesecev zapora. 3600 lir denarne kazni in 1 leto nad¬ zorstva. Viktorja Faturja na 2 leti in 15 dni zapora, 2.400 lir denarne kazni in l le¬ to nadzorstva. Stanislav Skupek je bil op¬ roščen. Nesreča Na žagi blizu Cola nad Ajdovščino se je pripetila 16 let staremu delavcu Lojzetu Krašni huda nesreča. Fant je skušal pre¬ nesti transmisijski jermen na cirkularko. Pri tem pa je z desnico zamahnil proti žagi, ki jo je zgrabila in mu jo v hipu odrezala. Hkratu si je fant spričo .silnega sunka ob stroju zlomil nogo in dobil še druge po¬ škodbe. Njegovi tovariši so takoj priklicali na pomoč reševalce iz Gorice. Dobri dve uri po nesreči je bil fant v goriški bolnici. Njegovo stanje ie zelo resno, ker je izgubil mnogo krvi. Drobiž — Trst. — Umrli so: Abram por. Mer- snik Marija 64 let, Matejčič vd. Juričič Josipina 70, Zupin vd. Škerla Ivana 79, Smilovič por. Decolle Tereza 41, Lavren¬ čič vd. Jordan Marija 81, Geršič por. Veriner Marija 62, Pipan vd. Piščanc Tereza 69, Makovec Friderik 69, škerla- vaj Anton 58, Šavli por. Gridel Antoni¬ ja 59, Fakin por. Lipožič Katarina 62, Pogorilič vd. Spadaro Ana 61, Milič por. švegel Ana 55. _ Trst. — V bolnišnico so pripeljali težko ranjenega 30 letnega Legišo Josi¬ pa. Ko je delal v kamnolomu Alojzija Šušteršiča je mina predčasno eksplodi¬ rala in mu je kamenje težko ranilo nos oči irr roke. — Trst. — 30 dni se bo moral zdra¬ viti Radovac Anton 25 let, ker mu je padla na nogo velika bala papirja, ko je opravljal težaška dela v luki. —Št. Peter na Krasu. — Z rešilnim avtom je bil prepeljan v tržaško bol¬ nišnico Ivan šenkinc, star 40 let iz št. Petra. Ko je delal na žagi v bližini Se¬ žane, je padel med dva hloda, ki sta ga stisnila in mu povzročila težke notra¬ nje poškodbe. Ako ne nastopijo kompli¬ kacije, se bo moral zdraviti 4 tedne. — Trst. — Italijanski uradni list pri¬ naša dekret, ki zadeva olajšave za ino¬ zemske turiste v pogledu plačevanja raznih taks. — Trst. — Tudi letos bodo morali ovčjerejci prodajati volno samo v dolo¬ čene magacine, ki so pod nadzorstvom države. Za tržaško pokrajino bodo ta skladišča v Sežani, Senožečah in št. Petru na Krasu. Volno bodo pobirali ves junij. Ovčjerejci si lahko zadržijo za svojo rabo samo 2 kg volne za vsakega družinskega člana, ostalo pa morajo prodati. Vsak prestopek se kaznuje z denarnimi globami, ki lahko dosežejo svoto prodane volne. Prodajalci dobijo pri prodaji v začetku na račun 8 lir za vsak kilogram volne. — Trst. — Velik strah je zavladal med kopalci, ker se je pojavil v tržaškem zalivu morski volk dolg 6 m. Ribiči, ki so ga opazili, so takoj javili pristaniškim obla¬ stem. Te so takoi obvestile kopališča, da naj posvarijo kopalce, ki se ne smelo ko¬ pati izven ograjenega prostora. — Trst. — V bolnišnico so pripeljali 12 letnega Tampuša Marcela iz Konto vela. Na tilniku je imel odprto rano iz katere mu je izteklo mnogo krvi. Izpovedal ie. da ga je neki ribič udaril z veslom, ko se je kopal v bližini njegove barke. Dogodek so prijavili oblastem. politične zgodovine predvojne Goriške. Po rodu iz Kobarida, metropole Gregorčiče¬ vega planinskega raja, je pokazal že v mladostnih letih izredno nadarjenost in zanimanje za politične, kulturne* gospodar¬ ske in socialne pojave v našem življenju. Na učiteljišču v Kopru, tem italijanskem gnezdu ob sinjem Jadranu, se je naučil ljubiti svoj rod in dom in tedanji njegov profesor, sedaj že pokojni istrski narodni buditelj in voditelj Vjekoslav Spinčič je postal njegova zvezda vodnica v vsem njegovem poznejšem javnom udejstvova¬ nju. Že kot mlad učitelj v Bovcu, Kobaridu in na Livku ob tedanji naši beneški meji je Gabršček živahno dopisoval v napredne slovenske in slovanske liste, ki so propa¬ girali slovansko vzajemnost, in se ie nau¬ čil tudi več slovanskih jezikov. Nato ie zapustil učiteljski stan, se na¬ stanil v Gorici in se popolnoma posvetil politiki, novinarstvu in publicistiki. Razvi¬ jal je kar občudovanja vredno vsestransko delavnost in postal kmalu vodilni politik napredne in nacionalne linije na Goriškem. Vse njegovo delovanje je imelo že v teda¬ nji dobi za edino smernico — jugosloven- sko edinstvo, neizprosen boj proti črno- žoltemu režimu. Ustanovil je v Gorici svojo lastno Go¬ riško tiskarno, v kateri je tiskal in izdajal »Sočo«, »Primorca«, Slovansko, Salonsko in Svetovno knjižnico, »Vedo«, »Talijo«, »Knjižnico za mladino«. »Venec slovanskih povesti«, »Kažipot po Goriškem«, nebroj beletrističnih, znanstvenih in strokovnih knjig. Znal je navduševati mladino za na¬ rodno delo in je ocenjeval njeno prizade¬ vanje z biološkega, psihološkega, prosvet¬ nega in socialnega vidika. Obrazoval je delovni program goriškega obrtništva, mu podajal vse smernice in ga bodril k najpo¬ polnejši narodni zavednosti. Zbiral je so¬ delavce po vsem slovenskem in slovan¬ skem svetu ter .podajal migljaje v vsakem riarodno obrambnem delu. Vsestransko je bilo njegovo nacionalno, publicistično in socialno politično delo. Gabršček je pisal ognjevite članke gospo¬ darske, kulturne, socialne in politične vse¬ bine, ki so bili prežeti ljubezni do roda in doma in vseslovanstva. Nabiral je med našimi Gorjani na Kobariškem narodne pravljice in narodno blago, ker je vedel da se. v njem spoznava preteklost, seda¬ njost in bodočnost narodnega življenja. Iz¬ dal je svojo obširno zbirko »Narodne pri¬ povedke v Soških planinah«, ki so se raz¬ širile po^ vsem goriškem ozemlju. Zbiral je iz naše domače govorice vse izredne besede in obogatil z njimi Erjavčevo zbir¬ ko, Pleteršnikov slovar, besedni zaklad naše materne govorice. Kot brezkompromisnega nacionalnega po. litika so Gabrščka mnogi nasprotniki oso- vražili in ga preganjali do besnosti, a on ni nikdar klonil. Bil je pač borben človek iti trdno prepričan, da se ideje, za katere se je boril, morajo uresničiti. Ob mobili¬ zaciji so ga z mnogimi njegovimi zvestimi somišljenosti zaprli v kazemate goriškega gradu, pač najboljši dokaz, da je bil Ga¬ bršček mož najčistejšega jugoslovenskega rodoljublja. yedno je čuvalo nad njim oko postave, ki je ustavilo vse njegovo časo¬ pisje, vojna pa je uničila vsa njegova pod¬ jetja. Internirali so ga na Wagni. pozneje v Woellensdorfu in slednjič na Dunaju. Tu ie sodeloval potem v mnogih pomožnih usta¬ novah za goriške begunce in je napravil mnogo dobrega vsem, ki so se obrniM na njegov naslov. Po prevratu je živel Andrej Gabršček več let na Dunaju in se naposled preselil v Ljubljano, kjer je tudi izdal svoje veli¬ ko delo »Goriški Slovenci«, s katerim je postavil ob 70 letnici rojstva (1934) svoje¬ mu 50 letnemu javnemu delovanju najlep¬ ši spomenik. Še do zadnjega so ga šteli med svoje sodelavce mnogi slovenski časo¬ pisi ter je spadal v tem oziru med najsta¬ rejše slovenske novinarje. Kot človek je bil po značaju jasen in odkritosrčen, šaljiv in vedno dobro razpoložen ter v družbi vedno zelo dobrodošel. Najraje je občeval z mladino in je, čeprav je stal s svojim glavnim delom daleč, časovno gledano, za¬ daj, je jasno in točno ocenjaval današnji položaj in razmere, da je bilo mlajšim z njim lahko in so se čutili, kakor bi bili v družbi s sebi enakim. Gabrščku, kot enemu izmed najvažnej¬ ših buditeljev narodne zavesti in borca za pravice goriških Slovencev bomo ohranili trajen spomin. BROJ 26. 4STRA« ST RANA 3. Španija Ovaj tjedan započeo je u znaku nape' tosti, koja nadmašuje sve dosadašnje. Po slije krače Stanke, kada se več pomišljalo la povoljna riješenja dobrovoljačkog pita tija u Španjolskoj. izbio je sada novi spor, koji je Sve stavio u pitanje. Tri puta su bile tokom prošlog tjedrn obavještene frar.cuska i englesku vlada od Barcelone, da se tamo pomišlja na eventualne repre. salije protiv Italije, a možda i protiv Nje mačke. U subotu posjetio je španjolski re publikanski poslanik Ascarate lorda Hali faxa i službeno mu saopčio namjeru Bar¬ celone s obrazloženjem, da stvari začet nik bombardiranja otvorenih gradova nije general Franco, nego talijanski piloti. Ova vijest je izazvala razumljivu sen- zaciju toliko više, kada je jedna vijest na¬ javila bombardiranje talijanskih gradova od Strane barcelonskih pilota. Ova vijest je doduše kasnije ublažena i rečeno je, da Barcelona pri torne pomišlja na represalije protiv Malorke, Cadixa, Ceute i drugih španjolskih nacionalističnih luka, gdje su Talijani iskrcali svoje čete i aeroplane. No i na vijest u toj ublaženoj formi tali- janska štampa ie odgovorila, da če u toin slučaju, ako se ova prijetnja Barcelone ratu s Barcelonom. Ova prijetnja Barcelone izazvala je i neposrednu diplomatsku akciju Italije. U subotu kasno na večer posjetio je talijan- sk; otpravnik poslova u Parizu Prunas mi¬ nistra vanjskih poslova Bonneta, da mu u ime svoje vlade saopči, da če Italija u slučaju, ako seova prijetnja Barcelone zaista ostvari. proglasiti rat Barceloni. Ta¬ lijanski predstavnik je izrazio takodjer za brinutost Italije radi držanja Francuske u tom slučaju i zamolio je informacije stavu Francuske prema ovom slučaju. Slično pitanje uslijedilo je i u Londonu Očigledm «e Italija boji, unatoč ostrog tona talijanske štampe, da se otvoreni rat izmedju ltali ; e i Barcelone ne bi mogao lokalizirati i da bi mogao pretvoriti u plamen cijelu Evropu. Ova opasnost iz- gleda da e sada otstranjena. Koliko franc, ministar vanjskih poslova Bonnet, toliko i Lord Halifax odmah su upozorili Barcelonu na veliku opasnost i savjetovali joj umjerenost. U tom nasto- janju Bonnet je bio potpomognut od Blu- ma, koji je u jednom članku izjavio, da potpuno odobrava držanje francuske i_ en- gleske vlade iako razumije ogorčenje Špa- njolaca na bombardiranje gradova i ubi¬ janje djece i žena. Isto tako nije ostala pasivna ni engleska vlaaa. Kako »Sunday Dispatch« javlja premier Chamberlain je pozvao Mussolinija neka nagovori gene¬ rala Franca na obustavu bombardiranja otvorenih gradova. Engleska i Francoska vlada smatraju neophodno potrebnim ove mjere: L Obustavu bombardiranja otvore¬ nih gradova, 2. bezodvlačnu uspostavu ncutralnih komisija da povedu istragu u španjolskim gradovima o bombardiranju, 3. trenutno ubrzanje pregovora o povlače- nju dobrovoljaca. Unatoč vrlo napetog položaja London i Pariz vjeruju u mirno rješenje. MALE VIJESTI — N a p o 1 i. — Bolniška ladja »Gradiš¬ ča« je pripeljala 480 ranjenih legionarjev iz Španije. V pristanišču so jih sprejele ci¬ vilne in vojaške oblasti. * — Trst. — Po podatkih statističnega urada, ki je izdal pred nekaj dnevi poro¬ čilo za maj, je razvidno da so se cene na debelo zvišale za 0,7 odstotka v maju t. !. (baza 100 1. 1938) življenje so podražila v primeri z aprilom t. 1. za 1 odstotek, živila pa za 0,8 odstotka. ♦ — Italija kupuje za zlato sirovine koje bi mogla dobivati kroz kliring od Jugoslavije. »Neue Zuricher Zeitung« donosi iz Milana da Italiju veoma zabri- njuje činjenica da važan dio jugoslo- venskih sirovina ide u Njemačku, dok Italija ostaje praznih ruku i mora da kupuje te sirovine u USA, plačaj uči ih u zlatu, umjesto da ih dobiva iz Ju¬ goslavije kroz kliring. * — Na vijest da Francuska narodna banka kani spanj ols'koj vladi vratiti spanjolsko zlato, koje je u pologu u Parizu, s talijanske se Strane prim j e- čuje, da bi to bila obična pljačka spa¬ nj olškog naroda i da u tom pogledu može odlučivati samo odbor za neupli- tanje. * _ Talijanski radio »EIAR« od 1 jula o g otpočinje su specijalnom emisijom. Osim vijesti i konverzacije na hrvat- skom jeziku, emisija če obuhvatiti i sa¬ tove iz talijanskog jezika tri put sed- mično i jedan odabrani muzicki pro¬ gram i to preko stanice Bari, od 19.37 do 24.14 sati. * — Na posljednjoj sjednici Donjeg doma u Londonu došlo je do novi ogorčenih procesa opozicije radi J' njeg bombardiranja engleskih trgova- čkih brodova u španjolskim vodama. — Lord Cecil u svojstvu člana kuče lordova izjavio je šefu vladinih strana- ka da se posli j e izjave Chamberlamove o bombardiranju britanskih brodova ne smatra više pristašem vlade OR. SLAVKO FORNAZARIČ PETDESETLETNIK Te dni je slavil ugledni mariborski odvetnik naš znani emigrantski in na- cijonalni delavec dr. Slavko Fornazarič 50-letnico svojega življenja. Jubilant je bil rojen 21. junija 1888. v Biljah, v prelepi goriški pokrajini. Njegova rod¬ bina je bila vedno nacijonalna. že v srednji šoli se je vedno udejstvoval v dijaškem pokretu ter vedno zavzemal vidno vlogo med takratnim dijaštvom. Tudi kot visokošolec v Pragi je bil med naj agilne jširni akademiki. Sodeloval je znanimi in uglednimi delavci, ki še danes zavzemajo lepe položaje v naši državi. Bil je sodelavec In tovariš dr. Marušiča dr. D. Puca ter mnogih dru¬ gih, ki so takrat veliko žrtvovali za našo narodno prebujenje na Primor¬ skem in tudi v drugih krajih izven ožje domovine. Njegovo delovanje je bilo vedno posvečeno narodnoobrambnim in¬ teresom našega naroda. Politično se ni MuvensKa , P7 i•„ • ,. . lišča upoštevajoč samo koristi naroda. Njegovo delovanje je bilo pred svetovno vo.ino, kakor po volni, jako plodno. Ta¬ koj po vojni je bil tajnik Narodnega sveta v Ljubljani, sodeloval je z pok. dr. žolgerjem pri mirovnih pogajanjih. Imel je vodstvo pisarne za zasedeno ozemlje. Organiziral in ustanovil je Ju- goslovensko matico, katere delovanje je bilo za naš narod v Primoriu jako ve¬ like koristi. V domačih krajih je usta¬ novil in vodil društvo Primorski Sokol. Takoj po vojni je organiziral podoovno akcijo za dijaštvo iz zasedenega ozemlja, marsikateri dijak mu je še danes hva¬ ležen za njegovo delo v tem smislu. ODLOMCI IZ NAŠE PO VIJESTI SLOVENSKA ZAPADNA JEZIČNA GRAN1CA do J’ stoIi . eča Priie Krista pa Slavenima 11 ^!? dana nbe pres t a i a la medju verne nT/Vp ^ omam " la borba za prag sje- Kamhskfh A, Apenm T sk0K e° Iu °toka izmedju noliHkp - A ? a 1 Jadr T n skog mora. Zbog turnfna'/ " i0ni skop5ane socijalne i kul- d , m ° Cn0St ' romansk e rase Slovenci nrerfpl p“ “ ? eiednak oi borbi prostrane amentnl V- 2 '": izmediu Tilmenta (Tagli- Soc - e te su bili Prmudjeni, da se nhral v® iUzn * ! vice Alpa j na zapadne ■ h .| e ^ rasa - 0sim toga Slovenci i Hrvati izgubili su dobar dio svojih zemljaka, koji su s e , prmudjeni socijalnim prilikama, na- seun u pohticki jakim talijanskim gradskim centrima i tamo se potalijančiii. , ni ? s X e£ ? treba Podvuči fakat da se slovenska jezična zaiednica nip-Hip na Hn. Ob priliki podpisa Raoallske pogod¬ be je širom naše domovine organiziral protestne shode ter stalno povdarjal veliko krivico, ki nam je bila takrat storjena. Leta 1922. ga je hrepenenje po do¬ mači grudi zaneslo v domače kraje ob Sopi. V trgu Ajdovščini v prelepi vipav¬ ski dolini si je uredil odvetniško pi¬ sarno. Tudi tukaj je vestno in agilno deloval do poslednjih možnosti. Pod silo razmer je moral L 1931 zapustiti svojo domovino in ga je pot zanesla v naš obmejni Maribor. V Mariboru je bilo njegovo delo v teku zadnjih let jako plodno. Ustanovil ; e »Podporni odbor primorskih rojakov«, ter ga vodil štiri leta kot predsednik Ta odbor je postal kasneje poluradni organ oblasti, kjer še sedaj deluje njem kot član sosveta. Uspešno se je udejstvoval vedno v naših emigrantskih vrstah. Sodeloval in še vedno sodeluje zlasti na naših kongresih in sestankih. Bil je štiri leta predsednik najstarejše emigrantske organizacije društva »Jad ran«. Poleg tega je član tudi drugih emigrantskih edinic. Udejstvuje se naj¬ več pri Sokolu v Mariboru. Lansko leto ;e bil izvoljen za starosto matičnega društva in vodi društvo uspešno že drugo leto. Poleg tega je član vseh na¬ rodnoobrambnih društev ter se tudi v njih uspešno udejstvuje. Vedno stoji v vidnih vrstah narodnih delavcev. ... — Zlv i na teritoriji ogramcenoj rijekom Livencom, Alpima, do- num tokom Soče i Jadranskim morem, na¬ rod Furlana. Furlani govore svojim poseb¬ nim jezikom, koji sliči mnogo više provan- salskome narječju negoli talijanskome je¬ ziku. 1 same talijanske državne vlasti pri- znaju Furlane kao samostalnu jezičnu za- jednicu, pošto ih označuju u svojoj služ- benoj statistici pod rubrikom »lingua d'uso ladina«, dok ih ie Austro-Ugarska jedno- s ^ a Y,no ubrajala medju Talijane. Talijanski elemenat, koji živi u Gorici. Trstu, po nekoiim gradovima i selima na obalama i u unutrašnjosti zapadne Isfre. dalie na Rijeci. na otocima Cres i Lošini te u Zadru, sačinjavaju jednim dijelom u toku stolieča naseljeni kolonisti nekadašnie Mletačke republike, večinom pak potalijan- čeni Slaveni i Furlani. Koliko ima u spo- rnenutim kraievima pravog talijanskog ele¬ menta. ovaj se u ejelosti naselio preko slovenske i furlanske teritorije ili pak pre¬ ko Jadranskog mora, o čemu svjedoči i nje¬ govo narječje, koje je venecijanskog po- rijekla. Današnja jezična granica mediu Sloven- cima i Furlanima počinie na niemačko- taliianskoi granici kod vrha Špik (Monte Acuto) 1781 m, teče dalje izmediu krajeva Ponteba i Lipaija Vas (Laglesie), te se drži. orekročiv rijeku Belu (Feila) i obilazeči nedavno pofurianjene doline potoka Dunja (Dogna) i Reklanica (Raccolana). vrhova Velika Ravan (Pilone degli Slavi) 1309. Lip¬ nik 1647, Poldnašnja Špica (Jof di Mieze- gnot) 2089, Špik nad Policami (Jof di Montasio) 2754 m i Špik nad Špranio (M. Buinz) 2531 do vrha Kanin (M. Cania) 2585. Zatim skreče prema sjevero-zapadu po grebenima izmediu dolina Reklanice i Re¬ zijanske Vode (Resia), vrača se opet Beli (Fella) spram Skluža (Chiusaforte). drži se puna četiri kilometra u zapadnom pravcu rijeke Bele. skreče zatim prema jugu pre¬ ko vrhova Stavlice (Staulizze) 821. Špic (M. Spiz) 1201, M, Lavara 1907, M. Kadin 1820 do vrha Lanež (Cuel di Lanis) 1631, produžu.ie otuda u zapadnom pravcu do Velikog Karmana (M. Ciampon) 1710, zatim prema jugu te se približuje na 2 km Tar- čentu (Tarcento). Od ovog mjesta sloven- sko-furlanska granica ide dalie u iugo- istočnom pravcu sjeverno od grada Neme (Nimis). Ahten (Attimis) i Fojda (Faedis), kojima se približuje na 2—3 km. Od Foide vuče se u istočnom pravcu do vrha Mlade- sena (M. Madlessena) 727, zatim u južnom i iugoistočnom pravcu te prelazi 3 34 km istočno od Čedada (Cividale) izmedju San- suarno i Ažle (Azzida) preko rijeke Nadiže (Natisone). Otuda teče u južnom pravcu do Krmina (Cormons), zatim prema istoku duž iužne ivice Brda (Collio), skreče izmediu Ločnika (Lucinico) i Podgore (Piedimonte) Drema jugu. dostiže Soču (Isonzo), ostavlja je ispred Gradiške (Gradišča), prilazi za- padnim obroncima Doberdobske visoravni na Krasu, te se svršava na obali Jadran¬ skog mora. izmediu Tržiča (Monfalcone) < Štivana (S. Giovanni). (Po V. Zormanu). Lansko leto, ga je zadela kruta uso¬ da. Zgubil je svojo soprogo Marijo. Svojo polstoletnico slavi v krogu svojih treh hčerk, ki svojega očeta srčno ljubijo. Društvo »Jadran« mu je v znak hva¬ ležnosti zapelo v pondeljek zvečer pod¬ oknico. Ravnotako mu je Sokol izkazal čast s podoknico. Želja naša je, da bi slavljenec še dolgo ostal med nami. Želimo mu v bo¬ dočnosti mnogo uspehov na vseh poljih njegovega udejstvovanja Ob prestopu v drugo polstoletje se čuti še vedno mla¬ dega in čilega in tak naj dr. Slavko Fornazarič ostane še v bodoče. Na mno¬ ga leta. Posvetitev svetišča Ljubljana, 29 junija. — Današnji »Slovenec« poroča: Naj našemu zadnjemu poročilu o po¬ svetitvi svetišča presv. Srca Jezusovega v Gorici dodamo še nekaj besed. V nede¬ ljo ob pol 1 zjutraj je imel v mogočnem novem božjem hramu pontifikalno sveto mašo videmski nadškof Nogara. Ob de¬ setih je bila, kakor smo že javili, velika sv. maša, katero je daroval bolonjski nadškof kardinal Navali-Rocca z vsem cerkvenim sijajem. Obširna cerkev je bi¬ la polna vernikov. Poleg številne duhov¬ ščine, ki je prihitela Iz vse dežele, v ko¬ likor ni bila zaradi nedelje zadržana, so bili v velikem številu zbrani zastopniki raznih civilnih in vojaških oblastev. Ob 6 zvečer je bila velika teoforična proce¬ sija iz novega svetišča na Travnik, kjer je kardinal blagoslovil množice ljudstva, ki so med procesijo delale po ulicah špa¬ lir. Zvečer je bil goriški grad razsvetljen in so obžarevali jasno nebo številni umetni ognji. V ponedeljek je imel v novi cerkvi pontifikat vojaški škof Bar- tolomassi; novo svetišče, za katero je da¬ roval, kakor smo že pisali, načelnik vla¬ de veliko vsoto, je namreč posebej po¬ svečeno spominu padlim v svetovni voj¬ ni. V torek in sredo so se nadaljevale razne pobožnosti in slovesnosti. Novo svetišče je proglašeno za škofijsko cerkev presv. Srca Jezusovega. Zato je marsiko¬ ga bolelo, da se nihče ni spomnil, da so naši ljudje že pred vojno pomagali pri gradbi cerkve in da tvorijo oni veliko ve¬ čino v goriški nadškofiji, škoda, da tudi izpodbudne cerkvene slovesnosti ne gre¬ do brez grenkob mimo AUTOMOBILIZEM Te dni so listi objavili zanimive stati¬ stične podatke, ki kažejo, da ie promet v deželi že v velikem obsegu motoriziran. V Julijski Krajini, ki šteje približno 1 mi¬ lijon prebivalcev, ie bilo po teh podatkih 1. januarja t. 1. v prometu kar 9.701 mo¬ torno vozilo, pri čemer motorna kolesa niti niso bila šteta. Tako odpade po eno vozilo skorai na vsakih 100 prebivalcev. Avtomo¬ bilov ie bilo v tržaški, goriški, reški in puljski pokrajini 6.810, avtobusov 247, to¬ vornih avtomobilov pa 2644. Od avtomo¬ bilov in bilo 428 taksijev. DOLŽINA CEST Št. Peter na Krasu, junija 1938._ — (Agis). — Snežniški gozd ie ves preprežen s cestami. Večji del cest ie dala zgraditi, in preurediti uprava gozdov princa Schon- brunn-Wala'enburg, a večina cest ie preure¬ dila v zadnjih letih vojaška oblast. Skupna dolžina vseh cest in poti, privatnih in vr jaških pa znaša 350 km. OBMEJNO UTRJEVANJE Logatec, junija 1939. — (Agis). — \ neposredni bližini vasi Novi Svet pri Go¬ doviču, to je ravno nasproti jugoslovanske obmejne vasi Hotedršice, so letos spet pri¬ čeli z nadaljevanjem utrjevalnih del. Naš list je prejšnja leta večkrat obširno poro¬ čal o utrjevalnih napravah ob temu delu meje. ki jih letos nadaljujejo. Naivečio ško¬ do bodo utrpeli spet naši ljudje, ker se vsled takih naprav ne bodo mogli svobod¬ no kretati po svoii zemlji. Mgr. JOSIP ABRAM - TRENTAR Ljubljana, junija 1938. — Agis). — V Ljubljani, kamor je prispel v poslovnih in privatnih zadevah, ie dne 22 junija zju¬ traj nenadoma umrl msgr. Josip Abram, župnik v Pevmi pri Gorici. Pokojni je bil zelo priljubljen med Go¬ ričani. zlasti pa med Tolminci, se je rodi' leta 1875 v Štanjelu na Krasu in je član one družine Abramov, ki je dala že več zaslužnih mož. Nižjo gimnazijo je študira) v Gorici, višjo v Ljubljani ter se vrnil spet v Gorico, kjer je končal bogoslovje in 1. 1899 pel novo mašo v rojstnem kraju Šta¬ njelu. Potem je nastopil službo kaplana v Bovcu, kjer je ostal tri leta, dobil je me¬ sto vikarja v Trenti, kjer so ga navdušile naše gore, da jim je ostal zvest do smrti. Nato je služboval v Novakih pri Cerknem, potem nekaj let v Biljah pri Gorici ter med vojno na Oblokah pri Hudajužni Po vojni je prevzel župnijo Sv. Lucijo ob Soči. na željo pokojnega nadškofa Sedeja pa je prevzel župnijo v Pevmi pri Gorici. To ie bilo njegovo zadnie službeno mesto. Znan je bil kot vzoren duhovnik, pri¬ ljubljen pri svojih župljanih. za katere se ni zavzemal samo kot duhovnik, ampak jim je pomagal kjer koli ie le mogel. Ve¬ liko pozornost je posvečal raznim organi¬ zacijam, zlasti gospodarskim — posojilni¬ cam in hranilnicam in jih vodil uspešno. Veliko dobrega .ie storil našim ljudem zla¬ sti v svetovn’ vojni, pa tudi v težkih po¬ vojnih časih. Poleg vsega tega dela, ki se mu je posvečal izven svojega poklica, mu ie bilo zlasti ljubo tudi pero. Zlasti naši planinci se ga bodo dobro spominjali po njegovih spisih v »Planinskem vestniku«, kjer se ie oglašal pod psevdonimom Tren- tar. Zadnje čase je bil skorai edini še od tam preko, ki ie dopisoval v »Planinski vestnik«, zato smo ga bili vselej veselili, kadar koli se je oglasil. Njegove prispev¬ ke naletimo vse povsod: v »Dom in svetu« »Mladiki« in »Mentorju«. V dr. Kugyjevo knjigo »Pet stoletij Triglava« ie prispeval lepo študijo o bajkah in pripovedkah o Triglavu. Trenti in Bogatinu, ^jtamen ie imel, prevesti to delo v slovenščino, pa ga ie smrt prehitela. Imel pa je tudi še vse- polno drugih načrtov, saj ie napovedal svojim znancem, da se bo lotil dela, za katero so mu že davna prigovarjali. Sedanji goriški nadškof mu je izposlo¬ val naslov in čast papeževega monsigno- ra za zasluge, ki si jih je pridobil za ob¬ novitev cerkve in župnije, dasi je odkla¬ njal vsako odlikovanje. Kljub svojemu po¬ žrtvovalnemu delu v katoliških organizaci¬ jah na Goriškem pred in po vojni, ni nik¬ dar silil v ospredje. Bil ie priljubljen ta¬ ko med svojimi sobrati kot med ljudstvom. V petek dne 24 junija so ga številni pri¬ jatelji, znanci, rojaki in Ljubljančani spre¬ mili na ljubljansko pokopališče k večnemu počitku. Številna udeležba na pogrebu ie dokazala, da je pokojnik užival simpatije in ugled tako med duhovnimi sobrati, kot med pisatelji in drugimi. Moški zbor »Lju¬ bljane« mu je zapel žalostinko »Blagor mu« in »Človek glej«. Pogreba so se udeležili številni predstavniki rojakov, tako zastop¬ nik goriške duhovščine g. Rutar. dr. Be¬ sednjak in dr. Bitežnik, pokojnikov ožji prijatelj dr. Brecelj z vso svojo družino. Sedejeva družina s predsednikom dr. Ces¬ nikom. Dalje zastopnik škofijskega ordina¬ riata kanonik Stroj, zastopniki Prosvetne zveze; številno so bili zastopani pesniki in pisatelji; Oton Župančič, Fr Finžgar. Fran¬ ce Koblar, dr. Lovrenčič, prof. Terčelj in drugi. Ob odprtem grobu so se od njega poslovili dr. Česnik, ki se ie v lepem go¬ voru spominjal pokojnikovega vsestranske¬ ga dela. dalje v imenu Slovenskega planin¬ skega društva dr. Pretnar, ki je slavil po¬ kojnikove zasluge za slovensko planinstvo. V imenu pokojnikovih župljanov pa se ie prisrčno poslovil g. Breščak. Slovenski dnevniki so prinesli daljša in krajša poročila o pokojnem msgr. Abramu, v »Slovencu« sta se ga toplo spominjala dr. Lovrenčič in Narte Velikonja in napi¬ sala nekaj spominov na njega. Nai mu bo lahka slovenska zemlja in naj mu sveti* večna luč! STKANA 4. »ISTRA« BROJ 26. MORE U PJ ES MAMA MATE BALOTE U zagrebačkom mjesečniku »Naše more« objavljen je prikaz zbirke pjes'a- ma Mate Balote »Dragi kamen« u ko- jem se, izmed ju ostaloga, veli: »Te 43 pjesme barda čakavske lirike izazvalo je u našim književnim i kriti- čarskim krugovima isto takvo udivlje- nje, kao i prva Balotina pjesma i prvo sudjelovanje njegovo u »čakavskoj an¬ tologiji«. Kritika je tada, kao i danas, utvrdila neobičnu literarnu vrijednost Balotine lirike. Njemu je več sa prvim pjesmama odredila znatno mjesto u na¬ šo j književnosti, ističuči mu samostal- nost i staloženje u umjetničkom stvara- nju. U novoj i ukusnoj zbirci »Dragi ka¬ men« mi smo. osim novijih pjesama i sakupljenih pjesama več pri j e štampa- nih, dobili i pregled života Mate Balote; iskreni životopis u ko jem shvačamo či- tavu tajnu umjetničkog stvaranja riba- ra i radnika iz Raklja. Doista, nijedan naš književnik nije imao tako buran ži¬ vot, kakvog je proveo Mate Balota, a ni¬ jedan književnik ne može se pohvaliti svojim žuljavim rukama i teškim odre- šitim Štihovima, kakve stvara ribar sa istarskog krša, dječak, ko ji več u naj- nježnijoj dobi, — kako bismo rekli mi gradski stanovnici — živi patničkim ži¬ votom, kuša gorak i tvrdi ribarski kruh. More je možda najbolje prikazano. Tu osječamo ironični smiješak ribara sa ušča Raše. U zimsko doba ovdje Sve su jahte se skrivale, svih je sportisti nestalo, plaže su prazne, pusto i golo je žalo. Sad samo pu- tuju mornarske bracere, mučno pro- laze kroz dažde i nevere ... A mi, ko ji volimo more samo u vri- jeme ljeta, za razonodu i kupanje, ne znamo, mi nečemo da znamo, da je i zi¬ mi more privlačivo i dražesno. Mornari i ribari u doba največih žrtava moru Za malo palente, za ridak šoldin, riščaju na jugo, podnose grbin ... I doista ima ribara, kojima je more zimi vrlo milo. Ono ih privlači i u to doba k sebi. Mate Balota ga znade, on ga poznaje u tančine Kad jugo zakuha, more grede sve bliže, visoko se diže, sve do vrtli dosiže, i meni postaje draže i milije ... Na tom moru uzburkanom i uzavre- lom, živi se pravim životom. Mate Balota i svi njegovi drugari, ri¬ bari sa ušča Raše, znadu prkositi jugu, kad ono najžešče bije i huči, j er Lip je život samo ontar, kad se prež straha žrtvuje. Nakon snažnog opisa mora i ljubavi prema njemu, Balotina je lirika posve¬ čena u največoj cesti, istarskom selu na golom kamenitom kršu oko Raše, Učke i Čičarije. Ko ne os ječa iz te lirike pravu dušu istarskog, nepatvorenog sela? Prošlost, sumarna i tužna uspomena na lij epe dane, dozvala je pjesniku na um stvaranje divne epopeje — kratke, ali jasne, kako su to svi Balotini stihovi. Stvorena je epopeja o roženicama, in¬ strumentu veselja i razonode istarskog seljaka. Prolistajte ovu zbirku pjesama. Iz nje struji duša istarskog krša. Po njoj čete upoznati našu, slavensku Istru mnogo bolje, nego listajuči nebrojene knjige o histeriji i geografiji Istre. U njoj govori istarski seljak, govori ribar sa ušča Raše, onako govori i danas ta- mo, kad nas ljudi iz grada nema u bli¬ žini. Prolistajte ju. Duša Istre vam je otvorena. Vidjet čete u njoj svaku ži- licu iskrenosti, prostodušja i nepatvore- nosti sela, radnika, ribara, istarskog krša i plavog mora sa ušča Raše. NAZNANILO V nedeljo dne 19. t. m. se je našla na poti Iz Kam. Bistrice ura. Lastnik naj sporoči opis iste na tuk. društvo »Ta¬ bor« v Kamniku nakar mu bo vrnjena. ODBOR. DR. L. ČERMELJ CAR EMINOVOJ MONOGRAFIJI »MATKO MANDIČ« Dr. L. Čermelj je za ljubljansku re- viju »Misel in delo« napisao ovaj pri¬ kaz o knjigi »Matko Mandič« V. Čara Emina: Skromna knjiga o velikom možu ki pa je spisana z veliko ljubeznijo in piete¬ to. Pisatelj sam smatra to monografi¬ jo kot prvi poskus, ki naj bi dal spod¬ budo za zbiranje spominov na rajnke¬ ga probuditelja. Mi se mu v tem pogledu le pridružujemo z željo, da bi čimprej dobili izčrpno in obsežno delo, ki bi os¬ vetlilo delo istrskega trolista: Spinčič, Mandič in Laginja. Kajti premalo je znano o težkem narodnoobrambnem bo¬ ju, ki se je bil prav na istrskem polotoku v zadnjih pedesetih letih pred voj¬ no. Ta boj je bil naperjen predvsem proti italijanski manjšini, ki se je, skli¬ cevaje se na »svojo kulturo in civiliza¬ cijo« smatrala za poklicano, da tudi po revolucionarnem letu 1848 še vedno dr¬ ži v suženjstvu »barbarsko in nekultur¬ no« slovansko večino. Težek je bil ta boj, ker je bilo treba naš narod šele vz¬ bujati k pravi narodni zavesti in ga istočasno tudi gospodarsko in socialno osvobajati od tujega gospodarja. Kako težka je bila naloga, ki so ji jo nadeli istrski probuditelji, naj priča razgo¬ vor, ki ga je imel škof Dobrila z nekim malim Istranom. — Kako govoriš? — Hrvatski! — odgovori deček. — Dobro! Eto, vidiš moje dijete po učuje ga škof, mi smo dakle Hrvati. — Ej vero nismo! — odgovori mu deček. Ta razgovor me spominja na podob nega, ki ga je imel pedlanskem neki naš človek v Istri v sredini Istre z deč¬ ki, ki so se vračali iz šole, italijanske seveda. Ustavil je avtomobil, da bi sli¬ šal, kako se med seboj pogovarjajo otroci. Odgovorili su istrskem hrvat- skem dialektu. Nagovoril ih je hrvat ski in vprašal, kateri jezik govorijo. Odgovorili so mu v hrvatskem jeziku: »Talijanski«. Voditelji narodnega gibanja v Istri so se od vsega začetka zavedali, da je kon¬ čna rešitev našega naroda v Istri samo v združeni Jugoslaviji. Tako čitamo že v proglasu, ki so ga leta 1871 iz Kast' va razposlali na vse uglednejše rodo¬ ljube »od snežnega Triglava do Črne gore ter od sinjega morja do hladne Donave«, te-le besede: »Neprijatelji na¬ ši, nas stanujučih na granicah Jugo¬ slavije ...« O ljutosti boja, ki ga je moral vzdr¬ ževati istrski trolist, pričajo izpadi ita¬ lijanskih deželnih poslancev in divjanje laške publike na galeriji v deželnem zboru v Poreču, zlasti ko je tam za¬ grmel govor poslanca Laginje: »Go¬ spodo Latini...« in leta 1889 in 1890, ko so ponovno odklonili verifikacijo mandata Matku Mandiču, da si je bil obakrat enoglasno izvoljen. Tudi leta 1896 so v deželnem zboru zopet raz¬ veljavili njegov mandat. Na povratku v Trst pa je tedaj skoroda postal žrtev nahujskane laške tolpe. Zaradi hude burje je moral namreč parnik, na kate¬ rem so se vračali nekateri slovanski poslanci v Trst, iskati zavetja v piran¬ skem pristanišču. Mandič in tovariši niso mogli dobiti voza, temveč so mo¬ rali peš nadaljevati pot skozi mesto pod gosto točo kamenja. Podobnih na¬ padov pa je moral Mandič prestati tu¬ di v tedaj šele prebujajoči se tržaški okolici. Boj istrskih voditeljev pa ni bil na¬ perjen samo proti Italijanom, temveč tudi proti Dunaju in njenim vladnim organom na Primorskem, ki so iz so¬ vraštva do slovanskega življa in pozne¬ je po sklepanju trozveze tudi zaradi pritiska Italije v vsakem pogledu pod¬ pirali italijansko stališče. Mandič je moral osebno to najtežje občutiti. Daši ie imel zahtevano kvalifikacijo, ni mo¬ gel in ni smel biti nikjer na Primor : skem nastavljen kot profesor temveč se je moral dolga leta preživljati kot urednik »Naše sloge« z bornimi dvaj¬ setimi goldinarji mesečno. Njegovega soborca profesorja Spinčiča pa so ka¬ zensko premestili iz Kopra v Istri v Gorico. ,, , , . še tretja fronta je bila, proti kateri so se morali boriti istrski voditelji. Bi¬ la je to rimska Cerkev, katere glavno glasilo »Osservatore Romano« je, kakor izhaja iz nekega poverljivega poročila avstro-ogrskega armadnega poveljstva, ki ga citira Car Emin, zastopalo inte¬ rese italijanskih iredentistov. Iz knjige »Storia della Scuola in Istra da Augu- sto a Mussolini«, ki jo je letos izdal šolski nadzornik Carmelo Cottone, pa smo zvedeli, da se je papež Pij X. pisme¬ no obrnil na cesarja Franca Jožefa, naj pomaga rešavati latinstvo Istre, češ da- se v latinstvu izraža univerzalnost ka¬ toliške Cerkve. Mandiču je bil boj na tej fronti posebno neljub, saj je bil sam katoliški duhovnik, pa se je vendar po gumno postavil v bran zlasti proti pulj sko-poreškemu škofu Flappu, ki je su¬ spendiral a divinis nekega našega du¬ hovnika s'amo radi tega, ker ni hotel iz cerkve izključiti našega jezika, in proti tržaškemu škofu Nemcu Naglu, ki je s svojo politiko izvabil znane spo¬ re v Ricmanjih pri Trstu. Mandič je stal trdno ob strani našega naroda in skoro bi bil tudi on, katoliški duhovnik, tedaj obenem z Ricmanjci prekinil vse vezi z Rimom. Nas Slovence pa mora osebnost Mat¬ ka Mandiča še z druge strani zanimati. V njem je bila personificirana enotnost v političkem in nacionalnem delovanju Slovencev in Hrvatov v Istri. Saj ni bil Matko Mandič s'amo urednik »Naše Slo¬ ge« in v pravem pomenu besede nekak konzul Istranov v Trstu. On je bil tudi duša narodnih Slovencev v Trstu. So¬ deloval je pri ustanovitvi najvažnejših gospodarskih in kulturnih ustanov, bil je ponovno urednik »Edinosti« in dol¬ go vrsto let predsednik istoimenske¬ ga političnega društva v Trstu. Mat¬ ko Mandič je bil, kakor je pisala »Na¬ ša Sloga« ob njegovi smrti »u pravom smislu prsten, koji je obavijao u jednu nerazlučivo kolo Hrvate i Slovence u Istri«. To soglasnost moramo danes še posebej poudariti, kajti če je bila po¬ trebna za časa našega narodnega pre¬ bujenja v predvojni dobi, je še tem bolj potrebna danes, ko bi vsaka cepitev naših sil bila usodna za nadaljnji obstoj našega naroda ob severnem Jadranu. Mandiča je treba postaviti za zgled vsem onim, ki hočejo, zaslepljeni od trenutne politične orijentacije, zanesti ozko začrtano narodno ekskluzivnost celo v delo za naše zame j ne brate ob Jadranu. Zato moramo biti Čaru Emi- nu še posebej hvaležni, da je v pravem trenutku izdal življenj episni oris veli¬ kega istrskega borca. — L. Č. DELO V SOŠKI DOLINI Izravnavanje, širjenje, asfaltiranje dr¬ žavne ceste od Kanala do Kobarida je v živem teku. Na stotine delavcev se tru¬ di, da bi bila dela čimprej dovršena, ker je sedaj cesta ponekod vsa razkopana in težko porabna. Ubogi kolesarji in avto¬ mobilisti, ki morajo po njej! — Pri pod¬ zemeljski električni centrali v Doblarju gredo dela h koncu. Samo ogromni jez pri Podselih zakasnuje izvršitev; ob njem bodo delavci še nekaj mesecev zaposleni. Dela za drugo elektrarno v Plavah hitro napredujejo. Rov, po katerem bodo spe¬ ljali Sočo od Kanala v centralo v Plavah, pridno vrtajo in so vzdolž desnega brega že več sto metrov v zemlji. V Ljubljani je umrla Alojzija Mozetič roj. Gruden soproga železniškega reviden- ta v p. Sožalje! Občni zbor »Tabora« v Kamniku VABILO na VI občni zbor emigr. društva Tabor, kateri se vrši v nedeljo, 3. julija t. 1. ob y 2 10 h. v gostilni »Pri Anici« (prej Malo¬ vrh) na grabnu v Kamniku s sledečim spo¬ redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo društ. funkcionarjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Vabljeni vsi. Za člane udeležba obvezna — zato pridite vsi. Bratska društva prosi¬ mo naj to prejmejo kot posebno vabilo. ODBOR. IZLET OMLADINSKE SEKCIJE U BEOGRADU Izletniški odbor O. S. društva I. T. G. u Beogradu organizuje u nedjelju 3. jula o. g. društveni izlet vozom na Umku. Voz polazi iz Beograda u 6.30 sati. a vrača se iz Umke u 20,30 sati. Karta tamo i na- trag (vikend karta) stoji 9 Din. Priredit če se mali program sa muzikom i plesom na plaži. Na Umci postoji lijepo uredieno kupatilo. Ručak po volji ili da se ponese sobom. a može se nači i u gostionici. O izletu saznati če se potanje na član- skom sastanku, koii če se održati 2. iula o. g. u društvenim prostorijama u 20 sati. gdje če jedan od naših istaknutijih emigra- nata održati jedno vrlo interesantno pre¬ davanje o aktuelnim pitanjima emigracije. Dodjite svi na sastanak i nemojte zabo- raviti na najljepši izlet, koji smo do sada organizovali. — Odbor. Iz Otoladinske sekcije »Istre« u Zagrebu SVIMA ORGANIZACIJAMA Omladinska sekcija društva »Istre« u Zagrebu moli bratska udruženja, da odgo¬ vore na rezoluciju i okružnicu, koje su bile odasiane poiovinom mjeseca juna. Odbor. »BALUN« U ZAGREBAČKOM ZBORU U nedjelju naveče u 9 sati plesat če članovi društva »Istra« u Zagrebu balun na izložbi Jadranske straže u Zagreba¬ čkom Zboru. Dodjite u što večem broju na tu pri- redbu. IZ ISTARSKOG AKADEMSKOG KLUBA Akciji Istarskog akademskog kluba za pripomoč njegovih siromašnih čla¬ nova odazvala su se : društvo »Nanos« Maribor sa din 100 i društvo »Gori¬ ca«, Ptuj sa 100 din. Bratskim udruženjima upučujem ovim putem našu naj topli ju zahvalnost. Odbor IZLET V KAM- BISTRICO Kamnik, junija 1938. — V nedeljo 19. t- m. se je vršil četrti izlet v Kam. Bistri¬ co. Prišli so lojaki — naši člani celega sreza, »Tabor« iz Ljubljane ter rojaki iz Kranja. Ob 11. uri je predsednik tov. prof. Peterlin pozdravil vse navzoče ter podal besedo dr. Lavu Čermelju, kateri nam je održal kratek govor. Pevci »Tabora« iz Ljubljane so nam lepo zapeli, nakar je sle¬ dila prosta zabava. Želimo, da bi se pri¬ hodnjega izleta udeležilo več naših dru¬ štev in več rojakov. DIPLOMA Na triletni državni šoli za zaščitne se¬ stre v Ljubljani sta med drugimi z odliko diplomirali tudi naši rojakinji Slavica Ko¬ rošec, doma iz Klanca in Dominika Urban¬ čič iz Knežaka. Čestitamo! — (Agis). GOSTILNA »LJUBLJANA« V ŠIBENIKU (Na obali) Dobra slovenska kuhinja, prvovrstirs vina. Celi pension Din 35—40 dnevno, Priporoča se emigrantska družina. ŽULJAN PROF. JAKOV MIKAC IVANJA (Svršetak) Prije svega rekao im je da moraju iduči na križeru na sebi nositi preokrenuto odijelo. Na mjestu moraju biti več u 10 i pol sati, a sobom trebaju donesti blago¬ slovljene svete vode i svežanj jednogo- dišnjih ljeskovih mladica (šiba), koje mo¬ raju na zgodnom mjestu na križeri pore- dati u veliki krug i to jednu do druge tako, da se izmedju njih ne bi slama mogla provlačiti. Po mladicama naokolo u krugu moraju politi blagoslovljene vode, a unutar kruga postaviti tri kamena, da se na njima sjedi. Sve to mora biti svršeno prije 11 sati. Na svakoj križeri smije biti samo po jedan ovako sastavljeni krug u kojem sjede njih trojica na kamenim stolcima. U krug se mora iči prije 11 sati, a iz kruga se ne smije iziči prije polnoči, jer kad bi netko prije izišao, toga bi Strige rastrgale i na komadiče razniiele. Tako ie u glav- nom Martin upučivao. a mnogi su mladiči onda išli na razne križere izvan sela pre¬ ma njegovim uputama da promatraju vu- kodlake, more i strige. Sam pak Martin išao bi na najopasniju križeru sa dvojicom najhrabrijib mladiča. U razdoblju od 11 sati do pola noči čekaju Strige, ali. opet lije sasma sigurno, da če se što vidjeti, jer Strige ne dolaze uvijek na svaku kri¬ žeru, a često se dešava i to, da neki od one trojice nije častan za taj posao. Ona grupa, kojoj se posreči i uspije da se ukažp Strige, ima što i vidjeti. Dolazeči Strige na križeru groze se i prijete onima u krugu, približuju se i strašno navaljuju kao da če prodri.ieti u krug, ali u krug nikako ne mogu. Strige nastoje potom iz- n.amiti mladiče iz kruga napolje, ali ovi se ne daju znajuči, da bi nastradali. Strige iskoriščujuči to kratko vrijeme od jednoga sata stanu plesati skakati, biti se i činiti ioš kojekakove nevaljalštine. One se tuku tako strašno i opasno, da im glave i udovi otskoče od tijela, pa se opet sami od sebe vrate na svoja mjesta. Pri¬ zori bivaju strašni. Po neku štrigu vuko- dlaci znadu rastrgati na komadiče. a ovi se dijelovi opet skupe i striga oživi. Neki glasno viječaju i dogovaraju se, kako če stanovitoj osobi naškoditi. Tako u torne poslu približava se polnočka, a moč stri¬ gama sve više ponestaje i one se par ča- saka prije polnoči razilaze uz grožnju mla- dičima u krugu. Mladiči poslije pola noči izlaze iz kruga i u selu pričaju najstraš- nije stvari što su ih na križeri doživjeli i vidjeli. Na večer viiije Ivanje svatbo nosi na sebi bilo što preokrenuto. Sječam se, da smo i mi mališani preokrenuli šešire, pa makar su imali i stotinu rupica. koje smo preko dana učiniii gadjajuči šešire kame¬ njem. Ne pita se zato, glavno je i najvaž- nije da je nešto na nama preokrenuto, da nam štrige ne naškode i da nas ne na- padnu. * Pored spomenutog ima još i drugih pri¬ čanja o zlim duhovima, a specijalno o mo rama, koje sišu malu djecu za petu, a od¬ raslima ti zli duhovi sjednu na prša i ne daju dišati. No o tom sada ne ču pisati, jer držim, da je važnije, da nešto kažem o sajmu sv. Ivana. Sječam se. kako su se moji seljani več osam dana prije Ivanje dogovarali kako če iči na sajam k Sv. Ivanu, koji se održa- va svake godine 24 juna kod Buzeta. Toga se dana vjerojatno pola Čičarije spusti sa čičarskog platoa k Sv. Ivanu na sajam, gdje kupuju razno orudje potrebno za ko- sidbu, kao: vile, grablje, kose, srpe, bruse, tobolce, putrihe, bariliče i t. d. Na sajmu se ljudi vesele, piju i pjevaju a mladji svijet pleše. Pod večer svim pu- tovima i stazama vračaju se na sve strane uz popjevku svojim kučama noseči na ra- menima ili ledjima spomenuti alat i druge potrebštine. Na putu tu i tamo naravno svrate opet u gostionu, da okvase vinom svoja grla. koja im se osušila pjevanjem Svuda se cuje pjesma, koja od hridina još dalje odjekuie preko polja, livada i bre- žuliaka. Razumije se, da u ovom veselju padne i po koja »punja« (udarac pesnicom), jer bez toga ne bi mogao proči sajam. Na dan Sv. Ivana sakupi se na tom saj- mg kraj Buzeta osim Čiča i mnogo svijeta iz susjednih sela. Kad se ovi kuči vrate, pitajir ih oni, koji nijesu bili na sajmu: »Koliko je bilo ljudi na sajmu?« A oni če odgovoriti: »Ljudi je bilo mnogo, a Čiča je bilo za vraga«. Kako se vidi, ostali svijet smatra Čiče radi njihovog posebnog karaktera i života da nijesu kao ostali ljudi. Sabirajuči i proučavajuči narodne obi¬ čaje nailazi se na vrlo interesantne stvari, dolazi. se do veoma zanimljivih otkriča, jer su običaji trag i put, koji vodi u prošlost. Oni pokazuju od kuda je pojedina skupina ljudi proizašla. Poznavajuči običaje i po- vijest starih Slavena uopče, a napose bal¬ kanskih Slavena, ne treba nama Istranima dokazivati što smo i od kuda smo došii. Dcvolj-no je ispitati naše narodne običaje i usporediti ih sa onima starih Slavena i Slavena na Balkanu, pa če se iako i od- mah ustanoviti, kako imademo mnogo za- jedničkih narodnih običaja, a po torne i naše porijekio. Postepeno i sigurno naših običaja ne- staie, pa radi toga bi morali naročito Istra¬ ni nastojati, da svaki u svome kraju sa¬ kupi i pribilježi narodne istarske običaje i da ih objeiodani. U najnovije vrijeme svi se narodi trse, da pokupe običaje svoga na¬ roda, pa sam stalan, da i mi Istrani u torne ne čemo biti posljednji. »Istra« izlazl svakog tjedna u petaR. — Broj eekovnog racnna 86.78«. — Pretplata: za cijeio godlnn 48.— din., za pola godine 24 — din »n —- na godlna. — Oglasi se računajo po cjenlku. — Vlasnlk t izdavač: Komorni »Istra«. Masarvkova 28a. u, oroj telefona 67-80 — /a" ^fe