Edini slovenski dnevnik •c? Zedinjenih državah.:-■ ■ ■ Vefl« ta vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS [NARODA The only Slovenian daily in the United States > Issued every day except -: Sundays and Holidays f; List slovenskih delavcev v Ameriki. XfcLETOM PIBAMU: 4687 CQBTLAWDT. Entered as Beoond-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISABNE: 4687 COBTLANDT, NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 16, 1914. — PETEK, 16. OKTOBRA, 1914. NO. 243. — ŠTET. 243. VOLUME XXTL — LETNIK _— I Vest o zavzetju Lvova dementirana. Boji z ruskimi četami v Karpatih. DNE 4. OKTOBRA SE JE ZAČELA VELIKA BITKA, KI TRAJA ČE SEDAJ. — NEMCI SO VJELI 1500 RUSKIH VOJAKOV. VSI SOVRAŽNI NAPADI ODBITI. — SOVRAŽNIK POGNAN PREKO MEJE. — AVSTRIJCI SO ZASEDLI TORONIJO. Izpred Przemysla. RUSKI CAR SE BOJI ZA SVOJE VOJAŠTVO. — OFICIELNA NEMŠKA POROČILA V MILANU. — KONZUL JE OTVORIL INFORMACIJSKO PISARNO. — RUSI PRAVIJO, DA SO PRE MAOALI AVSTRIJCE IN NEMCE PRI VARŠAVI. O- Včeraj smo poročali, da so Avstrijci zopet zavzeli glavno me-«11> Galicije, Lvov, danes pa morn mo oznaniti to vest kot ueres-ilično. A vstro-ogrski poslanik dr. t>iini)>a. ki s«* nihaja začasno v (Manchester, Mass., je. rektu, da mu je iz zanesljivega vira znano, «ia so Riusi še v Lvovu in da je bilo vse govorjenje o zopetnein zavzetju mesta od strani Avstrijcev neutemeljeno. l/vov ni nikaka trdnj.iva, za Ti use je. pa velikega pomena, ker j«- važno železniško križišče. Kakor znano, so ga Avstrijci zapustili brez vsakega boja. Berlin, Nemčija, 15. oktobra. — Pri Wirballen ae je vnela dne 4. oktobra vroča bitka, ki še do da-n^s ni končana. KaJcor vse kaže, se je začela obračati vojna sreča na stran Nemcev. Rusi neprenehoma naskakujejo nemške okope, pa so bili dosedaj še vedno vrženi nazaj. *<*• ' Rusi bo prenehali z obleganjem trdnjave Prxemysl. Poroča se. da imajo Rusi v rokah vse postojanke na črti Stry—Samber—Medi-ka. Ce je to resnica, bodo kaj lahko vrgli nazaj Avstrijce, ki bodo v najkrajšem času začeli s prodiranjem od Przemvsla proti Lvovu." Vsled prihoda nemških čet je prekinjena ruska zveza med Varšavo in Ivangorodoni. Nemci in Avstrijci se pripravljajo na prehod preko reke Visle. Nemci so pobili Ruse blizu Schirwindta in vjeli pri tej priliki 1500 mož; nekateri pravijo, da so zaplenili tudi dvajset topov. Ker so Ruse tudi pri Varšavi parkrat premagali. imajo sedaj v rokah celo Poljsko do reke Visle. Nobene nevarnosti. London, Anglija, 15. oktobra. -Rcuterjeva pisarna je dobila iz Amsterdama sledeče poročilo: "K^lnkche Zeitung" naznanja, da so morali oditi prebivalci iz mesta Goldap v Vzhodnji Prusiji. Po zatrdilu nemškega generalnega štaba se je to zgodilo iz strategi čnih ozirov. Časopis poroča nadalje: Nemci so odbili na tej strani vse ruske napade in vrgli sovražnika preko meje. Med Schirwindtom in Ly-ekom je razpostavljenih najmanj pet annadnih zborov. Rusi so vprizarjali povečini le nočne napade. Vzhodnji Prusiji ne preti odsedaj zanaprej nobena nevarnost. Položaj ▼ Galiciji London, Anglija, 15. oktobra. -Marconi Wireless Telegraph Co. je izdala, danes zvečer sledeče u-radno poročilo; — Z Dunaja poročajo, da je nemška kavalerij a £e dospela v trdnjavo Przemysl. Sovražnik je bil vsled hitrega prodiranja naših čet tako presenečen, da ni mogel ničesar opraviti. Njegove čete so dobile sele takrat potrebna ojačenja, ko so bili Nemci že v trdnjavi. Nemci in Avstrijci so se spoprijeli g peto in šesto rusko infan-terijsko divizijo ter jo pognali v beg. Sovražnik je pobegnil proti reki San. Umakniti se je morala tudi neka kozadka divizija, ki je taborila csjosdno od Dinova. Avstrijci zasedli Toronijo. ja, 15. oktobra. -brzojavna agen- neralni štab sledečo izjavo: Rusi imajo med Strv-Samborom in Med i ko v rokah zelo važne pozicije. Avstrijci jih bodo v najkrajša času napadli in poskušali pregnati. Po štiridnevni hudi bitki so zasedli Avstrijci mesto Toronijo v Karpatih in so sledili umikajočemu se sovražniku do Viskova. Car se boji za vojaštvo. London, Anglija, 15. oktobra. -Iz Petrograda poročajo, da je na bojišču padlo neverjetno veliko število ruskih častnikov. Vzrok tega je baje dejstvo, da se preveč izpostavljajo nevarnosti in da gredo takorekoe prostovoljno v vrni rt. Vsled tega je zbral car Nikolaj v Carskem Selu okoli sebe par sto častnikov in jim rekel, da ne dvomi o njihovi hrabrosti, pač je pa treba, da se čuvajo, ker Ru-sya potrebuje vsakega moža. Z besedami - "Prosim vas, pazite na svoje življenje!" je zaključil I svoj govor. t Avstrijci in Nemci pobiti pri Varšavi. London, Anglija, 15. oktobra. V Rim je dospelo včeraj iz Petrograda poročilo, da so Rusi popolnoma pobili del av£tro-ogrske armade pri Varšavi. Vjeli so baje več tisoč vojakov. Petrograd, Rusija, 15. okt. — Ruski generalni štab naznanja: — Naši vojaki so zapodili južno od Przemysla Avstrijce v beg. Vjeli smo pet sto mož in zaplenili veliko množino orožja. Przemysl mora v najkrajšem času pasti. London, Anglija, 15. oktobra. Petrograjski dopisnik je sporočil tukajšnjemu "Timesu": — Avstrijci in Nemci so se približali Varšavi na deset milj, kmalo potem so jih pa Rusi pognali 'trideset milj proti zapadu. Trdnjava Przemysl mora v najkrajšem času pa*rti. V avstrijski armadi se pojavlja z vsakim dnem več slučajev kolere. Iz zad-jih poročil je razvidno, da so glavne utrdbe že v ruskih rokah. V Vzhodnji Prusiji je položaj neizpremenjen. Centrumu nemških čet poveljuje general Hin-denburg, levemu krilu neki bavarski general, desnemu pa avstrijski general Danki. Vrhovno poveljstvo nad združenima armadama ima nemški generalni štab. Dum-dum patrone. Petrograd, Rusija, 15. okt. — Generaku štab v Kijevu je izjavil, da so se avstrijske Čete posluževale dum-dum patron. K rumunskemu konzulu v Odesi je prišlo veliko število rumun-skih dezerterjev, ki so zahtevali, da naj jih pošlje takoj domov. Situacija v okolici Varšave je neizpremenjena. Zadnji čas so se prebivalci nekoliko pomirili. Srbski princ Juri. Rim, Italija, 15. oktobra. — Srbskemu princu Jurju se je obrnilo zdravstveno stanje na slabše, ker noče izpolnjevati zdravniških predpisov. Čeravno je še tako slab, da komaj stoji na nogah, hoče po vsej sili prevzeti poveljstvo nad posadko v Belgrade Prestolonaslednik Aleksander tPy (• corporation,) FRANK SAKSEU. PmidMil ; JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BRNED1K, Tr*Murer. fw tioo and i of Buineaa of the •ddneiHei of above------- M Cortland t Street, Borough of Men-) hatt&n, New York City, N. Y. mm otia leto veljm hat ca Ameriko in Canado........................$3 00 ** poi leU....................... 1.50 " wtoi*meatoNew York........ 4.00 ** opl leta t* mesto New York ... 2.00 ~ Evropa sa vw leto...........4.50 " " " pol let*............. 2.65 r M " cetrt ieta............ 1.70 k 'taLAS itAROPA" izhaja viak d*a ixrxemii nedelj in praznikov. -GLAS NARODA" ("Voiee of the People") tomd every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.(50. bra* podpis«" in osobnoati aa na pnubčujejo. DwMur naj ae blagovoli poSiijati po — Money Order. Pri spremembi lcraja naročnikov pro-titao, da se nam tudi prejinjc MvaliftSe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. iiftfti m tmmmmm— —»i——^m ——M—— Dopisom in pažiljatvam naredita ta naslov: •GLAS NARODA- andt- Mi Huni pred vratmi. Hermann Bidder iu drugi Nemci, k i prebivajo v Ameriki, so brit ko pritožujejo radi pristrano-sti ameriškega časopisja. Res joročnika, barona Roberta Ben-de. Nehote si jih je večkrat ponavljal in srd mu je polnil dušo. Edina tolažba mu je bila le to, da ne misdijo vsi ljudje tako in da je gospiea Olga v svojem obnašanju proti njemu kazala drugo mišljenje in plemenitejše nazore. Ko so se teden pozneje Konar-ski in dr. Vogrin zahvaljevali pri Skenovskih za zadnje povabilo, spoznal je Milko, da mu je ohranila Olga še isto prijaznost, katero je kazala na plesni zabavi. In tudi na pohodu, ko se je gospa Kkanovska a svojo hčerjo poslavljala od Konarskih, ni mogel on v dekličinem obnašanju proti sebi opaziti, da bi se bil varal v svojem mnenju, — in to je ravno povzdigovalo in tolažilo Milka Kakor se. pa pri človeku sploh nikdo pripisovati", odvrne s po- Oi Vogrina. notranje dušno stanje zrcali v njegovi zunanjosti, ter vsaka, še tako majhna srčna žalost vpliva na vse zunanje gibanje in početje. tako bi bil, dragi čitatelj, tudi ti kot dober opazovalec bral na Vogrinovem obrazu in v njegovih očeh vso notranjo nevoljo. Milko Vogrin. sicer iniren in zgovoren mož. je kazal zdaj v svojem kretanju in nenavadni redkobesednosti notranjo nemirnost. In tudi sam je dobro čutil, da je iz-premenjen. zatorej se je kolikor mogoče večjemu občevanju z grofom in grofinjo umikal. A brez dobrodejnega vpliva pa vendar ni bila ona veselica pri Skenovskih za Milka Vogrina. On je začel takoj o istinitosti vsega, kar je isti večer videl in slišal, premišljevati. "\rsaki stvari se pride od te ali one strani do jedra. in vsaka beseda hrani v sebi nekaj istine"', je trdil sedaj Vogrin sam pri sebi ter si mislil: "Prav ima baron Benda, ako trdi. da živim le od tujih ljudi." Ali čudno se mu je zdelo, zakaj je pravil o tem gospici Olgi, tako da je on lahko vse od strani sli šal, a njemu samemu ni ničesa naravnost v oči povedal. Tudi to si je Vogrin dobro tolmačil, tako-le sklepajoč: *'Nad-poročnik Benda je v svoji bistro glednosti spoznal, da se je gospiea Olga več, kot je bilo treba, z menoj, domačim učiteljem, zabavala, in nad tem je hotel plemeniti baron izreči svojo nevoljo in me pri Olgi osmešiti ter na nič postaviti.11 Vse to večkrat dobro premi-slivši, je Vogrin uvidel, da mora od zdaj naprej vse žile napenjati, da si, naj velja kar hoče, stalno mesto pribori. Skrajni čas je temu pa tudi že, kajti sedanji njegov učenec, mladi grof Hugon Konarski, je imel na jesen iti v vojaško akademijo. Vogrin se to-rej odloči tudi letos stalne profe-sorske službe prositi, a povrh še osebno pri višjih šolskih uradih dotične prošnje podpirati. Šesto leto že prosi stalne službe pri mi •nistrstvu, in vsako leto je ne le ene. ampak več, po pet do deset prošenj raznim šolskim svetom pošiljal. To ga je seveda veljalo mnogo denarja, a zato pa je vsa-kikrat mogel na prošnji brati od lok: "Prošeno mesto se je drugam oddalo.'' Slednjič je izgubil /*' ves pogum. Vse nade in upi so ga tembolj zapuščali, čim bližje se je že mislil svojemu cilju. Ni se torej čuditi, da je hodil Vogrin pobitega in obupnega srca, osobito pa še, ker ni, imel prijatelja, kateremu bi bil v svojo tolažbo razkrival žalostno svoje stališče. Njegovi slovenski znanci in prijatelji, ki so se na Dunaju šolali, delovali so že skoro vsi in še delujejo v svoji domovini, kjer jih slovenski narod dobro pozna; drugi pa, ki so ostali v glavnem mestu, imeli so pa že svoje ognjišče in se zanimali bolj za obitelj svojo nego za nesrečnega nekdanjega prijatelja . Dr. Milko Vogrin bi bil že davno službo dobil, ko bi ne bil tako ponosen in neomaliljivega značaja. On ni hotel moledovati in prositi pri vsaki vplivni osebi, naj ga podpira in mu službe izprosi. Najmanj pa bi bil hotel za to žrtvovati svojo ljubezen do domovine in svojega naroda, kar se žalibože ob takih prilikah pri nas Slovencih čestokrat dogaja. Vogrin si je mislil: "Ne prokleta protekcija, ki se tako hudo šopiri, niti izdajalsko renegatstvo naj mi pripomagata do službe, temveč moje skušnje in sposobnosti." In tako je tudi storil, kar mu bodi na veke na čast in vsem v posne-movalen, vzoren zgled! Ne vedoč, zakaj se mu prošnje tako lakonično odbijajo, ohrabri se nekega dne po oni nam znani veselici ter gre k gospodu referentu srednjih šol popraševat o svojih zadevah. Ali Vogrin ostal je tudi po tem pohodn žalosten kakor prej, da, še večjo nezadovoljnost si mogel na njem opazovati. Zategadelj ga neki dan grofinja Konarska, ko se je hotel hitro po obedu posloviti, nagovori: "Zakaj pa zopet tako naglo, gospod doktor? Ali me hočete samo pustiti? Saj vidite, da ni grofa doma. Pomudite se še malo! Mladi grof Hugon se naj danes sam po obedu zabava, a Vi imate se drugikrat dovolj časa nadaljevati svoje Archimed&ke študije." Tako častnemu povabilu se naš dvorljivi Vogrin ni mogel, pa tudi ne smel ustavljati; zatorej dostavi v svoji skromnosti: "Jaz prav rad ostanem, a bojim se, da bL bil miloatljivi gospe grofinji. dolgočasen d rožnik.'' hvalnimi besedami grofinja, "a opomniti moram vendar, da že o-pazujem več dni neko otožnost na vašem obličju. Že večkrat sem hotela vprašati, ali ste bolni ali kali, a nisem vas nikjer drugje kakor pri obedu videla, vendar tu nisem takega vprašanja dostojnim smatrala. Zatorej mi danes odkrito brez ovinkov povejte, kaj vas tako teži.*' Nenadejano je prišlo Vogrinu to vprašanje in rdečica ga oblije. Grofinja pa je spoznala, da je zadela pravo struno in da se ni varala v svojem opazovanju. Zaradi tega še enkrat smeje se poudarja : "Danes mi ne uidete. Vaše srce nekaj teži in to mi morate razodeti !*? Tako odločnih besed ni Vogrin pričakoval. Zboji se na tihem, da bi bila grofinja njegovo srčno u-danost do Olge že opazila. Zatorej se sprva izgovarja, da njegovo srce nobene težnje ne občuti, ali ko mu grofinja naravnost pove. da opazuje na njem že od onega dne, ko je bil pri Skenovskih na plesni zabavi, neko notranjo otožnost, ni mu moči dalje tajiti. Ali Milko si zdaj prav premišljeno iz neljube mu zadrege pomaga. "Občudujem, milostljiva grofinja, kako dobro vse opazujete", odgovori nato laskavo Vogrin. "Prav imate, od onega dne sem sem nekako otožen in k temu imam tudi mnogo razlogov. Kakor vidite, bode mi treba za drugo, in to stalno službo skrbeti. Mladi grof Hugon pride od doma proč v vojaško akademijo in jaz sem potem tu pri vas, milostljiva grofinja, nepotreben. Prosil sem torej pred nekimi dnevi, naj mi visoko ministrstvo izmed več razpisanih profesorskih služb eno podeli. Bil sem zaradi tega tudi pri gospodu referentu, ali kar sem od njega slišal, ne dela mi nobenega veselja, temveč navdaja mi dušo in sree v, veliko bridkostjo."' "Kako pa to.7*" začudi se grofinja. "Saj ste dober učitelj, kar vidim pri svojem sinu, in vaša izpričevala so tudi izvrstna, povrh ste doktor filozofije in še rezervni častnik, kar tudi človeku pri šolski disciplini gotovo več koristi, nego škoduje." ' "To se meni samemu malo čudno zdi, da dobivajo mlajše in v marsičem slabše moči kakor jaz pred menoj stalne službe, a bolj se pa še zavzemam nad tem, da rai je gospod refent odkritosrčno rekel, da bi bil jaz že lani službo dobil, ko bi se ne bilo o meni nekaj poročalo, kar me dela vladi — "nezanesljivega". Dalje mi gospod referent ni hotel tajnosti razkrivati ter me odslovil, oblju-bivši mi svojo pomoč. Šel bi bil tudi k njegovi ekscelenci gospodu ministru za uk in bogočastje, ali ta odgovor mi je bil dovolj in tudi razumljiv. In to, milostljiva grofinja, me dela otožnega." "Rada vam verjamem, gospod doktor, da polni taka izjava človeku srce z otožnostjo. A to tudi ni kaj malega, saj vemo, da ne more človek brez samostalnosti nič kaj vrednega početi. Kakor se ziblje ladija na valovitem morju semintja ter se mora valovom izogibati, da je ne preplavijo, tako je tudi s človekom, ki ne jadra v samostalnem čolnu preko burnih valov sedanjega življenja. Vse želje in upi mu ostajajo neizpolnjeni, in tudi srce ne najde zaželjenega miru." "To občutim zdaj najbolj jaz, milostljiva grofinja", nadaljuje Vogrin. "Jaz gledam svoj čoln sredi valovitega morja, a ni mu pomoči od nobene strani. Jaz bi klical kakor mornar, ki vidi la-dijo potapljati se, in prosil pomoči, a ne vidim rešilnega obrežja, kamor bi se naj razlegal moj. glas. Zaupal sem preveč v vesla in vrvi svoje ladije, ali kaj pomaga, če pride vihar? On mi odnese vesla in vrvi z ladijo vred — in mornar je brez moči!" "Nerazumljiva se mi dozdeva vaša prilika", odgovori mu na zadnje besede grofinja. 44 Vesla in vrvi so vaša spričevala, mornar ste vi — kdo in kaj pa je vihar?" "Kaj je viliar, grofinja? Viharju na morju enaka se mi zdi politična burja, ki neusmiljeno žene državni čoln — z nami, slabimi marnarjL" "Zdaj vas razumem, kam merite s svojo priliko, in mrena mi pada z oči. Poslušajte! Ne davno je bilo, ko nas je njegova eksce-lenea gospod minister za uk in bogočastje obiskal. Med drugimi pogovori dočli smo tudi na vaše razmere in študije. Grof, moj soprog, vas je zelo hvalil in poudarjal, kako pride, da je tako dobra * V • ■---------- "Te slabe lastnosti vam ne um poč bres državne službe. Gospod - _i___k__ - - -u.«^' ■■-■ - ■'•■■■*■ • minister se je umikal odgovoru — hočem ^am odkrito govoriti", o-pazi pri teh besedah grofinja, — "a naposled je izustil ono pomenljivo besedo: "Dobra moč ni vselej dobra, le dobra in zanesljiva je nam najboljša, in za te moramo v prvi vrsti skrbeti." Meni so bile, kakor lahko umevno, te besede gospoda ministra nerazumljive, ali grof, moj soprog, raz-tolmačil mi jih je pozneje, rekoč, da vam je službovanje za šuplen-ta v Celovcu močno škodovalo. Zatorej je pa tudi poganjanje grofovo za vas ostalo brez koristi in vpliva, ali upanje še vedno imam, da se vam letos vendar prošnja usliši. To upanje naj vas tolaži, in to vzamete tudi lahko s seboj na Koroško, v svojo toli ljubljeno domovino, kamor se mislimo letos za nekaj časa podati, kakor smo že zadnjič pri Skenovskih govorili. Izbijte si to-rej tugovanje in vso nevoljo o zmagovitem viharju in burji iz glave, saj ne pomaga človeku nič, ali v svoji onemoglosti toži ali se pa veseli. Jaz gojim z vami veselo upanje, da vas v prijetni družbi--in pri teh besedah pogleda sumljivo in smeje Vogrina — iznenadi drago vam poročilo, da je prijadral vaš čoln v varno zavetje!" "Zahvaljujem se vam, milostljiva grofinja, za te tolažilne besede. Človeku dč dobro pri srcu. ako vidi, kakor zdaj jaz, da se tudi kdo drug na svetu zanj zanima in čuti z njim. Danes so mi bile vaše besede potrebne. One so me povzdignile ter mi povrnile prejšnje lahko dušno stanje. Jaz upam tedaj z vami, milostljiva grofinja, da dosežem v kratkem svoj cilj. In to lepo nado nesem tudi s seboj v svoj domači kraj, kjer se hočem ob njej greti in z njo tolažiti." 4 4 Vesel i me, gospod doktor, da vas vidim bolj srčnega. Tako je prav. Pogum iu srčnost pomaga več nego tožba in obup. Zdaj pa storite svoje pote in opravite, kar še imate s svojimi prošnjami dela, da hode do prvega junija vse v redu. Takoj prve dni prihodnjega meseca odrinemo v kopel na Koroško." "Ali se je naposled vendar le gospod zdravnik za koroško Belo pri Železni Kapli odločil?" vpraša zdaj Vogrin grofinjo, kajti prej so dolgo med več kopelmi ugibali, kam bi se naj grof Konarski zdravit šel. "Ravno pred nekimi dnevi se je konečno Bela na Koroškem odločila. Nasvetoval nam je to kopel najbolj njegova ekscelenca vojni minister, pri katerem je tudi danes grof v gosteh. Njemu je ta kopel najbolj pomagala in u-pam, da bode i mojemu soprogu. A tudi jaz bi si rada ogledala to krasno deželo, o kateri veste vi toliko lepega povedati, in ki že sinje dandanes s Tirolsko vred kot avstrijska Švica." "Zares naša dežela je krasna, ozaljšana z lepimi jezeri, visokimi gorami, z mnogimi majhnimi, cvetočimi dolinicami. Čudili se bodete njeni naravni lepoti." "In tudi zabave in družbe nam ne bo manjkalo", nadaljuje grofinja. "Večkrat gremo lahko gospo Skenovsko in gospico Olgo v Poreče obiskavat — in pri teh besedah obstoji kakor nalašč z glasom, — in tam bode na jezeru mnogo veselja in radosti. Tja pride meseca julija tudi vitez Ske-novski z vam že znanim baronom Bendo. Gospoda nadporočnika, sina baronovega, pa že najdemo tam, kakor mi je zadnjič pravil. Dobil je na dva meseca dopust in ta čas se misli najboljše v Pore-čali počiniti za velike vojaške vaje, ki se imajo vršiti v avgustu in septembru na Ogrskem." (Pride še.) Podzemeljski telefon v sovražnikovi deželi V nekaterih krajih Rusije, kamor šo prikorakale avstr. čete, je bil prihod avstr. vojaštva sporočen sovražniku s pomočjo podzemeljskega telefona. Ravnotako je bilo v Srbiji. —- Neki ranjeni častnik, ki so ga prepeljali v Te-šinj, je pripovedoval sledeče: Ko smo po zavzetju Šabaca naprej prodirali, smo k svojemu začudenju našli vas močno zaseden j od srbskih čet. Bilo je oeividno, da nas je moral kdo izdati, kar smo kmalu izsledili. Iz neke grobnice v Šabacu so Srbi napravili podzemeljski hodnik, ki je vodil do sosednih vasi in v katerem je bil telefon. Srbske ženske so vršile telefonsko službo in so na ta skrivenr način takoj sporočile srbskim četam nase premikanje. - ■ '.......... : - Nekatera bolečine šojoča sredstva olaj | ravnost teatralno oblečene. Godei ! teh godb imajo zelo dragocene j uniforme. Pri kavaleriji so oblečeni v bogato pošite bluze, v us-° j "jate hlače, imajo okinčan pas za Večkrat moramo trpeti hude! sabljo iu baržunasto modro čepi-bolečiue po več ur. predno nam 1®°- Bobnarji pehotnih gard nosijo pride na pomoč včasih precej od-|ravnotake bluze in čepice, toda daljen zdravnik. Drugikrat zo-; namesto dolgih hlač imajo do ko-pet se ne moremo odločiti, da bi j hm hlače in dragocene gamaše. poslali po zdravnika, misleč, da Njihovi instrumenti so zelo dra-bo že sama minila bolečina. V ta- goceni. Timpani (kotli) so srebrni in ker so naravnost umetniško kih slučajih se dajo porabiti sledeča priprosta sredstva, ki so navadno vedno pri rokah : Suha vročina. Bolne živali se delo, so zelo dragi. Navadni bakreni timpani veljajo 400 mark, trobilo pa 80 mark. Moremo si po naravnem nagonu vležejo na | torej predstavljati, koliko veljajo solnee. Posebno pri živčni bolez-,srel)rni instrumenti S srebrom o-ni tvorijo solnčni žarki izvrstno! kovana palica polkovnega tam-sredstvo. če se jim izpostavi bo-'borja, ki koraka pred godbo, ve- leči del telesa. Pomaga pa tudi vročina od peči ali pa velike luči. Kadar nas hole zobje, je. najbolje, če pritisnemo boleeo stran obraza, pokrito samo z žepnim robcem k topli lončeni peči. Vroč okladek. Za to je treba vroče vode, tako vroče kakor se more prenesti, in čisto platno. Če. ni vroče vode pri roki, se pa zgreje v mrzli vodi namočeno Ija -J—">H0 mark. Trobente imajo srebrne vrvi. Da, celo lastne prapore imajo angleške godbe. Trobentami jji bobnarji pri gardi iu pri kavaleriji imajo tudi mnogo večje plače nego enaki godei pri drugih polkih. Tako ima državni (v Avstriji štabni) trobentač :i.."i<> mark na dan. timpanist 2.-s<», o-stali trobentači pa po 2 marki na dan. Kapel ni ki dobivajo po ."i platno na peči ali nad svetilko.. mark na dan. vendar pa imajo se Vroč okladek odvaja kri na ko-j !<1pe postranske zaslužke, žo in zmanjša občutljivost, vpliva torej olajšajoče na bolečino. Umivanje z vročo vodo. Goba se vtakne v prav vročo vodo, malo iztisne in žnjo se poinaže po-lahko površina bolečega mesta. Xa ta način j«' mogoče zdržati prav visoke. stopinje vročine; čim večja pa j<* vročina, tem boljši je uspeh. To sredstvo je posebno priporočijivo pri živčnih bolestih, bolečinah v križu in trganju v ledjih. Vroča kopel j za noge. S sprotnim prilivanjem vroče vode v kopel j za noge zviša se toplina do najvišje mogoče stopinje. Voda mora pri tem segati do gole-nic. Prav ilobro sredstvo pri hudem glavo- ali pa zobobolu. Mckri okladek. Na boleči del telesa se dene mokro platno, na to kaka nepremočna tvarina in nazadnje se ovije večkrat na o-koli flanela ali pa volneno blago. Okladek se kmalu razgreje iu zdrži toplino dolgo časa. Taka priprosta sredstva se lahko povsod in brez posebnih stroškov uporabljajo iu vedno store svojo dolžnost. Prednost. Prvi: — Moja žena je bogata in se zna sama zabavati. Drugi: — Moja žena pa ničesar nima, pa zna celo družbo zabavati. .. Papeževo očitanje ruskemu poslaniku. "Pester Lloyd" j<- izvedel, kakor trdi, naravnost iz vatikanskih krogov, sledeči dogodek: V eni zadnjih diplomatičnih avdi-jeiic v Vatikanu, je pokojni papež Pij X. rekel ruskemu poslaniku: "Xe morem sprejeti čestitk zastopnika države, ki se kraj vse potrpežljivosti in popustljivosti svete stolice ne more odločiti, da bi izpolnila svoje obljube. Vi nimate ne enega državnika, ki bi hotel nam in ruskim katoličanom Izpolnili storjene obveze''. Ruski poslanik, ki na tak odgovor ni bil pripravljen, je v stiski samo rekel: "Svetost, to pa ni resnica." Xa to je papež razburjen vstal in zaklicali "Ponavljam, B= jDglSlOMBSkl B : ■a KiM. Jadnsta zsa Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI UftADVnA Preda ednik t J. A. GERM, 607 Cherry Way or box 17 Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. It. BROZICH, Box 424, Ely, Kind. Blagajnik: JOHN GOU2®, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. V1HOVKI ZDKAVKIK: Dr. 1LAETIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, III MTKJ9 ZTJNTCH, 421—7th St., Calumet, Midi. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St^ Kanaaa City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRIŽNIK, Box 133, Burdine, Pa. PRAN JUSTIN, 1708 B. 28th St., Lorain, a JOSEPH PISHLAR. 308—Cth St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: J02E9 MBRTEL, od društva it t. 1., Ely, Minn, ALOIS CHAMPA, od društva štv., 2., Ely. Minn. JOHN KOVACH, od društva štv. 114., Ely, MiniL Vsi dopisi tikajoč se uradnik zadev kakor tndi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* pa na predsednika porotnega odbora. Na o*Abna ali neuradz>* pisma od strani šlanov s« nebodf lairalo. Društveno ilaailo: '-GLAS NARODA'-. i topovske krogle kakor velikan-1proti severovzhodu. Poldrugo uro ske rakete. V tem smo zaslišali vjsmo gibali, kako so prihajale mi-naši neposredni bližini pokanje n*®- Na srbskem obrežju so Srbi pušk, ki je postajalo od trenotka pričeli z zgradbo mostu. Artile-do trenotka živahnejše. V divjem |rija je bila že pripravljena, da galopu se nam približa ordonanea!tudi krene preko reke. V tem hi-s povelji od brigadirja. Naši east-'pu sta udarili dve naši granati niki so skočili pokonci. Par tre-jmed čete na srbski obali. Vnel se notkov nato "so se oglasile naše1 je ljut artilerijski boj, ki je kon-troinbe: Pozor! Bilo je že pozno čal s tem, da se je srbska artile-zveeer, ko smo se podali na po- r*ja umaknila. Reka je bila še hod. Kakor velikanska kača so se polna čolnov. Te smo zapored povlekle naše čete čez ravnino. Vi- rušili. Nato je zopet jela streljati ipom I Za 1 IZJAVA. Spoštovani: Prav vesel sem, da Vam morem)dobile dnevnik "Glas Naroda" poročati o velikem uspehu Vaših importiranih zdravil. Po par te- IZ -0— vojne. Hrvat kot vojak. Zagrebški dopisnik "Grazer Volksblatta *' je govoril z medi-cincem, ki se je ves čas bojeval na srbskem bojišču, in poroča o Hrvatih kot vojakih tako-le: "Naj mi bo dovoljena pripomba. da je celo med našimi hrvatskimi vojaki, kar se tiče temperamenta, močna razlika. Vojaki va-raždinskega in zagrebškega polka so ognjeviti, naskakujejo, pripravljeni takoj za napad in se težko pridržijo, če so enkrat v boju, zavoljo česar se mora sovražnik pred njimi ponavadi u-makniti, toda pri tem sami precej trpijo. Primeroma cisto drugi so Ličani, naš Jelačičev polk. Mirno in premišljeno skušajo sovražnika zgrabiti in uničiti, pri tem pa mislijo tudi nase in izvolijo previdno primerno kritje. Pri tem so trdovratni in jih ni mogoče pregnati. Tudi na teh mladih možeh i ...... „ {*<• vidi, da jim tiči vojaštvo se v krvi in v kosteh, kakor njihovim očetom, nekdanjim vojaškim gra-ničsrjera. Tako se oba dela kar najbolje izpolnjujeta, kar je našemu brigadirju dalo povod, da j<» rekel: "S pol ducatom korov takih "fest fantov'* se postavim nasproti polovici sveta.'' Ko smo na povelje generalnega štaba dne 23. avgusta zopet nazaj prekoračili Drino, seiu že isti dan stal na straži ob tej reki. Najprej na nasprotnem bregu nismo o sovražniku nič opazili in in šele 26. av-glista je bilo opazili močnejše od-^^delke od Ijoznice sein. ki jih je P pa naše topuiearstvo hitro vrglo I nazaj. Že med umikanjem, ki je i trajalo od 21. do 23. avgusta, so ' naše čete napravile tam, kjer smo ne hoteli ustaviti, okope in druge naprave za kritje, ki so bile tako defcro in izborno izvršene, da bi »sražniku vzele vse veselje do prodiranja. Raz« ntega smo dobili povelje, da smemo streljati le v skrajni potrebi, da sovražnik ne bo vedel za naše pozicije. Ravno-1;tko je bilo napravljeno taktično umikanje, da bi preslepili sovražnika in ga zvabili v zasedo. Da se je to popolnoma posrečilo, dokazuje dogodek pri "Mitroviei, kjer nam je sovražnik nasedel in utrpel znane velike izgube na vjetih in mrtvih. Dne 27. avgusta je o-t vori 1 sovražni oddelek ob Drini, prihajajoči od severovzhoda, hud ogenj zoper nas in pri tej priložnosti me je zadela krogla in mi preluknjala levi krajni del pljuč. i Bitka pri Komarevu. Kua najkrvavejših bitk na ruskih bojiščih je bila ona pri Ko-marovu. kjer je armada generala mffeuberga porazila roaka krde-Ranjeoee, neki stražraojster, ^ ae je te bitke udeležil, pripoveduje v nekem bndimpeštan-zanimive po- Naš regiment je izstopil v Jaro-slavu iz vlaka. Mesto je bilo polno vojaštva: na ulicah so se gnetli huzarji, ulanci, artileristi, in-fanterija. Ostali smo v mestu štiri dni. Peti dan smo dobili povelje; na pohod proti meji! V krasnem vremenu smo korakali dva dni ter dospeli na ruska tla. Pred nami so bili oddelki huzarjev, ki so z uspehom zavračali pogoste kozaške napade. Pokrajina otožna. mali. nekoliko obraščeni bregovi in široke planjave. Prva ruska vas, v katero smo vkorakali, je bila vas Hut a. Prebivalstvo — ne vem, so li bili Poljaki, Rnsini Rnsi — nas je iskreno pozdravljalo, duhovščina nas je prišla blagoslovit. Pred nami so se nahajali močni oddelki pehote, in ko smo se iz llute pomikali proti Jneevovu. smo slišali od vseh krajev pokanje pušk in tupatam je udarilo na naša ušesa votlo gro-menje. Prispeli smo v Krasny I'rod. Ena naših brigad se je bila že zapletla v krvave boje z močnimi ruskimi četami, ki so branile prehod preko reke ^'ieprz. Dve uri so grmeli topovi. Mi smo stali kot rezerva, polaščala se nas je strahovita nervoznost: poseči v boj, ne čakati brezdelno, to je bila edina želja, ki smo jo gojili. Toda ni se nam izpolnila. Naši huzarji so bili preplavali reko ter padli Rusom v bok: ruske čete so se morale naglo umakniti proti reki Tabuni. Skoraj nato smo prekoračili^ r«»ko Wieprz. Videli smo pokopavati grmade mrličev. Ob razklani vrbi, ki je stala na bregu, je plakal častniški sluga nad truplom svojega oficirja. Pripravljal je preprosti leseni križec, da ga zatakne na grob junaka. Grom topov je naraščal. Pred naini so se pojavljale vedno večje množice naše infanterije. Čez polje so dirjala krdela naše konje" nice, sablje so se bliskale v žare- čem solncu. Bližali smo se Koma-rovu. Gromenje topov je udarjalo. kr.kor da bi neprestane strele švigale z neba. listje v drevju je šuštelo od silnVga zračnega pritiska. Zdelo se nam je, kakor da smo v strašnem, velikem ulnjaku. Krasen večer je legel na zemljo. Nad nami so se bliščale zvezde. mirno nas je gledala bleda luna. ko smo se v polni opravi podali h kratkemu počitku. Drugega dne, 28. avgusta, nas je ob rani zori vzbudilo treskanje topov. Dobili sino povelje: korakati naprej in se pripraviti na boj. Tvorili smo rezervo. Cel dan smo morali brezdelno gledati, kako se pred nami razvija velikanska bitka. Od vseh strani so se dvigali lahni oblački dima, z vseh gričev so bueali topovi, od blizu in daleč so grmeli streli — nepopisna, nepozabna simfonija smrti je ori-!a ves dan po poljanah. Solnce je V mraku smo videli švigati _____ del sem, kako se po njej pregib-Jjejo goste sence, slišal sem vpi t je in kričanje; od daleč se je culo strahovito klepetanje raitra-Ijez. Mimo nas se je v tem trenot-ku gnala gosta truma češkega regimenta z nasajenimi bajoneti k naskoku. Nekaj strašnih minut je prešlo. Naenkrat naše trombe glase: Nasadite bajonete, in skoraj nato: K naskoku! Častniki so nam kazali sovražnika: prišli smo mu bili v bok. Še trenotek: Kratka povelja. In naenkrat je za šumelo v naših vrstah: Ilura, hura! Prijel sem puško z vso silo, ne vem, kaj sem kričal, ne vem, kako sem hitel sredi svojih tovarišev naprej — vem le, da se je moj bajonet zaril v mehko, da sem suval in suval, da sem skakal čez trupla, da mi je tupatam padla gorka kaplja krvi na roke in da se navzlic vsemu našemu pritiskn ruske vrste niso hotele umakniti. Divje kričanje in rohnenje me je obdajalo, pred očmi so se mi delali rdeči kolobarji, ustnice so mi krvavele. Že so ležale pred menoj cele grmade mrličev in ranjencev in sovražnik se je še vedno držal. Naša stotnija je omagovala. Pričeli smo se korak za korakom n-mikati. Slišal sem stotnikov glas: '"Držite se, fantje, še trenotek, pomoč je že tu!" V boj so posegle sveže naše čete. Znova smo kričali, znova smo suvali v temno rusko maso, ki je stala pred nami. Naenkrat sem zagledal pred seboj prazen prostor — nobenega sovražnika več. Rusi so se bili v divjem begu umaknili. Oil leve in desne so jih naše čete prijele. Nepopisno navdušenje-se nas je polastilo — šli bi bili takoj zopet naprej. Toda novi, sveži polk je bil medtem že korakal skozi presek. ki so ga napravili naši bajoneti, ter napadel rusko fronto v hrbtu. To je odločilo zmago. Tisoče sovražnikov smo zajeli. Mimo nas je jahal general: "Bravo, junaki, izvrstno ste se obnašali!" Oči so se mu iskrile, toda odgovoriti nismo mogli, tako smo bili utrujeni. Zapalili sni cigarete, počasi so se nam vračali moči. Ob luninem svitu so naiu naši častniki čitali polkovno povelje: "Dragi fantje, zmagali smo!" Drugega dne je pričela bitka znova. Pomikali smo se proti reki Huezi. Tam me je zadela krogla v nogo. Uničenje, timoške divizije. O borbah s timoške divizijo pripovedujejo ranjenci, kakor poročajo bndiinpeštanski listi, tele podrobnosti: Kako je naša armada zapustila Sabac, smo opazili na srbskem o-brežju živahno gibanje. Z raznih strani so prihajale vesti, da obstreljuje srbska artilerija vasi ob slavonskem obrežju. Takisto se nam je sporočilo, da so pričele močne sovražne čete med Topči-deroin in Obrenovcem z ofenzivo. Pred enim tednom se je srbska artilerija postirala nasproti Mi-trovici in jo je jela obstreljevati. Mi smo taborili pri Rumi. V soboto 5. septembra popoldne so je-li Srbi s topovi obstreljevati naše pozicije ob Savi. Na to obstreljevanje smo le malo reagirali. V soboto ponoči sta dobila dva bataljona našega polka povelje, naj se umakneta ob Savi v smeri proti vzhodn. Zavzeli smo pozicije nasproti Jarku. Vso noč so se vršile praske med predstražami. Dobili smo povelje, naj popolnoma mirujemo. Drugo jutro smo opazili, da se onstran Save pomicejo močne sovražne čete proti obrežju. Naši voji so se umaknili in so ostavili ob savski obali samo straže. Korakali smo štiri kilometre proti severu. Tu smo našli tri druge bataljone, s katerimi smo se združili. Nato smo živahno pokanje pušk. Kasneje smo izvedeli, da hočejo Srbi preko Save in da nameravajo pri Jarku zgraditi most. Dobili smo povelje, naj z našim vojem prodremo do Save. Prišedži tjakaj, smo zapazili, da je Sava polna čolnov, v čolnih pa da so srbski vojaki. Srbska artilerija je ščitila prehod preko reke. Sporočili smo to poveljstvu in dobili ukaz, naj mirno ostanemo na svojem mestu. Vedno več če tje prihajalo sem Jiai, a we te eete ■ - -" srbska artilerija. Tudi pri Soficah se je pričela artilerijska borba, a mi smo še vedno mortfli zdeti na istem prostoru. Medtem se je zmračilo. Ob 9. zvečer smo dobili povelje, naj se pridružimo svojemu bataljonu. Ob pol 10. smo bili že v boju. Pred nami se je gnetla velika množica, bifi. so to srbski voji. Jeli smo streljati nanje od spredaj, neka druga kolona je streljala nanje z desne. Tudi strojne puške so opravljale svoj posel. Potisnili smo tako Srbe do Save. V tem boju sem bil ranjen. Ko so me prinesli na obvezovališče, so mi pripovedovali, da so bili Srbi popolnoma uničeni. Neki drugi ranjenec pripoveduje: Brez odpora smo pustili Srbe prikorakati v polkrog, ki smo ga napravili pri Rumi. Ko so bili že vsi Srbi v tem polkrogu, jih je jela obstreljevati naša artilerija s Sofic in Jarka. Srbi so spoznali katastrofo, a se niso več mogli izogniti boju. S puškami in bajoneti smo jih potisnili v Savo. O-krog .'{000 Srbov je padlo, oziroma je bilo ranjenih. Tudi v valovih Save jih je utonilo več sto. Ostali so se morali dati vjeti. Spomin na obleganje Pariza leta 1871. "Extrablatt" poroča, da je dobil od svojega naročnika spomin na obleganje Pariza v obliki steklene čaše, na kateri so označene takratne cene v obleganem mestu. Tako je veljala 1 libra masla 80 frankov, 1 klobasa iz pasjega m^sa 5 fr., libra govejega mesa 20 fr., libra švicarskega sira 30 fr., škatljica sardin 13 fr., 12 jajc 30 fr., 10 litrov krompirja 40 fr., zajec 60 fr., gos 173 fr., karfiola 12 fr., 200 liber drva 25 fr., 200 liber premoga 30 fr. Da so tudi jedli mačje in podganje meso, je znano. Cenzura v Braziliji. Brazilijanska vlada naznanja, da bodo odsedaj zanaprej vse brzojavke, ki gredo skozi Brazilijo podvržene cenzuri in da se bo brzojavke sprejemalo na riziko odpošiljatelja. Pisane morajo biti v pravilni angleščini, španščini, francoščini, portugalščini oziroma italijanščini. Katedrala v Rheims le malo poškodovana. "Baseler Nachrichten' izjavljajo, da je izišla v pariškem \Matin' slika katedrale v Rheims. katero se je napravilo takoj po obstreljevanju mesta. Istočasno je ugotovil 1 Platin", da je poslopje vsled obstreljevanja le malo trpelo. Iz tega sklepa 'Baseler Nachrichten', da so bila vsa francoska poročila o velikem razdejanju gola izmišljotina in laž. Obstreljevanje Tsing-Taua se pdčne ▼ soboto. Pekla, Kitajska, 14, oktobra. Glasi se, da bodo pričeli Japonci obstreljevati utrdbe pri Tsing-Tau prihodnjo soboto. 80 akrov: od teh 15 a. "hfo^nih. ostale lepa Som« in pašnik. Lep« hiša 18x24, hlev 18x44 1 konja. 4 krave, 1 teli ca, 2 praiiča in 2S kokoši. Madinerija, vozovi in orodje. 40 klafter drv napravljenih in zloženih. Vse skupaj za $3000; takoj treba plačati $1900, ostanek na lahke obroke. To je samo ena od obdelanih in deloma obdelanih farm, ki jih imam na prodaj. Pišite po cenik. Isto tako imfm na prodaj veliko lepe in rodovitne zemlje v aajretfi slav. lam. auelfeM t WDIaria laekaVci. Patente se za to zemljo, ker povišanje cen za prihodnje leto je že napovedano. Ponada-ljna pojasnila pridite ali pišite na; Wia» dniii uživanja iraportiranih zdra vil sem zadobil zopet zdravje, telo se mi je okrepilo, tako da sem čisto prerojen. Kdor boleha na kaki bolezni, mu priporočam, da se obrne na Vašo Dom. Lekarno, 535 Washington St., Milwaukee, Wis., kjer bo dobil pomoč za svojo bolezen. Vam hvaležni Pavel Stupica. (2x 13&16-10) Springfield, 111. Rad bi zvedel za svojega prijatelja LOVRENCA KRKO. Doma je iz Podgorice, fara Št. Jakob ob Savi. Če kdo izmed rojakov ve, kje se nahaja, ga prosim, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Zajic, 326 E. 6th St., New York City. POZOR! Za Mrs. FRANCIŠKO ŠPE-HAR, P. O. Box 144, Iron Mount, Minn., smo prejeli iz starega kraja neko pošiljatev; naj nam blagovoli naznaniti pravilni naslov, ker pismo nam je bilo vrnjeno z dostavkom: "nepoznana". Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York.City. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro ' domovino ta teden ali na-' mera vajo potovati ▼ prihodnje, naj ostanejo na svo-' jih mestih, ker so vse paro-' brodne družbe prekinile sa • nedoločen čas & prometom. Kadar se zopet razmere pre-' drngacijo, bodimo pravo-' časno poročali na tem m* ■tu. Tvrdka Frank SKOZI »TIRI MESSCK. "Glaa Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zani- j mive povesti. Vse osobje lista je organizirano' In spada v strokovne unija. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih bo cbiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIK, kateri je pooblaščen pobirati mar ročnino za "Glas Naroda" in izr da vati pravo vel javna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. t slovensko-hnraškl koloniji. Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne prepričate, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 160 slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, dE pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrva-l škii> farmerjev v oni okolici. Zato je dand&nes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po nad list f'Good's Colonist", kjer lahko podrobneje citate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: Ttie James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. Pozor rojaki! Črno grozdje .. $40.00 tona in belo New York grozdje $43.00 tona Te cene veljajo do preklica. Vožnjo plača kupec sam. Za obilo naročil se toplo priporoča Vaš rojak Ivan Pajk, CONEMAUGH, PA. Gotove krone v papirju lahko dobi pri naa vsakdo, ker jih imamo dovolj v zalogi in sicer po sledeči ceni: 10 K 20 K 30 K 40 K 50 K 60 K 70 K 80 K 90 K 100 K 150 K 200 K t 2.25 $ 4.30 $ 6.35 $ 8.45 $10.40 $12.50 $14.50 $16.50 $18.50 $20.50 $30.90 $41.10 309 FmtAvt,. Rad bi zvedel za naslov MATIJE LAMUTH. Pred par leti je bival v Calumetu, Mieh., in sedaj se baje nahaja nekje v Bntte, Mont. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Joseph Grahek, P. O. Box 198, Ely, Minn. (16-17—10) * ti Te gotove krone pošljemo vsa komnr v Ameriki v registriranem pismn. A opozoriti moramo roja ke, da ameriška pošta za pošilja nje registriranih pisem ▼ Avstrijo ne sprejme nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgnbi, nobe nega povračila. &AXSJ6B, 82 Cortlandt St, Mew York Cit? MgM f VH^ŽŽSfiTfZia Spoznavaj elektriko! Ali ste kedaj mislili na to, da se da električni kot napraviti za najbolj zanesljivega slugo? Doma, v delavnici in uradu dela elektrika vsaki dan euda. Zakaj bi ne prebili par ur v razstavi za električne izdelke in motorje 1914 ter izvedeli, kaj vse lahko stori elektrika za izboljšanje vašega doma in povečanje trgovine. Vzemite s seboj družino in tudi ona naj se nekaj nauči. Pridite še danes — v soboto je konec -••»C JI liri. Razstava električnih predmetov in motorjev Grand Central Palace Od 7. do 17. okt. Lexington Ave. in 46th St od 11. zjutraj do 11. zvečer ' Dr. Josip V. Grahek EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. •41 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pittebarf, Pa. Nasproti "Hotel Psvlinac". -'.Kar* iter. 1. 2. > in 4 rotijo ruemo moj« d ta ml. Pozor rojaki! Rojakom v Brooklynu in New Yorku naznanjam, da sem naprešal veliko množino v iz najboljšega newyorskega grozdja. Rojaki, obiščite me, in prepričali se bodete sami o kakovosti. Nadalje naznanjam, da imam vedno na razpolago dober prigrizek, prave domače kranjske klobase s kislo repo ali zeljen in druga domača jedila. Vsak četrtek, soboto in nedeljo je obiskalcem na razpolago za ples velika dvorana, izvrstna godba in dobra zabava. Za obilen obisk se priporočam s spoštovanjem ■v Leo Štrukelj, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y I imm. Kadar je kako drsStvo namenjeno kupit} bandero, zastavo, legslje gcdbwi inštrument«, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske pvataa itd., na kupite prej nikjer, da tudi meae »cena vpiaiatc. Upralanj« Vm ataše le 2c. pa ti bodeto prihranili dolarje. Cenike, »ec vrat pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. Redka prilika sa tajaike razmk drmdev, trgavea n draga pisarje. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih zamere pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $26 do $60. Cena novim je bila $80 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem času lahko vsakdo. Natančneja pojasnila daje Slovenic Publishing Company 82 CortltAdt Street, New. York, N. Y. & s* i! Smšk ¥< h N M M M M M H M M f f » f y * ^ <1 H II t t t t w w A n i I S > i i Doli z orožjem! XQODBA 2IVLJENJA. Spisala Berta pl Suttner. — Za priredil J. T. Glas Naroda" A A T V ¥ ¥ f f — A A A A a ii a A aJ GLAS NAHODA, 1«. OKTOBRA, 19U. r glava. Ni mi preostajalo 7 (Nadaljevanje). — Glej jo, glej kako se. zanima zanj! Za nobenega čestilea se nini zmenila, sedaj pride naenkrat ta brezčuten in mrzel nadpo-rornik, Te vidi in premaga! Iz katere rodbine je, vprašaš? Zdi se mi, da je pruskega pokolenja. Njegov oee je bit vstopil svoj eas v avstrijsko vojaško službo... Tudi njegova mati je Prtisinja. — Krasno nem*eino govori! — Seveda. Nekaj posebnega je na tem človeku.---Toda oprosti, iti moram. S plesa sem preeej zgodaj odšla. Plesati nisem hotela več, ču-tilla sem m* utrujeno, hrepenela sem po samoti... Zakaj?... Pa v*aj ne za to, da bi lahko nemotena premišljevala o svojem novem zna ne u ?... Naj se j«* zgodilo kakoržebodi, zgodilo se je pa vseeno, da sem opolnoči zapisala v svoj zapisnik: *'Zelo zanimiv človek je ta Tilling... Trineezinja, ki ga ljubi, misli sedaj skorajgotovo nanj... M"ogo<"-e kleči v tem trenutku pred njenimi nogami, in ona ni tako Kama---tako sama, kakor sera jaz. Princezinji ne zavidam zaradi Tillinga, ampak zato, ker je zaljubljena... In čimbolj ga ljubi, tembolj ji zavidam... Ko sem se zbudila, sem se takoj spomnila Tillinga. Da, res, danes bo prise! k meni. Tako nestrpno nisem pričakovala še nobenega obiskovalca. Služabnici sem naročila, da ne sme pustiti ra-/*'i\ njega nikogar k meni, sestri je pa spremila teta Marija na drsališče. Oblekla sem zapeljivo domačo obleko, vzela knjigo v roke, sedla v sprejemnk o in čakala. Par minut pred četrt na tri je vstopil baron Tilling — Kakor vidite, grofiea, sera še dosti točen — je rekel in mi poljub:! roko. — Prav težko sem Vas pričakovala. Ženske so že po naravi zelo radovedne... — Potemtakem boin pa takoj brez uvoda povedal vse, kar imam povedati. Ze. včeraj bi lahko, pa Vas nisem hotel žalostiti... — Kaj pa je, za božjo voljo? — Bil sem v bitki pri Magenti... — In ste videli Arna umreti? — sem zakričala. — Da. Ijahko Vam povem, kakšni so bili njegovi zadnji trenutki. — Govorite — sem ga prosila, in se tresla po celem telesu. — Nikar ne trepetajte, grofiea! Oe bi bili ti trenutki tako strašni kot pri drugih njegovih tovariših, bi rajše molčal. Vedite toraj, da je Vaš Arno umrl brez bolečin. Ne bom ponavljal starih fraz, ne bom rekel, da je "umrl kakor junak"; to so stvari, katerih niti sam prav ne razumem. Vmrl je toraj, ne. da -bi mislil na smrt. Zadnje čase sva bila večkrat skupaj. Pravil mi je, da je neizmerno srečen, pokazal mi je fotografijo svoje, žene in svojega sina. Vedno je govoril, da ga moram obiskati, ko bo vojna konča na. Klanja pri Magenti sva se. slučajno »kupaj udeležila... Vojak se v dežju krogelj popolnoma izpremeni. Nekateri čisto nič ne vedo, kaj se dogaja v njihovi neposredni bližini. In Dotzkv je bil ta vojak. Priletela je granata. Ko se je razpočila je telebnilo na tla deset vojakov— med njimi tudi Dotzky. Ranjenci so zastokali, Dotzkv pa niti ust ni odprl. Bil je na mesrti mrtev. Nesrečnežu sem hotel pomagati, toda zastonj. Borili so se s smrtjo, vsi strašno razmesarjeni... Samo Dotzky ni več dihal, ko sem se sklonil k njemu, V njegovem obrazu je bil nekak dobrodušen izraz. Ko sem ga po preteku pol ure zopet poiskal, je ravno tako ležal kakor prej. Smrt je toraj nastopila v trenutku. To sem V*m hotel povedati, grofica. Lahko bi storil že. pred nekaj leti, pa skoraj nisem imel take priložnosti. Pisati pa nisem hotel. Oprostite mi, da sem Vam obudil te žalostne spomine. Prepričan sem. da sem storil samo svojo dolžnost. T Po teh besedah je vstal. Ponudila sem mu roko rekoč: — Iskrena hvala, gospod baron. Hvala Vam, da ste me pomirili in mi povedali, da je bila smrt mojega moža brez bolečin. ... Ostanite še nekoliko, prosim Vas... Povejte še kaj... Tako rada Vas poslnšara.---Zdi se mi, da se strinjava v eni stvari: Kaj ne, da sovražite vojno? — Oprostite, grofica — mi je odvrnil in mrko pogledal — če Vam ne dam na to vprašanje odgovora. Žal mi je, da ne morem več ostati. Nekdo me pričakuje. Vedela sem, da ga pričakuje princezinja, zato sem pa rekla, kolikor mogoče hladno: Ne bom Vas več zadrževala, gospod nad-poročnik. Ne da bi prosil, če. sme še kdaj priti, se je priklonil in odšel. — Ravno danes jo je začela boleti drugega... j 4j — Kot naprositi svojo hčer. Nikar ne skrbi, bom že prišla. — Med gosti bo tudi nekaj mlajših možkih: dokttor Bresser, ki me je bil tako izborno ozdravil, nadalje nadporočnik Tilling... Kaj Ti je?---Kako da si zardela? — Zardela?... ne vem... Radovedna sem... Kaj si mi prinesel ? Da bi se nekoliko pomirila, sem začela razvijati paket. — To ni za Te. Rudolfovo je. — Zakaj si mu pa prinesel te svinčene vojake? On je še premlad. — Ko sem bil jaz star tri leta. sem se že igral z svinčenimi vojaki. Človek nikdar prezgodaj ne začne... Moje največje veselje so bili bobni, sablje in druge take stvari. Na ta način se zbudi v človeku veselje do... — Moj sin Rudolf ne bo nikdar vojak — sem ga prAinila. — Marta, to je bila vendar želja njegovega očeta... — Očeta nima več. Rudolf je moj in jaz sama bom odločevala o njegovi bodočnosti... — Vojaški poklic je najlepši poklic. — Moj sin ne bo postavljal v vojni življenja na kocko... (Pride Se). Izšla jc NA*I ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda'* in knjige, kakor tudi za vse droge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ar k. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, C al.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debeve in A. J, Terbovc. Leadville, Colo.: Jenj Jam- nik. Pneblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Loui» Costello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saf-ich in Frank Blatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Rnd-man. Aurora, HI.: Jernej B. Verbie, 635 Aurora Ave. Oglesby, 111.: Math. Hribernik. Depne, HI.: Dan. Badovinae. Chicago, HI.: Frank Jurjovee. La Salle, HL: Mat. Komp. Joliet, IU.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Xans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-borič. Frontenac, Taws in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Tans in okoUoo: Martin Kos. Calumet, Mich, in okotioo: Pavel Shaltz in M. F, Kobe. Manistiqne, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovie. Chiaholm, Minn.: K. Zgone. Dulnth, Minn.: Josenh Shara-bon. Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn in okolica: L. VeaeL Hibing, Minn.: Ivan Pouie. Nashwank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn : Frank' Hro-vatieh. St Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceia rek. Little Falls, N. Y.: Prank Gregorys. Cleveland, 0.: Frank Sakser, J. Marineič, Ghaa. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, 0. In okolioo: Fr. Hočevar. Barbeton, 0. in okolico: Alois Balant. Collinwood, O.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolioo: John Kumše 1735 K. 33. St. . Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M EQarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teriek. Burdine, Fa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonaburg, Fa.: John Kok-lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. In okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin- Čiž. Franklin, PaM in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolioo: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Kun, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambic in Z. Jakše. Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton 1L Pa-pič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jo van. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Pet era el. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Or. Porenta. Ravensdals, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Star rich. West AUis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. *r, Wyo.: Josip Motoh. "TOJSKA VA Ysled vsestranske Islje več istiaov to kajige In |e etnj, rojakom i laso« Knjiga "Tojoka ma sestoji is 13 posameznih asBtkov, obesgajočih skupaj na veljam formatu 193 strani Delo je o-premljemo a 25f slikami, tikajo če se "piaa balkanskih držav aajvaiaejiih spopadov med mimiki. Settkom je prideljea tudi večji atoveaaki aemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p Me, vseh 13 seftitkov skupaj p« stane s pofetnino vred $1.81. Naroča se pri: Blonale MHaUag 0o* » Cortlandt St.. New York 6ttf PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa, okoliši naznanjamo, da ja Mr. M. PAPIO, 118 Frederick St, Steelton, PaM nas zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDA. DRŽAVAH. ?—#—»—r m » m—v Konec predpnsta. — Moji dve sestri Rosa in Lilli sta se izvrstno zabavali. Vsaka je. imela najmanj dvanajst ljubimcev, pa nobenega pravega. — Naj preživita še par let v veselju — sem mislil aama j>ri sebi — saj pride zakon vedno prezgodaj. Kako je bilo pa z menoj? Tisti čas sera zapisala v svoj zapisnik sledeče opazke: "Vesela sem. da so plesi že enkrat pri kraju. Nazadnje sem se prav dolgočasila. Vedno isti pogovori, vedno isti prostori, vedno isti plesalci. Isti poklloni. isti vzdihi, isti pogledi. Med plesalci nisem videla nobenega interesantnega človeka... Edini, ki tu še bil. je baron Tilling. No. ta je zaljubljen v princezinjo. Ona je zelo lepa ženska, toda meni ni simpatična..." S koncem predpusta, pa še vseeno ni bilo konca vseh zabav. Soareje, pojedine, koncerti. Jaz sem najraje ostajala doma. Zvečer sem se igrala z otrokom, ko sem ga pa spravila k počitku, sem sedla k kaminu in vzela knjigo v roke. Večkrat me je obiskal oče in presedel par ur pri meni. Ponovila sem mu, kar mi je povedal Tilling, toda moje pripovedovanje ni napravilo posebnega utiša nanj. Njemu je bilo čisto vseeno, če je nmrl brez bolečin ali v bolečinah. Umrl je, to mu je zadostovalo. Tilling je bil drugačen človek. Ko mi je pripovedoval o onih desetih, ki so padli, so se mi nehote zaiskrile solze v očeh, in zdelo se mi je, da se tudi njemu smilijo. Tako rada bi še govorila anjim o tej stvari, pa sem vedela, da mu ni veliko ali pa nič do mojega prijateljstva. Od tistega časa ga precej dolgo nisem videla. Parkrat me je pozneje srečal na ulici, pozdravil, drugega pa ničesar. Zakaj mi je takrat tako močno bilo srce. zakaj sem morala nehote podnevi in ponoči misliti nanj?... — Otrok, nekaj bi Te prosil — je rekel nekega dne oče, ko je stopil v mojo sobo. — Poglej, ksj sem Ti prinesel — je pripomnil In ml ponudil papirnat zavoj. — Torej sta proiinjs iu dar obenem — sem se nasmehnila. — Menda me nočeš podkupiti? j§| — Poslušaj 1 Danes bo pri meni velika pojedina. Da, slišala »era; trije genersli in njihove soproge... In dva ministra... Prosim Te, da bo malo več zabave... te bo zabavala teta T NAJBOLJŠA ® ® ® <&> gLfiL® ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA w | Prirejena za slovenski narod, s soja f delovanjem vec strokovnjakov, je P I založila Slovenic Publishing Co., 82 ■ Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platna temi $1.00. Rojaki ▼ Oevetad, 0. Me Isto ? podrvsuri lir. Sakser, 1604 St Glair Ave., N. L * t i i i i i t J Po znižani ceni! Amerika in Amerikam R«r,|J. M. Trunk je dobit^poitnine prosto zm $2.50. Knjigm Je Tesana t platno in aa apomin jako prilična. Tniftgnflr je imel veliko stroikov in m um nikakor n izplačala, sato je cena rattans, dm ae veaj deloma odkrijejo veliki atroiki Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortiaadt Stmt, New York, If. Y. t t i » ) i I » i ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ i ROJAKI NABOCAJTB SE NA"GLAS NAHODA", NAJVBOn SLOVENSKI DNEVNIK T Q>& DB£iYJ • i..__; m » MbltM itd^odMraoba ▼ trek da*. ■ M mfalilitBi v W< da mM lnnajbolj Mik! PoAUmb »aitaj. JAKOB WAHClC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O K.b.Q lil ■. um Amerika ii Amcrikand ■piMi J. M. TKIm PmbUshJtsg Ja prevzela v zalogo rojakom Is aaaao knjigo llf. J. 1 Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesiL Obsega 11 razniH zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 10i pri 13^ palca velika. Cedli samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov.' Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- I bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg.površine, katero zavzemajofoosamezne države. Pošljite 25c. ali'pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. m {Francoska parobrodna družba.) | Direktna črta do Mavre, Pariza, Švice, loomosta in Ljiibijai. Foftal paniki sel t AJPIIO VENCE" "LA S A VOIE" J tU ufcidjib L. -LA ntAWCF ImČUM vijak« ■spnm pinU mi "Orieago", 1a Tomine", "RochimbeanMk "Niagart" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORE eorner Fyari It, ihaeebroach Bvlldia«. Poitaf paniki edptajeje Tedne ok čredah b prlftasliia itevflka m«. SX-SCVS EOJAKI, NABOCAJTE 81 NA "GLA8 NABODA1 TECJI m NAJCENEJŠI DNEVNIK. NAJ. Ni nal namen isrsSl sta kako kritiko, paft p« isjavlja-mo, da j« to izvrstno delo, rega bi ai moral nabaviti vaak rojak v Ameriki, bodisi t poduk, bodisi kot darilo avojeem a posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer ae gotovo zanimajo stariši ali aorodsiki sa deželo, v kateri biva kak &an družina. Knjigo kram aebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih W Denar mečete proč! "M ako ne podpirate »rejeg• rojaka. Pri meni dobite izvrstni domača m galon po 7 5 c. in ve£. Pri odjema reč kot 10 galon dajem po-pvtt, ter se posebno pri porotam slavnim ■lovenakim dioitvam ob priliki kaka thi-lice, tudi onim sa svatbe. V nlogi imam Izvrstne domain klobase in vt&kovrotno frocerijeko blago, katerega ljubi nal narod. Foeiljam denar na vee strani sveta in parobrodne listke xa vee proge. Zaatopam "Glai Naroda", prodajam m k«pnf«m avstrijski denar. B tvrdko Frank Sakaer sem ▼ trgovski svesL Upravljam vse v notarski posel epndajeCe dela, ker sem javni notar. (Metary Public.) PRANK iaai v. z2ai sm, ju rjoveč ali preteklik dni Čudimo ee da je povpraševanje po knjigi primeroma aughno, menda radfr-tsga, ker ae ni vprizorilo sanjo kriieie reklame, a katero ae epi vi t avei marsikatero drugo, ve- liko manj vredno knjigo, no primerna je knjiga kot bofil-ni dar, ki ima trajno Cena elegantno t platno knjigi ja |U0 t iato eno m odpoiljo «1 PHONE 240 Zastopnik "GLAS NARODA*9 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKE.T STREET waukbqan, IL.U PRODAJA fina vina, izvrstne rimotke, patentirana zdravila. PRODAJA vctžne listke'vseh prekomor-skih črt. POŠIUAfdenar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJAIvae v notarski posel spada- L joča dela.