PRIHOBSKI DNEVNIK
^'JIJaa^^l-\yftTmgr»rr!rirgiTmTrrn-niTMTm4-gTTTriifmii^MM^MB..iMw»B.   .m	 -	_ ____ __
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
3 ^ /1 O"7 n\ Pfl$tnlno r>1a?oni xj ontftirini	«■■■ _ _	-	   "
Prispevajte za Kulturni dom
Leto VI . Štev. 185 n87^') Poštnina plačana v gotovini
 ^	'	Spedizione	in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 7. avgusta 1951
Cena 20 lir
»Iredentistična kampanja v Italiji johiva vedno boli uraden pečat”
Poudarja beogcajska „Bocba“ v komentarju o imperialističnik načrtih italijanskih šovinistov ai1 Pc* ^itii • Ameriški in francoski izseljenci v Sloveniji - Moša Pijade o čiščenju v ZSSR
BSRADeKa6 t,0,P!Snka)- •
'‘Borba* t’ '. ~ Današnja iredorj- i *omentira italijansko
KS*? * « P*še, ko na ®oslavija v istem času,
kominform?.1^ vzhodnih mejah Obmejni1 PrlreJajo stalne lj'ena tu ,?rovokacije, izpostavam n ,.V2P°rednim napada ie ,,	,.^e-	List poudarja,
Panja ^‘^Sosiovanska kam-mesecih *!lji y 2ad£'jih dveh *Corripp«j ,ar jo ^ razpihnil Ja v, * de'ia Sera», prevze-tOa norna uraden pečat. *taines.S’ po dveh mesecih
PUe «Borba»Plh°Van3a S!raSti> ^SlistiSn« * so se v lmpe' od np p01 plesu znašli vsi — ko ^asperijeve vlade pre-WiJ tistov> neoiašistov, ■Mormbtov, Vatikar.-a, «le-in Bi ? °®snih predstavnikov S , ' 5amh Pisunov vseh vrst, *a®o 3T° .razvidnr), da ne gre žaiwB„a, ire|3entistične san-je 2a ij0]J v’ temveč da gre stališče 6n° protiiugoslovansko ria'istič’nfvf ^0n?inuitet0 imPe-Daraste' uzi5) ki dostikrat 8cer-da»° današnjega «cre-
,e vodita>r-P°Udarja nato’ da ske fcam Jl ,te Protijugoslovan-
Vami panje Pečajo z zahte-
05vajan--? nov'h teritorialnih
seboj (J , polemizirajo med
stavijal ’kmujei°. kdo bo po-
žahteve	imperialistične
Ju8osIav-' '’uyajo sovraštvo n
UVel'	ill Sf» -nnslriišai
na
se poskušajo edini, «boljši
«5ti°d drUgih‘
stran],. or§an Nennijeve ' Piše v polemiki z li-
5tota
(<Tenip
no bila"""1508, da je PSI ved-Italija j2a <<rneje, s katerimi bi dvorna •<fe?.la ono, kar je brez ^hocjr, ’ aliiansko, to je vso *kih rurt . ro do Pulja in ra-ni*cov>>, tržaški župan ?8le ftrrPf. ^e> kot piše «Gior-Hoje j *• izjavil, da «vpra.
ni mogoče rešiti t fine» '•piasafja Julijske *°>!%' Najjasnejši pa je raj T^istični list «Paese *>ie j'*1 trdi, da bo vpraša-a Postalo nerešeno, do-
kler bo odvisno od medsebojnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo«.
Tej kampanji raznih skupin se je tudi pridružilo vatikansko glasilo «Osservatore Romano«. Kot iz fašistične palače Venezia, je prišel iz Vatikana najprej «nasvet», nato pa ukaz duhovnikom, naj Hrvatom in Slovencem pridigajo samo v italijanščini. Vatikan je vedno bil na iredentistični liniji podpiranja sanj in pohodov fašističnih osvajalcev. Kot je Vatikan podpiral Mussolinija, tako danes podpira De Gasperi-ja, ne neposredno, pa vendar prozorno, s kampanjo o Stepin-čevem «primeru».
«Po parlamentarni debati, nadaljuje «Borba», ko je De Gasperi izrekel poziv «zažgati vse strankarske strasti na oltarju skupne domovine«, se je vprašanje STO vse bolj pomikalo v središče pozornosti in postalo glavna točka rimske politike. Ni več čudno, če so v italijanskem parlamentu v debati o vladni programski deklaraciji vsi vzeli za izhodišče prav vprašanje STO. Karakteristično je tudi to, da je v tej debati govoril tudi neki poslanec - Tržačan. Prvo vprašanje bi bilo, kaj dela v italijanskem parlamentu poslanec iz Trsta, drugo, nič manj pomembno pa to: kje je v parlamentu predstavnik slovenske manjšine, ki je ostala pod Italijo? Mar že to ni dovolj za jasno sliko italijanskega šovinizma, ki tepta narodnostne pravice manjšin?«
«Toda trinajststoletni memen-to, izražen v mislih maršala Tita in Titove Jugoslavije — tujega nočemo, svojega ne damo —, izražen v besedah: niti ped naše zemlje ne bo več padla v roke tujcu — je ono, na- čemer se bodo zlomi1.! vsi šovinistični načrti. Ce pa je kje kakšno vprašanje, ki ga je treba rešiti in na katerem je Jugoslavija organsko zainteresirana, je to mogoče storiti sa-
mo na en način: sporazum z Jugoslavijo«, zaključuje ((Borba«.
Maršal Tito je	danes	na
Brionskih otokih sprejel bivšega angleškega ministra irj poslanca Aneurina Bevana	in
njegovo želo Jenny	Lee,	tudi
članico parlamenta. Bevan in njegova žena sta v Jugoslaviji na počitnicah.
Nova skupina Amerikancev slovenskega rodu je prišla iz ZDA v Slovenijo,	kjer	bo
ostala približno dva meseca. Nedavno je prišel iz Amerike tudi predstavnik organizacije ((Slovenska narodna podporna jednota«, Leo Poljšak, kmalu pa bo prišla predstavnica organizacije ameriških naprednih Slovencev Cecilja Subelj. Pri-
čakujejo tudi skupino izseljencev iz Francije.
Clan politbiroja CK KPJ Moša Pijade je izjavil, da v ZSSR danes izvajajo prav tako čistko kot v letih 1935—38. Dodal je, da je v tem času v ZSSR izginilo z obličja zemlje več kot tri milijone ljudi. Vse, kar se ni hotelo pokoriti Stalinu, je bilo likvidirano pod firmo ((vohunov«, «agentov» itd.
((Nikjer ne trpi Moskva nikoli človeka, ki je povezan s svojim ljudstvom in ki uživa
PO PREKlMTVt RAZGOVOROV M KESOMGU
0 sestanku v Tokiu še nobenega poročila
General Ridoway pozval delegate OZN na razgovor v Tokio Izjava glavnega stana OZN o razgovorih glede razmejitvene črte
TOKIO, 6. — Admiral Joy je skupno s tremi ameriškimi delegati na konferenci v Kesongu prišel danes v Tokio. V Tokiu so se sestali z generalom Ridg-wayem. V uradnih krogih odklanjajo vsako pojasnilo o vsebini razgovorov, mnenja pa so, da bodo v krotkem izdali tozadevno uradno poročilo.
Danes zjutraj je general Ridgway proučii sporočilo severnokorejskega ministrskega predsednika in poveljnika ki-
ugled pri ljudstvu. Potrebna I tajskih čet na Severni Koreji,
ji je samo peta kolona«, je dejal Moša Pijade, ki je govoril v Bačkem Petrovcu ob otvoritvi tradicionalnih slovesnosti vojvodinskih Slovakov.
R. R.
ki pravi, da jg do prekršitve nevtralnega področja v Kesongu prišlo le slučajno in da ne bodo dovolili da bi se taki incidenti ponovili. Poročilo pravi tudi, da sc dali nalog stra-
Moskva predlaga uradno p a k I p e M h vele s i I
Prehod predloga s polja propagandne delavnosti na področje diplomatske akcije Svernikova poslanica Trumanu vsebuje resolucijo vrhovnega sovjeta o paktu petorice
WASHINGTON, 6. — Sovjetska kampanja	za sklenitev
((pakta petorice	za okrepitev
miru«, to je za novo razdelitev sveta med, petimi velesilami, je prešla danes s polja propagandne delavnosti ((pristašev miru« na področje diplomatske akcije: v poslanici predsedniku Trumanu je predsednik prezi-dija vrhovnega	sovjeta ZSSR
Nikolaj S vernik	uradno pred-
lagal z ZDA sklenitev tega pakta.
Poslanico, ki vsebuje resolucijo, ki jo je danes odobril vrhovni sovjet ZSSR, je izročil ■StJvjetilvi ».-upravnik poslov \ tVashingtonu državnemu tajniku Deanu Achesonu s prošnjo, naj jo takoj posreduje predsedniku Trumanu. Pred-
lanja jugoslovanski pobudi 5* sklicanje kongresa za mir
2a
in	se zanimajo ugledni javni delavci, ki jo toplo pozdravljajo
žlvahno komentirajo vse napore Jugoslavije za ohranitev miru
*ocXG*AD
■^veitn ■ J• — izvedelo se je, da je vdoua predsednika ff0lsPa Elei, nor Roosevelt sprejela povabilo za sode-9rebuna nte<inarodneTn kongresu za mir, ki bo septembra, v
Pobudo v,-l ^mitJ t	dal Nacional-
■ miru u®oslavije za obram-l!ega zb™- *'canje mednarod-0vanja Predstavnikov » ' kako,.’ * j1 se trudijo za , Vr*ikov • uglednih pred-«£i4as zah!7n^a živ«enja, je it Ds * ves svetovni
samo pri tem,
so t Pa ostalo________
F® sOaP^Udo zabeležili,' mar-rt^^tirati .hkrati z n jo živo
ia
JuKos],VSe napore. k,; jih "Utu poslavlja
no a
bu Jfcovan: ni
za ohranitev .predvideno mednarodne za mir v Zagre-
m	zanimati	ugled-
^vei, ki so ^ po.
. dnevni	ansko pobudo
ji iški r6d *5°ngresa. i rttlUr Hir)avTli delavec Ira „n pre(hertr??man’ ustanovitelj Srt 0l>lrežia a radiotelevizi.iske-JCastin ari j^troP°iitan Bro-^ration.»	Television Incor-
c, .bičani!6 Pozdravil pobudo in i, konference v Za-j. konf^ dru§im izjavil: WVar°van^e-Ta’ katere cilj lt„ ^na j_ 'nter.esov miru, je *a5er«tlc^ d”brodošla. Zlasti kw E>o	Za8«bu je važna
iti 50 Parr Sa’^ bo v državi, V' fla sT^zani pokazali sve-vL^itl ^S'Z^« mora in mo-
dan Cln°r-in da 11111 je bil s. narodi l0vestvo je nad vse-v	Pravi Hirschman
'^Vnvr,!-	m valu dviganja
^ ’ti zatit
iugoslovanske-Va gonilnih sil«
V Bron ;■ valu dviganja U *»etu d zatiranju, ki se širi
1 Uri ’ H,,h *-------------
-	 ..i
zahodnonemške kr-
Je ^lschlandeTTn'Cratskc uni3e Srn ^i min ! Dienst« pa meseca med ž* Za komentiral po-It j	7	nje	konference	v
državo,
jS"»r "*™> sa
5Vl neznrlC P« oboroženi da Kržave in^° obtpž«je sla-sijp ' razviie J ? onemogoča,
' .. tega ra„y2.®.£>roizva^a'ne
la!!'8 J^o^aZ^liivKga sta'i^a
4P^sWikrja;ki povabi. W ferenco ahcdTlega sveta j^^Ptitarju ie	Zaerpb»- V
tialn-081®1 juLT.fi	rejeno, da
6ktivlJ[0«te za °obratLNaCi°'
*^°?aSan'}istI«ni**to’ da (<bi Sanizac,H. ’ Psevdomi-
“ Zoperstavila
resnično miroljubna skupnost«.
Pobudo za zagrebški kongres 'je pozdravil prav tako zahodno-nemški socialnodemokratski in. formativni bilten, ki je navedel tudi že več uglednih oseb nemškega javnega in kulturnega življenja, ki se nameravajo u-deležiti te mednarodne konference. V jstem smislu so objavili in komentirali vesti o konferenci za obrambo miru tudi ((Frankfurter allgemeine Zei-tung« ter drugi zahodnonemški časopisi.
Predsednik organizacije bivših ameriških bojevnikov «A-merican Veteran Comity», izdajatelj in urednik vplivnega ameriškega liberalnega tednika «New Republic« M'icheJ Stra-ight je prav tako toplo pozdravil zamisel o konferenci za mir in neodvisnost, ki bo v Zagrebu. V svojem pozdravu pravi, da je «postala Jugoslavija danes ključ Evrope in da je od njene neodvisnosti odvisen mir v Evropi. Konferenca za mir in neodvisnost, ki jo je sklical jugoslovanski nacionalni odbor za obrambo miru — pravi
Straight — je izreden napor za krepitev solidarnosti in razumevanja med svobodnimi narodi. Dnevni red konference je razumen in daje svobodnim narodom priložnost, da dosežejo vrhunec politične enotnosti navzlic medsebojnim kulturnim in socialnim razlikam. Konferenca lahko veliko prispeva k preprečevanju napadalnosti, ki grtv.i narodom po vsem svetu«.
Pleven v težavah
za sestavo vlade
PARIZ, 6. — Rene Pisven je cfamesi zvečer obiskal pr«t-sednilka republike Auriola in ga obvestil o svojih pogajanjih s predstavniki posameznih pai-lamentarniih stajam. Novinar, jem je. izjavil, da bo šele jutri dal A.urioiu dokon&n-i odgovor
politični opazovalci v francoski prestolnici so mnenja, <2a Pkven ni doseg«! večjih uspehov, kot njegovi predniki. Zdi se, ' da se manjšajo njegove možnosti, da bi diolbil podiporo socialistov, prav tako pa tudi s strgnii MRP. Možnosti ima edino pri radikalih, vendar je to veliko premalo, da bi njegov program odobrila tudi francoska narodna zbornica.
sednik je odredil takojšnjo objavo poslanice.
Svernik pravi v svojem pismu, da bi sklenitev tega paktg «bila izredno važna za izboljšanje rusko ameriških odnoša-jev in za okrepitev miru med narodi«. Poleg tega nravi Sver-nik, da bi tak pakt omogočil omejitev oboroževanja in olajšanje vojaških izdatkov. Pakt b-; tudi predvideval «prepoved atomskega orožja«.
Svernikovo pismo n.e pojasnjuje,, katere so velesile, ki bi naj podpisale pogodbo, toda kot ie znano, je neuradna sovjetska kampanja v zadniemi letu predvidevala sodelovanje ZSR, Velike .Britanije, Francije, ZDA in LR Kitajske.
V ameriškemu zunanjemu; ministrstvu razlagajo Svernikovo poslanico kot odgovor Moskve na resolucijo, ki jo je nedavno odobril ameriški kongres in ki zatrjuje iskreno željo ameriške.
| ga ljudstva, da ge ohrani1 mir j in da pride do rešitve vseh j mednarodnih vprašanj. Pred-| sednik. Truman je poslal to re-i solucijo Sverniku 8. julija in ga prosil, naj o vsebini obvesti rusko ljudstvo.
V političnih krogih mera jo, da gre za nov poskus moskovske diplomacije, da po brezuspešnem koncu pariške konference in po neuspehu napada na Koreji najde novo pot za izhod iz sedanje diplomatske i-zolacije in za ugoditev svojim željam. Gre za poskus, pravijo, kj naj eni strani doseže cilj, ki si ga je Gromiko zaman zastavil v Parizu, da ustavi oboroževanje zahoda in s tem ohrani vojaško nadrnoč ZSSR, z druge strani pa da za ceno miru izsili novo delitev interesnih področji. Nekateri celo spravljajo Svcrnikov korak v zvezo z nedavnimi ponovnim zastojem pogajanj na Koreji in pravijo, da želi morda Moskva za dosego tega Paki a prav v tem trenutku izigrati karto grožnje z obnovitvijo vojne na Koreji.
Ker pa je poslanica prišla v Washi»gton zelo pozno, so komentarji še kratki in previdni, zato še ni mogoče govoriti o neki splošni ameriški reakciji na Svernikovo poslanico, ki bi omogočila sklepanje o stališču, ki ga bosta zavzela predsednik Truman in njegova vlada.
Za presogo tega, kaj misli jo v Ameriki o sovjefek; politiki, Pa je zanimiva anketa lista «New Vork Times«. Da ugotovi, če je mogoče prišlo do re-
snične spremembe v sovjetski zunanji politiki, kot bi se lahko sklepalo jz nekaterih znakov razvoja mednarodinjega položaja. je zahteval «New York Times« od v&eh svojih dopisnikov v glavnih evropskih mestih, na Sredn jem Vzhodiit in v Aziji poročila, če je po njihovem mnenju Opaziti začetek izboljšanja v novem načinu sovjetske propagandie ali v bolj prijate Jakem obnašanju sovjetskih ctiplomatsikih predstavnikov.
Odgovor jr. bil splošno nega. tivfn.	i r ^ 5t>vjof?ke
politike se nadaljuje nespremenjeno — isjalja na primer dopisnik Sulzberger v istem časopisu —, kot je lahko videti iz spravljivega zadržanja Sovjetov na Koreji in iz siceršnje proti-zahotine propagande dtrugje na svetu.
• ■ ■
ADMIRAL C. TURNER JOY
a
GENERAL NAM IL
žam na nevtralnem področju v Kesongu, naj se strogo držijo sporazuma, zato da ng pride do ponovnih incidentov. Na koncu se poročilo zaključuje: «Zelimo. da ukažete svoji delegaciji, naj pride v Kesong, da se pogajanja takoj nadaljujejo«.
General Ridgway je namreč v nedeljo zjutraj zahteval pojasnila o prekršitvi sporazuma o nevtralnem področju.
Pekinški radio pa medtem obtožuje ZDA, da bojkotirajo Dogajanja, zato da bi pospešile podpis mirovne pogodbe z Japonsko, ki naj bi Japoncem omogočila ponovno oborožitev.
Glede dosedanjih pogajanj je glavni stan generala R:dgwaya objavil danes sledeče poročilo: «Zato da se napravi konec špekulacijam o razmejitveni črti, ki jo je predlagalo poveljstvo OZN med pogajanji za premirje, se izjavlja sledeče:	Kakor
je navedel državni tajnik za obrambo na svoji tiskovni konferenci od 24. julija, je delegacija poveljstva OZN zavzela stališče, da je za premirje potrebno sporazumeti S£ o vojaški črti, ki naj bo branljiva v primeru obnovitve sovražnosti. Ta črta je v glavnem ena, na kateri so sedaj sile OZN«.
V zvezi z razmejitveno črto pa je značilen članek, ki ga je objavil pekinški dnevnik in ki ^a je oadajal pekinški radio. V članku je rečeno, da so u-radni krogi v Kesongu potrdili, da vojaška razmejitvena črta, ki so jo predlagali Američani, sega globoko na področje, ki je v rokah severnih Korejcev in Kitajcev severno od 38. vzporednika. Demarkacijska črta, ki so jo predlagali Američani, izjavlja list, zahteva umik naših čet z njihovih sedanjih položajev vzhodno od reke Rirnhin za povprečno 30 do 40 km. Morali bi torej zapustiti tri do štiri tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja, ki bi pripadlo nasprotniku, deloma pa bi prišlo v demilitirari-zirano področje. Razen tega bi morali izprazniti 2000 kvadratnih kilometrov ozemlja zahodno od reke Rimhm.
List trdi dalje, da so severni Korejci in Kitajci že pristali na koncesije glede demilitariziranega področja in glede umika tujih čet in da so Američani tolmačili te koncesije kot znak šibkosti.
Zadnje dni je severnokorejska in kitajska propaganda širila vesti, da delegacija OZN zahteva določitev razmejitvene črte mnogo bolj severno od sedanjih položajev čet OZN, do-čim poudarjajo vsa poročila glavnega stana OZN, da zahteva ta delegacija, naj razmejitvena črta poteka ob sedanjih položajih čet OZN. Opazovalci so mnenja, da Kitajci in severni Korejci namenoma širijo tako propagando, ker so sprevideli, da je njihovo sedanje stališče nevzdržno in da bodo mo. rali prej ali slej pristati na zahteve delegacije OZN in bodo na ta način lahko v svoji propagandi prikazovali, da so bili Americanci prisiljeni popustiti.
Dopisnik «Unite<3 Pressa« javlja medtem, da so zavezniške čete včeraj napredovale za pet milj, potem ko so odbile močan napad nasprotnika med gorovji osrednje Koreje. Poročilo poveljstva 8, armade javlja, da je do večine spopadov prišlo vzhodno od Kesonga. Pri napadu severno od Korag po so čete OZN napredovale približno 9 km.
TOKIO, 6. — Japonska vlada je izdala danes novo amnestijo, ki rehabilitira 20.000 epurirancev, med njimi znanega politika Kato-yamo. Amnestijo je odobrilo zavezniško poveljstvo.
«Patrimonio» in patriotizem
Po pravici povedano, že dolgo nismo brali nekaj tako ubogega, m duhu, kot je včerajšnji uvodnik Laure Weiss o brodolomskem «patrimonio del partito» v «11 Lavoratore«. Napisan brez volje, brez nav-dvšenja, kvečjemu še z nekim senilno zagrizenim sovraštvom do vsega, kar je slovensko, s sovraštvom, ki zmore samo še nekaj sirupa, pa nobenega duševnega poleta več, s sovraštvom, ki se plazi nekje pri tleh v izvrševanju točno začrtanih navodil, kaj naj članek pove. Tako prozoren je plašč duševne revščine, ki jih obdaja, da so ta navodila takoj, pri prvih odstavkih, na dlani: apelirati na italijansko čustvo sodnikov, češ zakaj ste priznali Tijihovo lastnino Slovencem in ne nam, ki smo Italijani (ki nismo (tantiitaliani» pravi e-legantno po elegantnih navodilih Laura Weiss, kajti treba je misliti tudi na lastne čitatelje). Očita, jim torej nič več in nič manj kot izdajstvo
Skozi sito in rešeto
italijanskih, narodnih interesov.
Prav kot Togliatti in Nenni De Gasperiju, češ da je Italiji zapravil Trst...
Res, domovina je lahko vesela takšnih patriotov, ki pre-talka jo kot oreh debele solze, ker se jim ni posrečil udar, ki tako zelo diši po Giunti.
Vidali si dela reklamo
Vidalijeva senzacionalna odkritja o novi izdaji znamenitega ((baratto injamen (mimogrede povedano, če bo šel «b aratto» po tej poti ni Prej, bodo jugoslovanske meje kmalu nekje na Piavi — in Vidali bo seveda prvi, ki bo to sporočil svetu) so vzbudila v vsem svetu ogromno zanimanje, alarm po ministrstvih, neprečute noči, brnenje brzojavnih žic dan in noč, prenasičenest etra s poročili, zanikanji, priznanji, izmikanji, potrdili, lažjo in resnico na
krilu valov vseh vrst in dol- i iin. Takšen vtis vsaj poskuša vzbuditi «Unitd».
Čudno le, da se za tQ senzacijo v Trstu ni zmenil menda živ krst razen onih treh ali štirih, ki so jo po službeni dolžnosti registrirali vn jo uvrstili, po trezni presoji njene vrednosti, tja nekam med črno kroniko. In to kljub te-mu, da je Vidali dobro izbral čas in nastopil tri dni pred «Harlem Globetrottersv.
Neodgovornost
Italijanski parlament, ki bi v sedanjem zasedanju moral odobriti še nekaj kot 300 zai kortskih predlogov, rajši izgublja ias z besedičenjem o Trstu. Kdo bi jim zameril to nedolžno zabavo, saj je o Italiji vse z rožicami postlano, gospodarski položaj je tak, da bi samo bogokleten človek mogel želeti boljšega; državni
proračun predvideva ogromen prebitek, da država ne ve kam z denarjem, notranjepolitičnih tjprašanj sploh ni, brezposelnost je spomin na kameno dobo ali nekaj podobnega; povsod, tudi v južni Italiji, stanujejo ljudje v palačah in gradovih. Skratka, med in mleko in pečeni golobje.
Kd&r bere o teh neskončnih pravdah o Trtsu, Julijski Krajini in cel° Dalmaciji v italijanskem parlamentu, si mora res misliti nekaj podobnega. Kako bi sicer parlament, najvišji izraz ljudske volje — vsaj v učnih knjigah stoji takn zapisano — mogel zapravljati čas s podobnim brezplodnim prežvekovanjem sanj, ki jih je zgodovina — in sicer nedavno — tako temeljito in kruto obsodila?
Včasih se nam res zazdi, da
ti parlamentarci, in marsikdo z njimi in za njimi v sklenjenem krogu od fašistične desnice do kominformistične levice, nimajo druge želje, kot da zapravijo. če treba, tudi vso Italijo, da ostanejo nagi in bosi, samo da dobijo Trst in še kaj za nameček, in da jih takrat ne bi bilo sram, ne pred ljudstvom, ne pred lastno vestjo, tekati po tej božji italijanski deželi, slečeni od lastne revščine, goli kot nedostojna farsa starega mod-dreca Arhimeda, in kričati; Eureka! Našli smo!
Toda hudo se bojimo, da bodo res morali nekoč, goli po lastni krivdi, toda ne kot Arhimed, temveč kot lady Godiva, iti v sramotnem sprevodu....
To bo takrat, ko bo italijansko ljudstvo spoznalo, da mu čarajo pred oči nacionalistična slepila samo zato, da bi ga odvrnili od lastnih, notranjih problemov — in kakšnih problemov!
Zaenkrat pa se v Rimu še igrajo parlament.
NADALJEVANJE PROTIJUGOSLOVANSKE GONJE V RIMSKEM PARLAMENTU
NENNI JE JASNO POVEDAL
da hoče priključitev Trsta k Italiji
Kdaj se bo Vidali odločil in jasno povedal, kar so že povedali Pajetta, Nenni in Teiner, da hoče tržaške Slovence znova spraviti pod italijanski jarem
RIM, 6. — V senatu in v poslanski zbornici se ie danes nadaljevala razprava o De Gasparijevi izjavi. V obeh zbornicah se bo splošna razprava verjetno zaključila jutri. Odgovoril bo še De Gasperi, n;-’;ar bo sledilo glasovanje.
V senatu sta med drugimi govorila socialdemokrat Romita in nennijeveo Giua. V poslanski zbornici je bil glavni govornik Nenni. Sledil mu je demokristjan Bettiol, na večerni seji pa je govoril kominformist Di Vit-torio.
Senator Romita je med temeljnimi vprašanji, ki bi jih morala vlada rešiti, omenil brezposelnost Po njegovem mnenju bi morali uvesti parlamentarno preiskavo o brezposelnosti. Izjavil je, da bodo socialdemokrati podprli vlado vsakikrat. ko bo uvedla socialne in gospodarske ukrepe, ki bodo v resnično korist dežele. Prav tako da bo stranka podprla De Gasperi.ievo politiko glede sprejema Italije v OZN in revizije mirovne pogodbe.
Cela kopica nerešenih vprašani čaka v Italiji zaman rešitve. Med temi je n. pr. zelo pereče vprašanje brezposelnost; saj je v Italiji nekaj nad d*va milijona brezposelnih. In vendar se tako v senatu kakor v poslanski zjbomdci ne menijo preveč za ta številna nerešena vprašanja, pač P.a zgubljajo dragoceni čas s premlevanjem raznih teorij o «italijanstvu» Trsta, Dalmacije, Istre j.td- Drug za dlrugim se vrstijo senatorji in poslanci, ki sicer pripadajo različnim strankam, ki pa jih Vse druži imperialistični pohlep Po tuji zemlji in šovinistično zagrizeno sovraštvo proti Jugoslaviji.
Tako so danes znova razvijali svojo teorijo kominformist Nenni in njegov pristaš ’ Glua ter demokristjan Bettiol.
Giua je prečital Nemnijev članek, ki omenja Nennijevo tozadevno politiko, ko je ta bil zunanji minister, m je nato de-jel: «S sedanjo politiko Sforze in De Gasperija ne bomo več dobili Trsta, kar se ne znamo nasloniti na Rusijo, in ker je
Tito danes postal ljubljenec ?&■ veznikov, ki z diuge strani nimajo nobenega namena oditi iz cone A«.
Nenni pa je o Tržaškem, o-zemlju dejal: «... če ne bi bili
ovirali, pač pa bili naklonjeni še od! leta 1948 jundični in politični organizaciji Svobodnega tržaškega ozemlja po načelih statuta, danes ne bi Tržaško o-zemlje še pravno bilo sestavni del narodnega ozemlja, toda bilo hi dejansko, in vsekakor ne bi bilo titinov y coni B in> An-gloameričanov v Trstu. Ce bi vodili zunanjo politiko, ki smo jo mi zagovarjali, bi bilo danes vprašanje revizije mirovne pogodbe že bolj naprej«.
Nato je nadaljeval: «Ali bi bili v sedanjem položaju, če bi leta 1948 ali najpozneje 1949 zahtevali uveljavitev tržaškega ctatuta? Res, imeli bi tujega guvernerja, in to bi bila žalostna in obžalovanja vredna zadeva, toda imeli bi vlado Italijanov, brez jugoslovanskih čet in poveljstva v coni B ter brez anr gloameriških čet in poveljstva V coni A. Danes je mnogo stva-
ri, ki so bile dio leta 1950 mogoče, če že ne nemogočih, vsaj skrajno težkih*.
Kakor se vidi, je kominformist Nenni jasno govoril, ko je izjavil, da bi s komifformii stično rešitvijo tržaškega vpra, šanja sedaj bilo Tržaško ozem-, lje vsaj dejansko pod Italijo, če že ne pravno, in vse t0 se-veda v smislu že znane aboljse rešitve)). Hlmeli bi vlado Ita*. lijanov«, je dalje izjavil Nenni, In ta vlada Italijanov bi seveda po receptu ((boljše rešitveu delala na tem, da se Tržaško ozemije priključi Italiji.
Sicer pa še bolj jasno goi vori plakat tržaške vidalijeva Teinerjeve podružnice v Trsiu, ki iziecno izjavlja, da so njene zahteve za uresničenje mirovi ne pogodbe samo sredstvo za priključitev Tržaškega ozemlj* k Italiji.
Prav tako jasen je članek v Nennijevem «Avanti» od 4. t( m., ki poudarja, da je bila Nenni jeva stranka vedno do« sledna pri svojih zahtevah, naj bi italijanska meja segala do Pule in do raških rudr.ikovi in ki se na koncu zaključuje takole:
Oggi il P. S. 7. d fedele m
questi tre pimti e se bastasse aver ragione per vincere, al P. S. L dovrebbero andcvre, il 7 ottobre a Trieste, i voti di guanti sono nd per la Jugo-slavia, rte per la America> nd per VInghilterra, ma per Trieste e per VItalia.
«... in če bi bilo dovolj Imeti prav, zato da se zmaga, bi morali iti Italijanski socialistični stranki 7. oktobra v Trstu glasovi vseh, ki niso ne za Jugoslavijo ne za Ameriko, ne za Anglijo, pač pa za Trst IN ZA ITALIJO.
Ponovno vprašujemo, kdaj
bo tudi Vidali, kakor njegova T.einerjeva podružnica, kakor, njegov kom mformistični tovariš Nenni in kakor Pajetta jasna •■n brez slepomišenja povedal, da je njegova zahteva za uresničenje mirovne pogodbe samo sredstvo za priključitev Trža* škega ozemlja k Italiji.
KITA|CI IN RUSI
Kako v Pekingu in v Moskvi tolmačijo kitajsko revolucijo
Parole, ki jih je politična uprava lijudsko-revolucianair-nega vojnega srve.tE» centralne vlade LR Kitajske izdala ob 24. ctbletoici dneva kitajske narodtoo osvobodliline vojske, pomen i jo dio neke m are pirese-nečenje. V vseh 18 parolah ni nikier omenjena «močna in osvobodilna Sovjetska zvezan niti «oče; in voditelj naprednega človeštva Stalin«. Na prvi pogled zaires presenetljivo po tolikih medsebojnih izlivih občudovanja in zvestobe. To tembolj, ker voditelji satelitskih d; žel vzhodhe Ev-rope pošiljajo Stalinu izraze občudovanja in hvaležnosti ob vsefa mogočih, dosti manj pomembnih dogodkih v svojih deželah.
Toda kar si zaenkrat še ne smejo dovoliti vzhodnoevropske dežele, sme Kitajska. Ze v prvomajskih parolah -e bilo opaziti, da se kitajski in sovjetske parole ne le ne skladajo, temveč da so celo protislovne. Da to ni bilo slučajno in da v odnosih med Kitajsko in ZSSR nekaj škriplje, je pokazala tudii nedavna proslava tridesete obletnice KP Kitajske. To je, govori in članki nekaterih najvidnejših kitajskih voditeljev.
To je morda na j vidneje prišlo do izraza v organu ko-minforma v njegovi številki 29. junija t- 1., ki je bila posvečena tej proslavi. Poleg članov politbiroja KP Kitajske Cu Deja, ki je napisal članek «Kako je kitajsko ljudstvo premagalo reakcionarno Cangkajškovo kliko, o-boroženo od ameriškega imperializma«, in Ceng Junga s člankom ((Partija v borbi za izgradijo nove Kitajske«, je glasilo kominform® objavilo tudi članke članov CK Lu Ting Jia ((Mednarodni pomen kitajske revolucije« in Teng Hsiang Pinga «Ozka povezanost z ljudskimi množicami — slavna tradicija na/še partije«. Naravno je list objavil tudi uvodnik, posvečen, proslavi KP Kitajske. Toda- ta uvodnik se po svojih postavkah popolnoma razlikuje od člankov Kitajcev, ali točneje, uvodnik poekuša zanikati in «precte-
lati« vae ono, kar so napisali ti štirje vidni Kitajci.
Prva postavka uvodlnika organa kominforma je v tem, da je KP Kitajska v tridesetih letih prešla velikansko in junaško pot v katerih je bilo poleg uspehoy tudi mnogo »neuspehov in neštetih žrtev«, da pa je klju/b temu «lahko zmagala, ker je bila vedno globoko navdahnjena s teorijo marksizma-lenin izma ». Kitajci pa se* ne skladajo popolnoma s to postavko in jo smatrajo za nezadostno.
Proti licemernim solzam zaradi «neuspehov in neštetih žrtev« pravi Teng Siang Ping v svojem članku, da se je prelita kri neštetih komunistov mešala s krvjo revolucionarnega ljudstva, kar je med njimi ustvarilo oeporušne zveze«, kar je eden izmed pogojev zmage. Lu Ting Ji pravi, da je zmaga kitajske revolucije nova zmaga marksizma-le-ninizma, vendar pa tudi on, kot vsi drugi Kitajci, poudarja teorijo Maocetunga o kitajski revoluciji, ki je ((organska vez med splošno resnico nauka marksizma-leninizma in konkretno prakso kitajske revolucije«. O tei teoriji, ki so jo kiominformisti zamolčali, pravi Lu Ting Ji, da »pomeni nov razvoj nauka marksizma-leninizma glede na revolucijo v kolonialnih in polkolonial. nih deželah, zlasti pa glede kitajske revolucije. Ta teorija Maocetunga ni pomembna samo za Kitajsko in za Azijo, temveč za vse mednarodno komunistično gibanje in ie dejansko nov prispevek zakladnici marksizma - leniniz. ma«.
To zamolčanje Maocetungo-ve vloge v uvodniku organa kominforma ni slučajno, kot bi morda kdo mislil. Kajti takoj nato pravi pisec uvodnika, da so za snepremagljivo doktrino marksizma-leninizma na Kitajskem izvedeli po veliki Oktobrski socialistični revoluciji«, takoj nato pa: ((velika ruska izkušnja je pokazala vsem deželam...«, in naravno nadaljuje: «Tov. Stalin je nudil in še danes nudi veliko pomoč velikemu kitajskemu narodu«, Očitna je torej, da j
pod markslzmom-leninizmom
Rusi vidijo samo «veliko rusko izkušnjo« in Stalina kot edinega tolmača marksizma.
Zanimivo je torej pogledati, kaj pravijo Kitajci o Oktobrski revoluciji, to je o «ruski izkušnji«. Kitajci so tukaj zelo jasni. Sami poudarjajo, da so ma rks i zem-1 e n i n i zem spoznali šele po Oktobrski revoluciji in da je ta revolucija največji dogodek v zgodovini človeštva. Vzporedno s tem priznanjem pa Kitajci poudarjajo, da je karakteristična črta Oktobrske revolucije v tem, da je izbruhnila v veliki imperialistični reželi, medtem ko js karakteristična črta kitajske revolucije, ki je bila izvršena pod vodstvom KP Kitajske in Maocetunga, y dejstvu, da je ta revolucija nastala v veliki kolonialni in polkolonialni deželi. 9klicu]oč se na Lenina (na II. kongresu kominterne): in na Stalina (na z-nsedanju CK VKP(b) leta 1927). Lu zaključuje; «Oktobrska revolucija je klasični tip revolucije v imperialističnih deželah. Kitajska revolucija je klasični tip revolucije v kolonialnih in polkolonialnih deželah in njena izkušnja ima neprecenljivo Vrednost za narode teh dežel«.
Prav v tej postavki je po našem mnenju treba iskati osnovne vzroke za nesporazume in za spor med vodstvi Kitajske in ZSSR, za spor. ki se, kot vse kaže, tajno nadaljuje. Z vsiljevanjem «ruske izkušnje« in sebe kot njenih edinih pravovernih tolmačev noče ruska državnokapitalistična birokracija niti slišati o kakšni teoriji Maocetunga. Z druge strani jim Kitajci odgovarjajo: Oktobrska revolucija je veli-> ka stvar, toda je v glavnem vaša, velja za imperialistične dežele, nas pa pustite pri mii ru, in ne le nas, temveč tudi druge azijske dežele, kajti vse te dežele so drugačnega družabnega tipa, t. j. kolonialne in polkolonialne dežele, v katerih je treba izvesti kitajski tip revolucije in v katerih mo*, ra vladati kitajski vpliv.
VLADO TESLIC (iz ((Politike«),
(Nadaljevanje sledi}
A
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Torek 7. avgusta
Kajetan, Vlaojka Sonce vzide ob 4.54, zatone ob 19.27. Dolžina dneva 14.33. Luna vzide ob 9.36, zatone ob 21.10. Jutri sreda S. avgusta Avguštin, Godeslav
PROSVETNI I> O M Sf A PROSEKU
■ r'	"■	"	. — ■   —     .   .Mi., „ 
Kulturno žarišče in ponos Prosečanov in Kontovelcev
p^osek -
P«vtko drunvo ,.ii i3iih"	Cio	d	bt	no	dinut	J
^TAVHACIJA STA^e<r^
		
M :f:
S Proseka so nam poslali za objavo gornjo sliko, oziroma razglednico, ki nam prikazuje vas, skupini pevskega društva ter godbe in prosvetni dom. Kdor ima to sliko, si jo hrani kot dragocen spomin na čase, ko je pred začetkom fašističnega terorja prosvetno življenje na Proseku in Kontovelu bujno cvetelo in se razvijalo. Domačini so bili na to ponosni in so še danes, zato so izdali takrat te razglednice, ki so šle v svet kot verna priča kulturnega razvoja in zavednosti teh krajev.
Se večjo vrednost pa ima ta skromna razglednica danes, ko hočejo naši nasprotniki po zgledu propalega fašizma odvzeti Prosiečanom in Kontovel-cem njihov prosvetni dom.
Prosvetni dom na Proseku je stal mnogo truda in trpljenja. Zanj je marsikdo poskusil italijanske ječe. In koKko požrtvovalnega dela je bito treba za obnovitev, ko je bilo poslopje po drugi svetovni vojni razdejano, ter denarnih prispevkov, da se je vse popravilo in leipo uredilo !
A zdaj naj bi swj dom prepustili ustanovi, katere cilj je raznarodovanje in poitalijančevanje naše mladine?
Nevarno je razburjati ljudstvo in mu jemati, kar mu je najbolj pri srcu. Saj je zgodovina zadnjih let dovolj zgovorna. Italijanski šovinisti jn novi fašisti drzno dvigajo glave v mestu in že prežijo na podeželje. Želijo si povratka nekdanjih časov. Morda jim hočejo oblasti s takimi ukrepi, kot je odločba o izgonu prosvetnega društva na Preseku, olajšati posel in jim pripraviti pot? Zdi se, da je tako, a naše ljudstvo ni še pozabilo preteklosti in ima v sebi še dovolj žilaivo-sti in moči, zavednosti in poguma, da ne bo dovolilo novih podvigov italijanskega šovinizma na naši zemlji.
Mojstri besede in laži
Ne bo odveč ako v nekaj besedah opozorimo naše č it atelje na vire raznih člankov in člančičev tukajšnjih časopisov, ki $ tako gotvvostjo pišejo razne sodbe in trditve o katerih so sami na-jman- prepričani. Preveč je takih primerov in nimamo ne časa ne prostora v listu, dn bi jih mogli vsa-kikmi navajati.
Najboljšo razlago svojim izmišljotinam pa daje sledeča dobesedna izjava včerajšnjega lista «Ultime notizie«: — Zaradi nemoinosti, da bi črpali testi preko demarkacijske črte, nismo v stanju poznati ostalih podrobnosti. — Pred temi besedami se opisuje neka nezgoda, ki ae je_ pripetila v Kopru. Toda iz naveden*: izjave sledi, da si gospodje navadno ne upajo v. cono B, a so navzlic temu taJco gostobesedni ter zrviijo Pisariti pretresujoče fraze, ki jih nepoučeni čitatelji mnogokrat sprejemajo kot golo resnico. Čudno da fim je nemogoče direktno črpati vesti iz con* B. Kaj imajo res v svojih vrstah samo grešnike, ki se ne »mejo prikazati pred pošti ne ljudi?
Vsako nedeljo se pelje tja povprečno 3.000 Tržačanov> ki se srečni in zdravi vračajo zvečer v Trst, da ne govorimo o onih, ki kar tam ostajajo na letovišču in debelo gledajo, ko se vrnejo v Trst ter čitajo izmišljene dogodivščine o terorju v coni B.
Pa to še ni nič. Navedeni gospodje »o tudi preroki in že v naprej pišejo kaj bodo sklepali in odločali mestni očetje na občinski seji. Da se prepričamo o tem, jg dovolj preči-tati katero si bodi poročilo v včerajšnji občinski seji, odnosno napoved omenjenih gospodov, ki je objavljena u *^e" rajŠnji številki.
To »to sarmo dive kapljici
onega morja sensacioruilnih vesti, ki jih uporabljajo vsak dian za svoje posebne cilje> katere prikrivajo, a So vsem razsodnim Tržačanom predobro znani.
Pasj
e noči..
Med pasje prištevamo običajno vroče poletne dneve, ko kaplja človeku od nosa in komolca in mora v potu svojega obraza: ne le služiti, marveč tudi jesti vsakdanji kruh. Vendar — dan je dan in čeprav se človek ne more ohladiti v lastni senci, bo vendar našel primeren način, da si olajša trpljenje, ki mu ga povzroča soparica. Med delom bo, postavimo, odvrgel obutev in pokrivalo, nemara tudi obleko in ko bi tudi to ne zaleglo, se bo nalil in polil z vodo ali drugačno osvežujočo tekočino. Ako je prost — no, potem bo nekje iztaknil osojen kotiček in se trudil le v toliko, v kolikor bo moral odganjati nadležne muhe.
O pasjih dneh torej bi se sploh ne izplačalo govoriti in pisati. Pač pa bi se morali v Trstu upravičimo pritoževati nad pasjimi nočmi. Kakor povsod po svetib-i/ma-toidi v Trstu vsaka hiša primerno streho in pod to streho zgrajeno neprimerno stanovanje. In pri tem ie najbolj žalostno, da stanuje tik pod to streho ponajvečkrat sirotinja delavec in garač, to-
rej človek, ki je najbolj potreben nočnega počitka.
Toda kdo naj se odpočije v tesnem prostoru z nizkim stropom, nad katerim je poletno sonce razgrelo cementne ali opečne strešnike do take mere, da se niti do jutra ne morejo shladiti!
Mestna oblast se je prav te dni lotila kampanje, ki naj bi pripomogla čimbolj omejiti nočni hrup in ropot. Te vrste iniciativa je vsekakor vredna pohvale, ker je vsekakor koristna. Koristna zlasti živčnim imovitežem, ki jih prav ta hrup raizburja, da ne morejo mirno spati v pritalnih, venti-liranih stanovanji. Kdo bi jim torej ne ustregel z ukrepom, ki bo poleg tega prinesel marši-kak tisočak osušeni magistrat-ni blagajni! Kajti kakor pišejo, o odo kalilci nočnega miru kaznovani z občutnimi denarnimi globami. Kdo b: se torej upiraii dvojnemu hasku? To je, vidite, v resnici koristna in pametna zamisel!
Mar je siromak že prišel kdaj na svetlo s tako posreče-nim predlogom? S predlogom, ki bi polnil občinsko blagajno in obenem koristil njegovemu nočne mn počitku? Se na misel mu doslej ni prišlo nekaj podobnega! On samo zahteva! Zaslužek zahteva in- dostojno stanovanje, kar Pa je oboje v zvezi z milijonskimi izdatki. Potemtakem se z njim sploh ne da pametno govoriti!
Zato na) se še kar naprej cvre v razgretih podstrešjih...
Slovenski napisi jih razburjajo
Poleg odločbe tržaškega sodišča glede prosvetnega doma, razburja Prosečane tudi nastop nekaterih policajev, ki y civilni obleki krožijo po vasi od hiše ter silijo domačine, naj odstranijo napise s svojih hiš in jim grozijo z globami, če tega ne bodo storili.
Začeli so že pred več meseci, a zdaj go postali še bolj ostri. Ljudje se sprašujejo, na podlagi katerega kazenskega zakona bi morali biti kaznovani, saj niso napisi žaljivi za nobenega in so le izraz čustev in želje naroda, ki se je boril proti nacifašizmu za svojo osvoboditev. Ali je morda to kaznivo dejanje? Za fašistični režim že, a tega je bil vendar konec že pred leti. Morda pa nekdo še žaluje po njem in so jim borbeni napisi trn v oči. Se bolj pa jih bode v oči. ker so napisi v slovenskem jeziku. Njihova šovinistična strast tega ne more pretrpeti, zato kar ponoči popackajo napise, ker jih ljudje sami nočejo odstraniti. Zbrisati hočejo vsak znak, vsak najmanjši dokaz, da po naših vaseh živi slovenski narod. To je seveda popolnoma v skladu z nacionalističnimi izpadi in šovinistično gonjo italijanskega tiska ter politikov za priključitev našega ozemlja k italijanski «madrepatriji». Vse kar se temu upira, smatrajo za kaznivo, ker jim križa račune in njih spletke.
STANOVANJSKA KRIZA
še vedno na dnevnem redu
Prerekanje o tramvajskih čakalnicah, ki jih še ne bo tako kmalu
Včerajšnja Seja Se je odlikovala po svoji neplodnosti in malo več kot običajni zamudi. Napovedana je bila za 18. uro, začela se je pa ob 19.
Zdelo se je, da bo omemba predvolilnih manifestov in plakatov oživela toplo in zaspano ozračje, a predlog, da bi se odredile provizorične table, na katere naj bi se lepili lepaki ob priliki predvolilne kampanje, je gospod Bonetti odložil za bodoče seje, češ da je treba zadevo še temeljito proučiti.
Nekaj pozornosti je zbudil svetovalec Gianpiccoli, ki je predložil seznam 31 pritožb zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja družin, ki so izgubile stanovanje zaradi bombardiranja v zadnji vojni in ki še danes čakajo, da jim dodeli primerno stanovanje. Svetovalec Gianpiccoli je pripomnil. da je verjetno še mnogo družin, ki se niso hotele poslu-žiti njegove politične skupine za vložitev pritožbe ter so brez primernega stanovanja, kljub temu da bi morale prav te družine imeti absolutno prednost pri dodeljevanju stanovanj. •
Zupan je vzel zadevo na znanje ter obljubil primeren odgovor na bodoči seji, kQ se bo
o zadevi bolj natančno informiral.
Ze so pred dnevi neki časopisi napeljavali vodo na mlin ustanove za turizem, ki naj bi dobila hišico, ki stoji ob Pomolu sv. Karla. Ta predlog pa ie bil na včerajšnji seji zavrnjen, ker je že prej občina sklenila o usodi te hišice drugače. Hišica bo zaradi estetičnih razlogov odstranjena in na njeno mesto bodo po potrebi kvečjemu dovolili postaviti provizorično prodajalnico listov. Urad za turizem pa lahko dobi v mestu bolj primeren prostor
Sprejeti so bili nato razni sklepi administrativnega značaja in med njimi tudi sklep za znižanje trošarinskega davka na gradbeni material.
Ker ie član posvetovalne komisije za zgraditev pokritega trga Giovanni Vidmar umrl, je komisija trgovcem predlagala na njegovo mesto Romea Marinija. Po glasovanju o zadevi se je začelo napovedano razpravljanje o čakalnicah, ki bi morale biti zgrajene na raznih mestih ob tramvajskih in filobusnih progah v Trstu. Čeprav se zadeva že dolgo vleče in premleva, ni tudi včeraj
na
Včeraj takoj po polnoči so prepeljali v splošno bolnico 38-letnega Stanislava Pečarja iz Boljunca 152 z nevarnimi ranami po obrazu, prsih in nogah, zaradi česar se bo moral zdraviti 20 do 30 dni.
Pečar, ki so ga prepeljali v bolnico z reševalnim avtomobilom RK zaradi poškodb ni mogel govoriti. Njegov spremljevalec, 30 letni Karel Ban, je izpovedal, da je Pečar nekaj ur prej na bazoviški cesti trčil z motornim kolesom v osebni avtomobil in dobil že omenjene poškodbe.
Sedemindvajsetletnemu Albinu Žvabu iz Ul. Buonarroti 29 pa se je okrog ene pcnoči, ko je vozil s trikolico po pro-seški cesti, snelo prednje kolo. Nenadni sunek je vrgel Žvaba s sedla naravnost v obcestni drog. kjer je obležal z zlomljeno levo ključnico in drugimi lažjimi poškodbami. Ponesrečenca so prepeljali v splošno
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
ZE SO V TEKU PRIPRAVE
za festival italijanske kulture
Združenje Italijanov Istrsko okrožje stoji S svojimi kulturnimi krožki pred velikim dogodkom:	pripravlja se za
tretji festival italijanske kultu-•e v Istrskem okrožju. To bo dogodek, mimo katerega ne bo šel noben Italijan to prav tako Slovenec ali Hrvat, ne da bi se »vr-dstav in prireditev, ki obetajo biti zelo zanimive. -ies je, da bo festival šele v oktobru in nas loči od njega dobrih štirideset dni, je pa potrebno, da že sedaj začnemo seznanjati ljudstvo o pripravah.
V kolikor smo mogli zvedeti, se marljivo pripravljajo kulturni krožki v Kopru, Izoli, Piranu, Bujah, Momjanu to Grožnjami, kjer so se odbori zavzeli z vsem navdušenjem za to, da bodo lahko nastopili kar najbolj dobro pripravljeni. Malo manj zanimanja je do sedaj v Portorožu. Umagu in Novem gradu.
Predvideno je sodelovanje 10 dramskih skupin, 10 pevskih ziborov, 9 folklornih skupin, 11 orkestrov in godb. Sodelovalo bo okoli 1200 oseb pri nastopili, pevskih ziborih, godbah in folklornih sikupinah.
V okviru tega festivala bosta odprti tudi dve razstavi, ena o političnem, socialnem in gospodarskem razvoju Italijanov v Istrskem okrožju, druga pa bo obsegate likovno umetnost, slikarstvo in kiparstvo.
Posamezni kulturni krožki bodo imeli v tednu pred festivalom svoje prireditve in kulturne večere. Na festivalu se predvideva udeležba številnih skupin, ki bodo nastopale kot gostje, in tudi nastopi pionirjev raznih šol.
Na tem festivalu bo posebno prišel do izraza razvoj Združenja Italijanov, ki je viden od leta do leta. Ljudska oblast je v tem dala najširšo pomoč in vspodbudo. Letos se bo na festivalu polagala posebna pažnja na kvalitetne nastope in predstave ter na organizacijo samo. Poudarek bo tudi na folklori, da se ta znova oživi kot tradicija ljudskih plesov po vaseh in mestih.
Lanski festival, ki je bil v Izoli, je bil velika manifestacija razvoja in rasti napredne kulture Italijanov v Istrskem okrožju. Letošnji bo še v večji meri pokazal, kako velik napredek so dosegli na kulturnem področju Italijani Istrskega okrožja.
Pošiljanje poštnih zavojev v Jugoslavijo
Od prvega avgusta dalije sprejema otkrajnai pošta v Kopru zavoje do 20 leg teže to priporočene manjše pošiljke do 2	k.« tež« brez dovoljenja
VUJA, ki ni več potrebno kot do sedaj. Ni dovoljeno pošiljati masti, olja, sladkorja im moke veeh wst. Stranka mora prinesti zavoj odprt, da ga uslužbenec lahko pregleda pred odlpošiljatvijo.
Ce pa stranka nabavi zgoraj omenjene stvari (mast, olje, sladkor, moko) v devizni trgovini, laihlkio pošlje tudi te, le da mora predložiti poštnemu uslužbencu račun, da je to res nabavila v devizni trgovini.
Za naše fotoamaterje
Okrajni od/bor Ljudske tehnike sporoča vsem fotoamaterjem, dla zaiftne 15. avgusta enomesečni fctoamatersiki tečaj. ■ Tečaj bo v popoldanskih ali večernih urah ie se bo teoretično in praktično poučevalo slikanje, razvijanje, kopiranje, itd. Prijave za' tečaj sprejema okrajni odbor Ljudi-ske tehnike na sedežu v Verdijevi ulici št. 12 dto 11. avgusta.
Vabljeni so vsi ljubitelji le pe fotografije.
Po sprostitvi trgovine v Istrskem okrožju
Trgovski premet se je po sprostitvi trgovine močno povečal. Samo v prvih dneh je bilo V sedmih mestih okrožja prodanih 7000 kg masti, 9700 kg sladkorja, 6000 kg' moke, 730 kg riža in nad 12.000 kg olja. Promet s prehrambenimi artikli je danes že precej manjši.
V kratkem bodo nudile trgovine potrošnikom nad 130 novih galanterijskih in drugih drobnih izdelkov, po katerih je vfclifco povpraševanje, kot glavnike, brivske pribore, ny)on izdelke in drugo.
Opaziti je bilo, da se je prve dni nekatere kupovalce obšel nekak strah, da bo blaga na razpolago samo za nekaj dni. Kupovali so kar večje irnoži-ne, več kot bi potrebovali. Večina prebivalstva je take kritizirala, češ kaj bodo rabili toliko olja, ali masti, sat vendar nie bo zmanjkalo. V taki vročini se jim bo pokvarilo in šlo v škodo. Bil je primer, da je makdo nabavil, že prej kot je
iz-šeil odloik o sprostitvi trgo-v ine, 50 kg masti po 360 din, za kg. Računal je, da bo potem mast dražja in da bo pri tem zaslužil. Tteda uštel se je, mast je sedaj po 30 din. za kg\ Ponujal jo je že nekaterim in jt, naravno, ni mogel prodat i.
Treba je napraviti konec nočnemu razgrajanju!
Vroče avgustovo sonce je menda nekaterim ljudjem kar popolnoma zmešalo pojme, da več ne ločijo, kaj je dan in kaj noč. Res je, da se zvečer ne da takoj zaspati, ker so spalnice bolj podobne razbeljenim pečem, in da so ljudje radi malo na zraku pred stanovanji. Zdi se pa, da nekateri vendarle zlorabljajo pojm — noč in dan. Nikokar se namreč ne prilega utrujenemu delavcu in nameščencu, če mu Se ob dveh in celo ob treh popolnoči pri-kruli pod okno skupina, ki na vse grlo zatuli irf zarjove znano: «Viva la, po bon...». Človeka obide zona, oblije te kurja polt, že tako zrahljani živci dobijo nov udarec, ko te tako kruljenje prebudi iz polspanja. Dobro bi bilo enkrat za vselej dopovedati takim «pevcem», da njihovi koncerti niso prav nič zaželeni.
Drugo vprašanje, ki ni nič manj važnp kot prvo v zvezi s predpisi in kaljenjem nočnega miru, so radioaparati. Da navedemo primer nekega nameščenca. Družini na desni in na levi njegovega stanovanja imata radioaparate kot tudi on sam. Pravi pa. dla ga bo lahko prodal, ker mu delata sosedna aparata tako «muziko», da prav res ne more spati, tudi če bi zaradi vročine lahko. In to vse do zadnje minute oddaj raznih postaj. Tudi ta dva se poslužujeta prav — pragozdovske svobode, saj sta odprta na ves for-tissime.
Ker to niso osamljani in tudi ne redki primeri, bi bilo prav, če bi se enkrat napravil konec z radikalnimi ukrepi.
Škocjan pri Kopru
Ob priliki proslave 10-letnice vstaje slovenskega naroda, so na kmetijski šoli v Škocjanu pri Kopru odkrili spominsko ploščo sedmim padlim partizanom, ki sq se borili v prvi bitki z nacifašisti, zadnje dni septembra 1943. Prebivalstvo Sermina, Sv. Tomaža in Škocjana se je polnoštevilo udeležilo te spominske slavnosti.
Spominska plošča bo tako stalno opominjala, da je bila prav na tem kraju prva borba, ki jo ie ljudstvo začelo proti nacifašistom. Čeprav so se morali takrat partizani umakniti pred preveliko premočjo, niso klonili ter se niso podali. Nadaljevali so z borbo in tudi zmagali,
bolnico, kjer se bo moral zdraviti 20 do 30 dni.
K0 se je včeraj okrog poldne 31-letni Ersilio Carli iz Milana vozil v svojem avtomobilu skupno z ženo od Sesljana proti Trstu. je nenadno izgubil oblast nad vozilom in se v Grljanu zaletel v cestarsko hišo. Tako Carli, kakor tudi njegova žena, sta se pri nesreči pošteno potolkla. Ko so ju z reševalnim avtomobilom RK prepeljali v tržaško bolnico, so zdravniki ugotovili, da ima Carli ranjeno desno zapestje in na-trto kost, potolčeno levo koleno ter druge manjše poškodbe, kar ga bo stalo 7 do 30 dni zdravljenja. Zena pa bo okrevala v tednu dni. ker je le lažje, pobita po prsih in kolenih,
10 do 15 dni se bo moral zdraviti 41-letni težak Carlo Macchi, stanujoč v Ul. Giotto 9, ki je med razkladanjem celuloznih bal z nekega tovornika padel z vozila in si natri levo stepalo.
Proti večeru so včeraj spravili v bolnico 43-letnega Vitto-rija Andreassija iz Ul. della Fabbrica 3 z nevarno rano na čelu. Ranjenec je izjavil, da se je okroB 18. ure pobil z jeklenim kablom, ki je visel z neke stavbe v Ul. Petronio, kjer je zaposlen po nalogu gradbene tvrdke ICET. Andreassi bo ozdravel v 7 do 8 dneh.
Obup obubožanega starca
Včeraj popoldne okrog 15. je stražnik na Korzu Garibaldi ustavil 71-letnega upokojenca Karla Mahneta, ker ga je zalotil pri beračenju. Ubogi upokojenec, ki nima stalnega bivališča in gostuje trenutno v ljudskem prenočišču v Ul. Gaspa-re Gozzi, je bil prepeljan na policijsko stražnico. Medtem ko so ga zasliševali, pa se je starca lotil, obup. Pričel je mahati okrog sebe in se tolči z glavo ob zid, jadikujoč, da je najnesrečnejši človek na svetu. Medtem ko so ga stražniki skušali pomiriti pa je nenadno potegnil od nekog brivno rezilce in si hotel prerezati ž’le na zapestju. Čeprav so stražniki takoj posredovali, je Mab^etu vendarle uspelo načeti si kožo na levi roki.
Po prvi pomoči, ki so mu jo nudili na mestu, so ga prepeljali v bolnico, od tam pa v koronejske zapore, ker mu očitajo, da noče opustiti beračenja.
Tatovi in tatiči
Nicola -Sangermano. stanujoč v eni izmed novtih hiš pri Sv. Savi, se je včeraj pritožil na policiji nad neznanimi vlomilci, ki so s ponarejenimi ključi vdrli v njegovo stanovanje in mu odnesli za 50.000 lir perila in obleke.
31-letnemu Dimitriju Cabu-razzu iz Ul. Konte Oppia 10 pa so vlomilci odnesli le 1800 lir gotovine, ker jih je med nepoštenim delom najbrže nekaj ostrašilo. V Caburazzovo stanovanje so se tatovi splazili skozi pritlično okno, potem ko so utrli šipo in po isti poti tudi pobegnili iz stanovanja.
V Sternovem baru so spretni žeparji izmaknili listnico 39-letnemu Kazimiru Ferfolji iz Ul. Castagneto 104. Ferfolja je imel v denarnici poleg dokumentov tudi 6800 lir in razne fotografije ter ie oškodovan za 8000 lir.
Policija je v vseh navedenih primerih uvedla preiskavo.
Sostanovalci med seboj
Okrog dveh včeraj pomoči «> morali poiicijslki stražniki posredovati v Ul. Giacinta Galli-na, kjer so se sprli mied seboj razgreti sostanovalci. Vratar in čevljar 49-letni Stefano Ma-ranghelli, ki stanuje v tej hiši, je namreč grozil 31-letnemu Guidlu Gueriniju, čim je stopil skozi vežna vrata s svojo za-ročenlko. Dejal mu je, naj se pazi, ker ima pri sebi rezilo im res je opletal okrog sebe s
čevljarskimi nožem. Guerim se sicer ni mienil zanj to je hotel mimo ojega dbmiov po stopnicah. Ker pa mu je čevljar sledil, se je otmil in se spoprijel z njim. Vrgel ga je na tla im mu iztrgal nož, zatem pa poklical policijo.
Mararaghelli je bil aretiran in odipisljan na policijsko stražnico, da se tam pojasni, zakaj in kako j« prišlo do spora.
Kulturni
prišlo do konkretnih zaključkov. Občina je že pred časom imela dogovor s pi-ivatnikom-arhitektom, ki naj bi zgradil čakalnice. Posegla pa sta vmes conski upravni svet in inten-danca za varstvo estetike mesta s predlogom, da bi morala čakalnica na trgu Goldoni biti zgrajena iz prozornega materiala ter imeti telefonske kabine pod zemljo. Ta zahteva je prekrižala vse prejšnje tozadevno načrte, z novimi pa se graditelj iz finančnih vzrokov ne strinja.
Razlaga in razpravljanje zadeve je počasi zlezlo v dolgočasnost, ki jo je prekinil mimoidoči improviziran tenorist na cesti, ki se je kot nalašč drl na vse grlo.
Ko je svetovalec Harabaglia posegel z besedo v zadevo o čakalnicah, so se kmalu nato oglasili, kot za stavo, na cesti kričeči otroci. Svetovalci in ostali so se zdramili in nasmehnili, ko je župan pripomnil: Skrčijo se sedaj, ker v poznejši uri ne smejo. Tu pa tam se je slišala opazka: ((Kampanja za tišino«. V nadaljnji diskusiji o čakalnicah je vprašal za besedo svetovalec Gianpiccoli ter ogorčeno izjavil, da ima vtis, da se branijo v zadevi neki privatni interesi, s katerimi noče imeti opravka, in je zato zapustil dvorano.
Nekaj nepotrebnega sprere-kanja je vzbudil kominformi-stični svetovalec Ferlan, nato so končno izglasovali, da se bo o zadevi še, razpravljalo ter da bodo postavili v bodoče nove predloge.
Ob 21. urj je bilo že vsem dovolj ter so se razšli, ne da bi kai posebno koristnega sklenili.
„ RAZGLEDI64
Izšli sta številki 7 in 8 ((Razgledov«, ki imata sledečo zanimivo vsebino:
‘ Dr. Miirko Rupel:	Primož
Trubar v Trstu: Vladimir Bar-tol^ Ob Bucikovi mrtvaški maski; Matej Bor: Coln in jaz, Gazela, Zimska noč, Sonet o foncu in nebu; Boris Pahor: Prevratna jesen; Vladimir Bartol: Lipa pred staro cerkvico;
Alojz Rebula: Zemlja brez blagoslova; Dane Lok. r: Megla; Nikolaj Peršič: O sodobni italijanski prozi; Rade Pregare: Moskovski Hudožeetveni teater; France Bevk:	Obračun
(Andrej Budal); Avgust Bucik v (iScorpicnuu (Vladimir Bartol); Avgust Černigoj:' Grafika (Boris Pahor); Simfonični koncert Tržaške filharmonije (D. G.); Koncert Akademskega pevskega zbora v Trstu (uv-); Kreftovi itCeljski grofje« na Prvomajskem stadionu (Vladimir Bartol). — Priloge: Avgust Bucik:	Avtoportret; Simon
Gregorčič. Istrska' pokrajina; Avgust Černigoj: Študija pesnikove glave; Prizor iz I. dejanja ((Celjskih grofov« v tržaškem SNG; Prizor II. dejanja Kreftovih »Celjskih grofovi) v tržaškem SNG.
Vsak ljubitelj slovenske kulture in tržaški Slovenec naj si nabavi to revijo !
OF
IV. okraj organizira dvodnevni izlet v Kanal ob Soči 25. in 26. avgusta. Vpisovanja na sedežu OF v Skednju in pri Jakopiču, gostilna «Palestina», vsak dan do 13. avgusta.
PLANINSKI TABOR NA SAVINSCAKIH P°D SNEŽNIKOM Planinsko društvo v IM**® Bistrici priredi dne 12- av’,, sta na Savinščakih pod kom planinski tabor, z odkritjem spominske šče v snežniških gozdovi!!" dlim borcem narodneo«"''
dilne borbe.	J
Za prevoz iz Ilirske Bistri" do Savmščakov, kakor tudi v razvedrilo in okrepčilo .? preskrbljeno.
Vse ljubitelje planin vabP' na čim večjo udeležbo. *
SEJA IZVRŠILNEGA RA ZVEZE ERS
V ponedeljek 13. avgusta f*j uri bo na sedežu ul.
13 seja izvršilnega odbora enotnih razrednih sindikatov 3*, s sledečim dnevnim' redonH- > ležaj Zveze ERS napram ZVU industrijcem, 2. Enotna zvezo*^ kaznica za leto 1952. 3. nosti.
IZLET MOTOCIKLISTOM NA BLED
50LETNICA IDRIJSKE REALKE
Vabimo vse bivše dijake in profesorje idrijske realke ter njihove svojce, da se še danes ali najkasneje jutri zglasijo pri ADRIA-EXPRES v Ul. F. Severo 5 glede izleta v Idrijo.
Odhod avtobusa iz Trsta v petek 17. t. m ob 7. uri in povratek iz Idrije v nedeljo 19. t. m. ob 19. uri.
>usroiDvsciNs: (jur 11/1 10BS&3.A VOUKA OfkJ|y
Izšel je ponatis prve knjige PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA V SVETOVNI VOJNI v izdaji Založništva tržaškega tiska v Trstu. Knjiga stane 330 lir in je v prodaji v slovenskih knjigarnah.
GORIŠKEGA
SEJA OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU
Razprava o finančnem stanju
števerjanske občine
V nedeljo 5. t. m. popoldan se je v Steverjanu po ustanovni seji prvič sestal občinski svet. Glavna točka dnevnega reda, ki so ga na tej seji obravnavali, je bilo poročilo o finančnem stanju občine. Sledilo je poročilo delovanja pre-fekturnega komisarja, ki je števerjansko občino upravljal od izdaje zakona o ponovni vzpostavitvi občine Ste-verjan do volitev. Pri četrti točki so svetovalci odobrili sklep, ki ga je upravni odbor sprejel v zvezi z imenovanjem odbora občinskega podpornega društva ECA, pri peti točki pa so govorili o slučajnostih.
O finančnem stanju občine, kakor tudi o delovanju prefek-turnega komisarja, je poročal župan. S kratkim pregledom obračuna prejšnje uprave so si svetovalci bili takoj na jasnem. Občinska blagajna zeva zaradi precejšnjega primanjkljaja, ki ga bodo le s težkočo zamašili. Izdatki presegajo skoraj za polovico dohodke. Ker so izdatki stalnega značaja, preti nevarnost, da se bo uprava težko rešila primanjkljaja, ki ga bodo le s težavo čem upravnem letu. Svet je sklenil, da bodo za kritje deficita zaprosili za državni prispevek, ter da bodo v bodoče izdatke omejili na najnujnejše.
Razprave o finančnem stanju so se udeležili vsi svetovalci. Razpravljali so o upokojitvi občinske haljice, o medobčinskem konzorciju za plačevanje občinskega zdravnika ter živinozdravnica in proučili vse možnosti, kako uravnovesiti dohodke in izdatke, da bi jim ne bilo treba posojila in tudi ne prošenj za državno pomoč, v katero zelo dvomijo.
Pri slučajnostih so se pomenili o delih, s katerimi ne morejo več odlašati, in so sklenili, da bodo čimprej prebarvali polkna v šoli. Pogovor so nato napeljali na dokončno napeljavo elektrike v Jazbine in do hiš, ki so izven vasi ter o popravilu slavne jazbinske ceste, po kateri bi po predvolilnih željah nekaterih Jazbire-cev morala danes pravzaprav teči meja s Steverjanom. Zdi se pa, da do neke mere še vedno drži stari pregovor ((človek obrača in bog obrne« in da bo tista cesta, ki je skoraj zakrivila ločitev Jazbin od števerjanske občine, sedaj dobra vez med njima. Cesto bodo verjetno popravili na račun vojne škode in se tako razbremenili znatnih stroškov.
Pred zaključkom seje je bilo
govora še o uvedbi dvojezičnosti. Zupan se je pri tem opravičil, češ da je dvojezičnost dovoljena samo v notranjem poslovanju občine in da jo pri vseh ostalih morajo dovoliti pokrajinske oblasti.
Pasja nehvaležnost
V nedeljo zvačor je moral rešilni voz Zelenega križa y Stever jan po tri leta starega Cirila Pintar, ki g-a je neki potepuški pes ugriznil za jezik. De-čfcik se je večkrat rad poigral s psom in tudi tokrat bi se morda nič ne zgodilo, če bi mu ne bil silil kruha, ki mu ni bil gotovo po godiu. Na otrdkovo jokanje tafooj pritekli domači in poskrbeli, da so ga odpeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v nekaj dneh.
Urnik briynic za praznike
Zveza obrtnikov za goriško pokrajino sporoča, da bodo imele vwe brivnice za praznike naslednji urnik;
V torefle 14. bodo poslovale od 7.30 do 20.30 brez vsakega odmora. V -vredo 15. bodo vts dan zaprte. V četrtek IS. todo poslovale odi 7.30 do 13.30. V soboto in nedeljo bodo imele brivnice običajni urnik.
Požar v podgorski predilnici
V nedeljo zjutraj se Je v skladišču podgorske predilnice vnela večja količina bombaža. Gosti dim, ki je nenadoma bruhnil skozi okna, je čuvaja takoj opozoril na/ požar. Nemudoma so obvestili gasilce, ki so v nekaj trenutkih pridrveli v Podgoro z vsemi pripravami. Po štirih urah napornega dela je pod močnim brizgom vode iz Soče ugasnil zadnji plamen. Ogenj je uničil 268 zavojev bombaža. Škodo cenijo nad pet milijonov lir. Vzroki požara so še neznani. Sumijo pa da je bombaž začel tleti zaradi velike vročine v natlačenem in neprezračenem skladišču.
Seja pokrajinskega sveta
V dvorani deželnih sitanov bo danes zvečer druga* s«ja pokrajinskega sveta. Med raz-miri vprašanji dnevnega reda omenimo najvažnejša, ki bodo prišla v poštev na seji, in sicer: posojilo 49.331.770 z blagajno DDE za dopolnilo po-
krajinskega proračuna za leto 1949; pooblastilo dboinsikim podjetjem za vzpostavitev nove občinske kabine v palači Attimis (Pdfcrajinski muzej); popravilo pokrajinskega poslopja y Lužnici in oddaja v naijtm najboljšemu ponudniku; zakup zalaganja z raesorr. pokrajinske umobolnice in odobritev pogojev; posledice vzdr-žanja od dela omenjenega o--sebja v primeru stavke.
Druge točke dnevnega reda obravnavajo predvsem popravilo ceste: most IX. avgliata — Gradiška — Tržič; popravilo ceste na Čedad; določitev najemnine zn garažo v palači bivšega divizijskega poveljstva, kater; se poslužujejo gasilci; določitev najemnine za orožniško vojašnico v Medeji in p;e. risu.
Glede izvajanja družinskega davka bodo proučili resolucijo ki 90 jo vložili svetovalci Ber-gčimas' in drugi.
Nehvaležen ljubimec
a i jred>-> ^asom se je 2b-letna Alda Persoglia srečala v našem mestu z mičnim možem zarjavele polti in temnih las. Sc ob prvem srečanju sta zelo ugajala druga drugemu in dekle _se je po nekaj sestankih v moža pošteno zajlubilo.
Lino Ferrara, doma iz Barija. je bil za Persoglievo nekaj eksotičnega in njegove črne oči so jo tako privlačevale, da se je z njim kaj kmalu zaročila. Potem ko se je že dalj časa shajala z njim, je zvedela, da je mož oženjen in oče dveh otrok. Kljub temu odkritju pa se ni odrekla svoji ljubezni in sklenila, da mu bo sledila v njegov rojstni kraj. Pred dnevi sta se ljubimca odpravila na pot. V Gorici je Ferrara kupil vozna listka in odpeljala sta se v Videm. Tu sta morala čakati na zvezo. Na Ferrarijev predlog sta v pričakovanju vlaka za na jug šla v bližnjo restavracijo in tam popila kozarec osvežujoče pijače. Ko sta sedela pri mizi, se je mož nenadoma domislil, da ima v Vidmu prijatelja, ki mu bo prav gotovo lahko preskrbel kakšno hitrejše prometno sredstvo, s katerim bi udob. ne je potovala nego z vlakom. Iznajdljivost ljubljenca je žensko navdušila. Toda ko je minilo nekaj ur in ga ni bilo več nazaj, ji je bilo takoj jasno, s kom je imela opravka. Vrnila se je na postajo in hotela dvigniti kovčeg. Toda za njen kovčeg je že prej poskrbel ((kavalirski« ljubimec, ki jo je popihal z njim in s 3000 lirami, ki mu jih je posodila v trenutku, ko jo je zapustil.
Persoglia se je vrnila domov do skrajnosti razočarana. Vendar pa je še našla toliko poguma, da je nehvaležnega ljubimca prijavila policiji.
Vsi oni, ki se nameri' udeležiti 17. t. m. motociP1 .a-a nega izleta na Bled, naj s? ,, kasneje do 7. t. m. prijavil0 sedežu ZDTV v Ul. Mad»*S li 13. odnosno pri pododS' zveze.
Predstava na gradu Sv. ^
Od 9. do 26. avgusta 1)0 stival operete, ki in'ja na iKj redu: ((Princesa čardašaM^ i Luksemburški* in ((Natopi- ■
V četrtek 30. avgusta o0 stival pesmi.	J
V operetah bodo n. ^ v glavnih vlogafa; Lydia Paolo Civil Elvio Cald«^ Wally ,Vecsey. Arma Caw^ in Leo' Micheluzzi.	p
Dirigenti: Cesare Gallino Rudolf Moralit.	(p.
Režiser; Luciano Ramo. reograf: Annita Bronzi. u
Otvoritev festivala oper^*
9. avgiusta z ((Grofom burškim».
Nadaljuje se prodaja vS*^ nic na Trgu Verdi 1 in v ji leriji Protti 2 za predstav®' bo 9. avgusta.
Strelske vaje edinic Trus'11
Cete TRUST bodo strelske vaje na spodaj ^ d enih streliščih olb navwen"^ dnevu im času: strelišče za puške na vici: dnevno od 6. do 11- a , sta. od 7. do 18. ure;
strelišče na Opčinah: od 6. do 12, avgusta, od 18. ure;	„
strelišče na M a Um Repn«^ infiltracijsfci tečaj; 6. av" od 13. db 23. ure.
ROJSTVA, SMRTI IN POB0^
Dne 5. in 6, avgusta 1951 s® ^ v trstu rodilo 9 otrok, poro* bile 4, umrlo pa je 20 ose^ m
Poročili so se: poljedelec ljub Matič in bolničarka Kotrcova, gostilničar Scheimer In gospodinja Emili, mehanik Ivan Cusso ■j’ jji* spodinja Albina Kalc, soW*L,ji kar Fioretto Mitri in gospo. Dorotea Trampuž.
Umrli so: 45-letna Amalij*./# stan por. Stormi, 63-letni Grisi, 75-letna Frančiška vd. De juri, 80-1 etna Katar 11**$ glia vd.	Bellani	75-letni	'	^
Ortolani,	74-'letni'	Anton
56-letni Avgust Barovina., "'.jtO' Giulia Reale vd Guarini, W m Italo Marzan, 60-letna AltM ,joj! mar por.	Roga,	31-letnl	^i,
Benčič, 61-letni Ferdinand Vijt« 45-letni Mario Bubnič,
Žitko Stanislav, 62-letni Tonet, 83-letna Marija Merkuza,	81-letni	Karel J*1
81-letna Irma Hofmann,
Iolsnda Fei por. Gardo,
Alojz Hočevar.
ADEX-iZLElJ
Na
zadregi
velesejel
ki se vrši od do 30. septerob^ 1951.
Vpisovanje P1 Adria Express 0 1. avgusta napi"^’
ADEX-/ZL£lt
1951
25. in 26. avgusta dvodnevni izlet v
1. Kobarid, Tolnii11' Kanal m
Sv. Lucijo
2. Novo Goricoin Sv. Goro
3. Poreč
26. avgusta enodn*^11’ izlet v
Štanjel
Vpisovanje pri Adri**^, press Ul. F. Severo (> tel. 29-243 do 11. »v*
3 SS
7. avgusta 1051
Borba pri
IETOS JE MINILO 378 IET OD ZNANEGA KMEČKEGA UPORA
Slovenski in hrvatski kmetje
so se dvignili v upor za staro pravdo
(detajl)
Letos je minilo 378 let od znamenitega kmečkega upora, pod vodstvom Matije Gubca. Stubiški upor spada med najznačilnejše dogodke naše kulturne in politične zgodovine. Letos se končuje že četrto stoletje, a spomin na to tragedijo v našem ljudstvu še ni ugasnil.
Ta naša prva socialna revolucija se je končala s krvavim porazom kmečke vojske in s smrtjo vseh njenih organizatorjev in sodelavcev. Štiri stoletja nas ločijo od tega dragega groba, a edini podatki iz te drame so — sodni spisi z izpovedmi posameznih prič, ki govorijo o rabljih in očevidcih v zadnjih trenutkih usmrtitve. Ko govorimo danes o tej drami, se moramo posvetiti preučevanju gospodarskih in političnih razmer v širokem obsegu. Toda kakšne so bile osebne in politične kombinacije njenih organizatorjev — to nam je neznano in nam bo tudi neznano ostalo.
V XVI. STOLETJU
V 70. letih 16. stoletja, ko se je Matija Gubec odločil, da bo zavzel Zagreb, so turške vojne trajale po naši zemlji že nad 200 let. Ko so Gubec, Pasanec in Gregorič dvignili upor od Stubice in Susedgrada ter He-
Ho PR A
bilo i)°Stna ^eta se9aJ° v Homerjeve čase, mesto je cvetelo pod Rimom, v srednjem veku pa je hotel °®ate^e °d sosednjega Trsta - 52 cerkva s 30 zvoniki - tolkač na vratih je neki Anglež 8 Stehtati z zlatom - postopno propadanje in razprodaja vsega nakopičenega bogastva
na otoku,
ki j^bih6 1 sezidan Ivanje v ,° ugoden za nase-Slavine	stoletij	so na-
Vzhodr,i c(a e Plitvine na We otok't in tako priklo-Mlaa Pm zemlji'
V 'ase Homle-a K°Pra segajo n°si*° inio	ko mesto
®rebivjiici al!aciia in njegovi S° Se van'S° Kolhi. Nato ??vci jjj j naselili jonski tr-
aivišii Ja. Snovali Aegida. - a « sijaj pa
Je skup- pa Je doživelo, ko
•»esti
z ostalimi rimski-
p e Zrna-, oclne: jadranske
Ri°VIto borilo proti
rn"1’ lj0nsilantincera' Sarace-A^rdom ■
ne
str,
&do
tulci«C*rstile v
in
in Madža-*o rimske obmej-«Appi-
r.a _* romanorum«. Ko
UniXM,es*° navalili Huni , sPris».	ie	nosilo	ime
^Pet obr,„ 2antinci so mesto in mu dali ime
"saii
'Jem
'Polis*.
Za Tribunom
? Poe];,,,	.	sadilo	500	mest-
J^eva c ”pev. katerih imena r°t> Pii«,* °n Pusterle (Ge-
%ii.T‘terle)
kst
»Ov,!! 9llkOV,
Pusterle (Ge V svoji Chrono-l'0 3® prišlo pod ob-}.,vali v 0V’ ki so mesto ime-
s! «Car,u,a^.dno‘rimskem je-i Cedili , 15trae», Frankom hetl1 932 °,rož*ci vojvode. V f0§oabo	sk>enili tributno
« tva 1«* netkami v svrho 1 ? 5e je i ?,ega br°dovja. Me-100 v' * obveza,° dajati eder vina. Pozneje
se Povečale,
ce-vozov
> konTJ00 k0k0^. 564 S 75 sena ,„krrne' 58 vo^uv 1» ®8resta’rslame in 8 ve-
laf gro2dia ;Pliafa iz r-ezrele'
ir"~ >J ‘n sladkorja). Po-
veza v Be' ,'0ns_ OZ]a in	.
t,
*U
,trdneJ5a ter se . i« t, ženila v nadvlado.
* ]278	Pozdravil v lesi ^	beneškega	žu-
Č v '4u Lni,ia in * nato po. ^neiših uf stoletij eno naj-L^neških mest. sl lejp n °^rt sta cveteli: j® sVoj6 ^^nosti so tu na-
V j’8 slikarJ vm K°Sru je bil tio stolni;	Uor Carpaccio.
"lst-rsk A,° imenovali Ko-
^ega Učit" ,Ater-'e»- Imel je se že elia. v 15
'Jišču
Sovori
stoletju
brJ u 2a r*	uci-
filr,,1 fraturo’ retoriko, °r tudi ,? in zgodovino, i k- -c,,/8 grški in latinski
trdi, da
> bila^- Tedeschi‘
!l!pai'ska šoi'- 16' sto'ctiu cel°
O 8ibani,d' V reformacij'-
SkofS
*>rii
... ver« .pečamo Petra ' su.-jjoeriJ®’ koprskega
‘Vi)
S ,sv-
'-Pm
. ®V,
Na
v Kopru je usta-v,icldZarIi. mestni pa-g°Vega časa, to je
(Teti
toji najstarej-Pa služi danes za
Vel»k(>ied,a^ bi*° v Ko"
tiS|?v, Vsaknabožnih ustanov in S,, 5v0iPm hotel zidati tem-
V patronu- tak'> je V s 30 niž mar-'i kot 52 5» NtVn zv,)niki).
io SZ mfsla se
bii Hi - vlade
Palačah' k‘ so
eo> t>7Jre z. veUkim raz-SU-^aii h‘eruta3i s° v vsem b"nesko Dominanto, f« jeniHi n,” e Pokrite z
bilo vriPir°garai’ V kate'
C V1Ci ni an° Zlato ler
je za ča-zrcalilo tudi
ga plemstva. Spodaj pod mogočnim obokom, kjer je vhod v Calegarijo je vrezana v zid podolgasta odprtina, ki jo imenujejo ((govoreča usta«, kakršnih so se posluževali tudi v Benetkah kot nenadomestljivo, pomožno sredstvo, poleg neštetih vohunov za izvedbo in izpolnjevanje zakonov. V to odprtino so metali brezimne
varjale resnici. Uporaba tega sredstva je trajala do zadnjih let republike. Zupan, ki je imel na svojem dvoru plemiče, se? kretarje in služabnike, ki jih je pripeljal s seboj iz Benetk, j?
«Tacco» isto težo v čistem zlatu.
Zelo živahna je bila trgovina s soljo, vinom in drugimi pridelki, .ki so se izvažali v Trst in zaledje. To je privabilo v mesto veliko tujcev, zato so v letu 1364 ustanovili prvo gostilno. Prijava tujcev je bila že tedaj nekaka policijska u-stanova. Gostilničar je bil dolžan vsak večer javiti županu imena r.ovodošlih tujcev. Trgovanje je v 13. stoletju pritegnilo toskanske menjalce denarja, oderuhe. Ko so se pozjie. je, naselili Judje, ki so tudi imeli menjalnice, so biii po-
zdf-avl'3'SHi'" "kot 'rešitelji, piše bil vsemogočni predstavnik ob-Czornig. Inteligentni in delavni gospodarji v Benetkah niso videli v Judih tekmovalca v trgovini, zato so Judje nekaj časa pod vlado beneškega leva manj trpeli kot drugod. Vendar pa so nato Y srednjem veku tudi ti izdali odloke o izgonu Judov iz vseh področij Sere-nissime. Dokazano pa je, da brez Judov le niso mogli živeti, ker v aktih beneškega senata je v letu 1573 zapisano, da se na prošnjo mesta Koper dovoljuje stalno bivanje židovskemu bankirju. Istočasno je imela enakega menjalca tudi Izola. V letu 1604 pa so bili Judje ponovno izgnani in v Kopru so ustanovili ((zastavljalnico*, ki je imela za kapital 1000 dukatov.
Ponosen spomenik iz časov največjega sijaja in bogastva beneške republike je palača Pravice (Palazzo della Reggio-ne ali del Podesta), v kateri so prebivali guvernerji, ki jih je postavljal beneški senat.
Značilni so oboki oken in vrat, ki se koničasto končujejo, kar kaže značaj rimskega in mavrskega sloga, iz katerega se je razvila beneška gotika. Prelepi so stolpiči, ob strani vise še zvonovi, ki so nekdaj klicali k sejam in zborovanjem sodnike in svetovalce. V pročelje so vklesani mnogi grbi koprske-
V začetku 19. stoletja pa je postal kaznilnica. Temna, mrka stavba je od morske strani s svojo masivno veličino motila harmonično sliko mesta. V njej so med zadnjo vojno in še prej pod avstrijsko vlado trpeli in umirali politični kaznjenci. Ob zlomu fašističnega režima je bila požgana in naša ljudska oblast je do tal izbrisala njeno
ovadbe, ki dostikrat niso odgo- j ogrodje. Na njenem mestu se
sedaj dviga veliko ponosno šol. sko poslopje, ki ustreza vsem modernim in higienskim zahtevam.
Na južni strani mesta zbude zanimanje stara mestna vrata. i Za njimi je prostoren trg z lasti. Vendar je njegova slava j malimi trgovinicami. Na sredi trajala le kratek čas. Po 16 j pa je lep, star, s kamenitnim mesecih je moral odstopiti me- j lokom okrašen vodnjak, ki je sto svojemu nasledniku in od-! že izza davnih časov prejemal dati ^iožu poročilo o svojem j vodo iz vodovoda, ki je bil na-vladanju. S kraljevsko sveča- j pravljen na koncu lagune. V nostjo re je vsakokrat prosla- j ozki Calegariji so hiše zidane vil prihod novega župana, ki je j v beneškem silosu. Ravno tako prišel iz Benetk z velikim; nas vse spominja na pretekla spremstvom in čakal odhoda j stoletja, če nas pot zanese v svojega prednika v samostanu j ribiško predmestje, ki je obr-Benediktincev, odnosno poznej-! njeno proti Rižanski dolini, ših Servitov v Sv. Nikolaju.; Caprin trdi v svoji knjigi ,<Ma-Ko je ladja odplula iz koprske- rine istriane*, da je tu našel
ga pristanišča so topovi na ba-stiji Tiepolo, (ki je bil porušen leta 1835) dali znamenje za prihod novega guvernerja. Pozdravili so ga zvonovi iz 30 zvonikov, poslopja in okna so bila okrašena in skozi glavni vhod so vkorakali mestni straž-
ljudi, k‘i niso nikoli v življenj-u prišli niti do stolnega trga.
Okolica Kopra spada k naj-rodovitnejšemu delu Istre. Preko peščenih teras se vije bujna trta do vrha gričkov podprta s trstjem, ki raste v skupinah tu in tam med njivami.
niki, rdeča milica, carinarji in 2e v februarju oznanja pomlad1
končno njegova ekscelenca s svojim spremstvom. Pod svilenim baldakinom ga je pričakoval syndieus, ki mu je izročil ključ mesta in se je nato vključil v sprevod in z njim mestni svetovalci, sodniki, vitezi reda sv Marka in plemiči. Sprevod se je pomikal po Caligariji proti glavnemu trgu: Ljudstvo je glasno pozdravljalo novega guvernerja in iz Castella Leone so grmeli topovi.
Castel Leone so Benečani sezidali za utrditev svoje oblasti, na najvišj-em delu mesta.
beli mandljev cvet, v poletju rdeče žarijo nasadi paradižnikov in jesen prepreža gričke z lepoto toplih barv umirajočih trtnih listov in težkih žlahtnih grozdov. S temnimi c;pre-sami zasenčeno pokopališče dviga elegično lepoto pokrajine. Se lepša in bujnejša pa je obala pri Sv. Nikolaju, kjer so nekdaj beneški rektorji čakali odhod svojih prednikov in kjer danes veseli ljudje uživajo sonce m morje v velikem, modernem kopališču.
LUDOVIKA KALAN
restinca, Mokrica, do Brežic, Krškega in Celja, je hrvaška fronta stala od Siska do Čakovca, a prebivalstvo vseh naših svobodnih krajev ni štelo več kot 150.000 ljudi. Od Jajca in Udbine, od Beograda, od Muhača do Sigeta, so turške vojne požrle vso Srbijo in Bosno, Liko in Slavonijo, a Sisek, Koprivnica in Zagreb so živeli pod grmenjem turških topov.
Kurdistanski konjeniki so požigali Medžimurje in Turo-polje in stvari so stale tako, da se je zdelo, da bodo še zadnje relikvije naše dežele strmoglavile v turški grob. Azija je zazijala od Makedonije do Donave kot temna grožnja vsemu našemu narodu, a zapadna Evropa, edina nada mnogih posameznikov, je živela več kot 50 let razkrojena na dva tabora: luteransfei jm paipistični.
Luteransko gibanje je zavzelo pri nas mnogo širši obseg, kot nam to govori naša buržoazna zgodovina. Ze od X. stoletja, zlasti pa od padca Zadra, ljudje ob Jadranu in okrog Zagreba niso imeli nikakih iluzij o papeški politiki. Iz dokumentov vidimo, da je mnogo učenjakov, škofov in kardinalov mislilo in delovalo na protestantski način. Od Balda Lupe-tine, Matije Vlašiča, od kardinala Jamometiča in škofa Vergerija Modruškega do Primoža Trubarja, do Vranica do Skri-njariča in do Dalmatina, je mnogo naših književnikov pisalo na protestantski način, kar pomeni, da je zavest, da papi-zem ne predstavlja nikakršne moralne koncepcije več, temveč finančni kapital, banko ve. likega sloga, prodrla v relativno široke sloje. Od glagoljaške borbe za pravico narodnega jezika v cerkvi, do poraza bogomilske Bosne, so bile mnoge stoletne izkušnje naših odnosov z Vatikanom negativne v veri, da je papeški Vatikan v 16. stoletju eden od glavnih vzrokov evropske katastrofe, so naši protestanti iskali stikov s Protestantskim zapadom ter so bili prepričani, da s tem zmanjšujejo nevarnost, ki jim je pretila iz Azije.
Bogomilska Bosna, ki je od XIII. stoletja bila zatočišče vseh svobodnih mislecev vsega zapadnoevropskega sveta, bogomilska Bosna, ki se je več kot 300 let uipirafe gospostvu luteranske in grške cerkve, ta svobodna dežela je ležala v ruševinah. Sedež protipapeža, a po porazu Albigenza sedež pe-teranske univerze, je Bosna, ki je pretrpela več nizov porazov križarskih vojn, raških, duk-ljanskih in madžarskih baronov in kraljev, ta brezverska dežela je padla na veliko veselje svetega očeta, ki se je pojavil lahko v Bosni šele po odhodu Turkov.
NOV SOVRAŽNIK — HABSBURŽANI
V začetku ( XVI. stoletja so Benetke zavzele vso vzhodno jadransko obalo od Istre, Krka in Zadra, Splita in Hvara. Velebit, Bihač. Knin in Sinj so krvaveli v turških rokah, a od Celja, Maribora in Ptuja, preko Sotle in Drave je zapretila vsem nam nova pošast. V evropski politiki na Donavi se je pojavila nova vojaška in papeška sila:	Vzhodnonemška marka z dinastijo Habsburžanov.
V imenu vatikanske politike salzburških škofov, ki so že v IX. stoletju celih 700 let, od Paderborna in A. Achena požigali in plenili to deželo od Celovca do Ljubljane in od Bleda do Rajhenburga gradili svoje trdiijsve, se je pojavila dinastija Habsburgovcev v kamaleonski vlogi zaščitnika pred Turki in pred turško nevarnostjo. Hrvatski Sabor je v tem razdobju med padcem Sigeta in kmečkim uporom pod Matijem Gubcem v drugi polovici XVI. stoletja, med 1566 in 1573, ta Hrvatski sabor, kate rega oblast se je raztezala od Zagreba do Varaždina, smatral ti) svojo avstrofilsko politiko kot politiko manjšega zla. Se-stavlljen od haibsfourgofilskih in protireformatorskih papi-stičnih grofov, baronov in škofov, je bil Hrvatski Sabor, ki je pod Banom in škofom Dra-škovičem likvidiral kmečki u-
por, skupioa tistih fevdalcev, ki so se v dvajsetletni krvavi državljanski vojni angažirali na strani papistične dinastije, potem ko so v svoji deželi poklali vse svoje nasprotnike in pristaše Zapoljine politike. Da je dinastija Habsburžanov manjše zlo odi Turkov, to Je bilo geslo enega dela hrvatskega plemstva in sicer prav tistega, ki je ostalo izven turškega dosega na ozkem pasu od Une do Lonje, medtem ko je drugi nesorazmerno večji del ali poginil pod Turki, ali bil uničen v meščanski vojni ali pa se izselil. Občutek in zavest lastne fevdalne svobode je bil pri juž. nem plemstvu nenavadno intenzivno razvit in vsi ti baroni, ki so pod anžuvinskimi kralji in pod Korvinom igrali v Budiimu vodilno vlogo Habsburžanov piredlsitavljajo politiko končne katastrofe in izgubo fevdalne svobode.
Ze y času Kambrejske lige 1510. leta,, t. j. v začetku 16. stoletja, ko je papež v zvezi s francoskimi, portugalskimi in madžarsko-hrvatskimi kralji hotel zrušiti Benetke, je hrvat-sk0 plemstvo na čelu s kardinalom Bakačem kot kraljevskim kanclerjem v Ostrugonu bilo tako močno, da je to papeško politiko zavrglo na konferenci v Zagrebu kot politiko, ki se ne krije z njihovimi interesi. Prepričan, da bo turško nevarnost premagal s svojimi lastnimi silami, je kardinal Toma Bakač izjavil beneškemu odposlancu Panteleonu Pasqualigu:
UPORI PRED GUBCEM
((Kakšen papež in kakšna papeška politika proti Benetkam v tem trenutku, ko Turek drži Liko. Edino naše vprašanje je vprašanje našega lastnega obstoja, a papeža in kralja sina nečistnice naj vzame vrag!*
Da je torej ta dlunajsika habsburška politika manjšega zla bila y resnici politika katastrofe, to nam je znano, a sto let po Matiji Gubcu je prišlo do zarote Zrinjskega in Pramkcpa. na, ki sta končala na morišču.
Turki so se umaknili na južno obalo Save, a Dunaj je zasedel vso našo deželo prav tako kakor so Benetke prodrle na Dinaro. Od zapadnih krajev in papeža nismo dočakale no-!ben® pcmoč, a iluzij« o Rusiji in slovanstvu so ostale pesniški motivi še polni dve stoletji. Protireformacija je zmagala v književnosti. Vsi protestantski dokumenti so bili požgani, a bogomllsKe koncepcije so ostale samo nagrobni spomeniki po gričih pfaninških pragozdov. Cesarska dunajska oblast je zavladala z rablji, s pečati, ško. fi v naslednjih tristo letih kot simbol jezuitske španske inkvizicije in dvorskega ceremoniala nad graničarskim pokopališčem, ki se je imenovalo turški kordon in kjer so še stoletja vladala dva osnovna zakona:	Karolina	Karla	V.	in
Tripartitum Verbezija.
Politična in ekonomska stvarnost tistega časa. ko so Gubec, Pasanec in Gregorič dvignili v Zagorju upor vse do Celja in Ptuja, je bila kakor vidite zelo zapletena: vsa dežela pod turškim kopitom vse do Zagreba, a Habsburžani in Benetke pripravljeni, da oropajo do temelja našo požgano hišo.
Dvajsetletne turške in beneške vojne so dovedle naše ljudi do popolnega obubožanja, a borba luteranov. papistov, bo-gomilov, pravoslavcev in gla-goljašev, borba pretendentov na prestole in kmečki upor proti fevdalnemu terorju od Rene do Karpatov in od Hvara do Potsuseda, vse to je bilo kot krvava in odjprta rana.
ZNAČAJ GUBČEVEGA UPORA
To revolucionarno gibanje Matije Gubca in njegovih tovarišev r4 bilo prvo v naši zgodovini in v tem pogledu se ta upor naslanja na našo revolucionarno tradicijo, ki sega v davno davnino IX., X. in XI. stoletja, Edini evropski kraij, ki ga je ubila revolucionarna množica, ker ni hotela, da bi šli bojevniki na križarske vojne za papežev račun, je bil ne-
ki naš kralj, ki je padel na našem terenu.
Bogamiifflski ((Verujem#*, da je carigrajski patriarh z rimskim škofom utelešenje hudiča, je glavni motiv naše srednjeveške zgodovine, od katere Bosna ni odstopila do svojega propada.
Umor splitskega škofa Armira, ki so ga Poljičani kamenjali. je klasičen primer kmečke razredne zavestne agrarne vstaje v zgodnjem srednjem veku, a takšnih primerov je bilo v naši preteklosti nešteto. 16 turških velikih vojn in 26 beneških vojn, ki so se valile čez naše ozemlje, so bile nenehno spremljane s Hajduki in z vstajami, od katerih je tista pod Jovanom y Banatu po Mu-haču ali tista na Kvaru pod Ivaničem, po Loredanu, ali borba neretvanskih gusarjev, ali torba, siemjsfcih. usjfipkov, le zubelj iz požara, ki pri nas ni pravzaprav nikdar ugasnil.
DO OSVOBODITVE KMETA SO POTEKLA SE STOLETJA
Hajdukovanje na Uni, Kor-dunu. po celi Bosni, na beneški in črnogorski meji, hajdukovanje po Srbiji, srbska vstaja, ki ustvarja svobodno Srbijo, cela vrsta vstaj med Savo in Dravo v 18. stoletju pa vse do leta 1868, vse to govori jasno, da se vulkan pod nogami osvajalca ni pomiril niti za trenutek.
Revolucija Matije Gubca je bila plebejska, ljudska, kmečka negacija celokupne fevdalne politike tistega časa. To je bila poteza s sablijo čez škofovsko politiko, da je Habsburg manjše zlo do Turka, prav tako kakor tudi protestantske in luteranske politike Tahi Ferenca ali Ungnada, da je kmečka kri — pasja kri, o kateri je Luther govoril, da pomeni prelivati to pasjo kri — širiti slavo in čast božjo.
Idejna zamisel te kmečke revolucionarne borbe za staro pravdo je bila preveč visoka. Cas za uresničenje te koncepcije osvoboditve izpod fevdalnega suženjstva še ni bilo dozorelo. Civilizacija dežele, ma-terialha im duhovna, mi biia na posebno visoki stopnji. Ne smemo pozabiti, da so v tisti dobi sežigali ljudi, ker so mislili, da je zemlja krogla in da se kot planet giba med zvezdami, in da so na smrt obsojali anatome, ki so se drznili dotakniti ljudskega telesa z nožem. Možje in žene so priznavali pod mučenjem in prisego, da so v zvezi z Luciferjem in v Evropi je bilo takrat zažganih več milijonov nedolžnih duš, češ da so čarovnice, čarovniki, krivoverci in pogani.	;.
Naše morje je držal v svojih krempljih beneški lev kot evangelski gospodar, a vse velike reke so bile v turških ro-kah.V mestih je životarila obrt in malomeščanski reveži po trdnjavah niso imeli nikakršne razredne niti narodne zavesti. Plemstvo, v kolikor ga je bilo, je umiralo v bitkah in zarotah, a kmet je bil last fevdalcev kakor grofovske krave ali ,pa zemlja. Odi zitolfce, odi prve
poročne noči, je kmet plačeval več kot 200 vrst davkov in davčnih doklad. In v svetu grofov, baronov, škofov, generalov, papežev, bogov in rabljev, je kmet živel življenje, ki je bilo mnogo bolj sramotno kakor je bilo življenje rimskih sužnjev.
Kmetje zapadne Evrope se niso uspeli osvoboditi še celih naslednjih 300 let, a poskus Matije Gubca, d& spregovori v
imenu vsega kmečkega ljudstva, da izpregovori v imenu ljudske svobode, pravičnosti in socialne enakopravnosti, je svetla stran naše zgodovine.
Danes, po 378 letih, ko ga gledamo z naše socialistične perspektive, ta dogodek ni izgubil na svoji vrednosti. Stoječ nad temi slavnimi grobovi, na tem bojišču, gledamo mi danes s spoštovanjem in občutkom pietete na te hrabre ljudi, ki so imeli toliko moralne in politične smelosti, da so v temni noči naše preteklosti zapalili bakljo, katere plamen sega vse do današnjih dni.
Pred izdajo Valvasorja v slovenščini
Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je pravkar razpisala subskripcijo za Valvasorjevo berilo, knjigo Valvasorjevega dela v slovenščini, ki bo v prevodu in izboru Mirka Rupla ter opremi Ela Justina izšlo v septembru, v počastitev jubileja slovenske knjige.
Ivan Vajkard Valvasor, kranjski plemič in naš znameniti zgodovinar 17. stoletja nam je vsem poznan po svojem delu Slava vojvodine Kranjske, ki j'e izšio konec 17. stoletja v Ljubljani in ki predstavlja še danes poglavitni vir za starejšo slovensko kulturno zgodovino. Valvasor se je rodil v Ljub. Ijani 1641 leta v plemiški družini. Bil je za tedanje čase zelo izobražen, vendar je svoje vsestransko znanje neprestano izpopolnjeval s potovaniji po naših deželah. Na teh potovanjih je proučeval prirodne posebnosti, govorico prebivalstva, njega šege, noše in običaje in zbiral najrazličnejše podatke ter narodopisno gradivo, zgodovinske vire ter sploh vse, kar je bilo zanimivega in vrednega, da se prouči in ohrani potomcem. Kot rezultat tega svojega raziskovalnega dela in obsežne, ga znanja je nastalo njegovo znamenito delo v štirih debelih knjigah, delo, ki mu je pod naslovom «Slava vojvodine Kranjske* prineslo neminljiv sloves. Ta knjiga je danes seveda velika dragocenost in redkost, prav tako kakor je dragocena tudi druga izdaja, ki jo je leta 1879 oskrbel novomeški tiskar Janez Krajec. Valvasor je tako že dolgo težko dostopen; razen tega je pisan v slogovno težki in zato težko umljivi nemščini, kar otežkoča njega proučevanje. Da približa Valvasorja slo. venskim bralcem je leta 1936 Akademska založba v Ljubljani izdala knjigo Valvasorjevega dela v slovenščini. Bilo je to Valvasorjevo berilo, ki je vsebovalo odlomke iz Slave in nekaterih drugih pomembnejših Valvasorjevih del, tako Topografije vojvodine Kranjske, To. pografije vojvodine Koroške, Theatrum mortis humanae in drugih. Pripravljena je bila tu. di že druga knjiga berila, ki bi morala iziti leta 1941 in ki naj bi vsebovala tudi urednikov uvod. Knjiga je bila že natiskana, verudair so če-l-otno naklado v tiskarni na Viru pri Domžalah zasegli Nemci v prvih dneh. vojne ter jo uničili.
Tako je propadel načrt prve slovenske izdaje Valvasorja. Zato pa bo toliko pomembnejša nova izdaja Valvasorja, ki jo bo v počastitev 400 letnice slovenske knjige izdala Mladin. ska knjiga. Kot prvo, pripravlja tudi to izdajo dr. Mirko Rupel, opremil pa bo knjigo slikar in grafik Elo Justin.
Vsekakor bo to nadvse pomembna knjiga, kakršnih malo izide na slovenskem književnem trgu. Založba se je odločila izdati Valvasorjevo berilo v eni sami knjigi. Zato pa bo ta obsegala skoro 500 strani ve. likega formata, da bodo v njej vsebovana vsa tista poglavja Valvasorjevega dela, ki so zanj najznačilnejša in ki so obenem za današnjega bralca zanimiva in aktualna. Skoro v celoti bodo v slovenski izdaji priobčen^ tista poglavja iz VaL vasorjevega dela, ki govore o nošah, navadah in običajih naših ljudi, o naših mestih in trgih, kakor tudi ona, ki govore o čarovnicah, o vragu, ki polhe pase, itd. Tudi opisi pri-rodnih lepot in znamenitosti naše domovine ne bodo manjkali. Knjiga bo imela tudi iz-črpen urednikov uvod o Valvasorjevem življenju in delu ter njegovem pomenu za slovensko kulturno zgodovino. Na koncu knjige pa bodo opombe, ki bodo olajšale umevanje priobčenih tekstov.
Posebnost knjige bo njena oprema, ki bo naravnost razkošna. Knjiga velikega formata, ki bo natisnjena na prvovrstnem papirju, bo v celoti vezana v polusnje. Stavek bo dvokolonski, tisk pa dvobarven. Tako bodo inicialke tiskane v rdeči barvi. Izdelal jih je Elo Justin, ki je oskrbel tudi vinjete in napise, skladno z risbami v izdaji Valvasorja samega. Med besedilom bodo podobe, ki s0 Valvasorjevo delo in ki bodo reproducirane v izvirni velikosti. Dodanih bo tudi nekaj prilog, na katerih je Valvasor uporabil posebne znamenitosti naše domovine. Tako bo celotna slovenska izdaja kar najbolj podobna originalni izdaji, čeprav bo seveda po obsegu manjša.
Knjige je sedaj že precej natiskane, delo samo pa je v polnem teku, tako da bomo imeli v dneh, ko bomo proslavljali ju. bilej slovenske knjige, to dragoceno delo že v rokah.
Z JADRNICO...
* t
K(h> se ne bi predal vetriču na morju v teh vročih dneh
s * J’errarPprepr°8am.i iz Man-°b reprogamim U Nlzozemske. v0(J,.a2r>ih svLs° krasili okna svečan0stih in spre-
SSa^Pub?if 6m° še
S* '"'bo, da e v zgodovini Koerfe “ Plemiči « me-'irao gorna i,!!50 ub°g‘ in da
peT p°hi!tvol0 ra?k°Sje' *bir»£°kuPili J „}n umetni-
»»Uh Palače
so
IV.
Po odloku Predsedstva SNOS se je pričelo šolsko leto 1944-1945 dne 1. oktobra. Prilike, pod katerimi so se to leto odprle šole v Slovenskem Primorju, niso bile ravno rožnate Istro in del Južno - primorskega okrožja je okupator zasedel in postavil mnogo svojih postojank. Tov. Maj-nikova, ki smo jo poslali v Južnoprimorsko okrožje, je poslala sporočilo, da bo storila prav vse, kar je mogoče v sedanjem trenutku, vendar, da malo upa, da bi ostala živa, ker razmere so za naše aktiviste v resnici težke. Prosvetna referentka, ki je potovala z zadnje pokrajinske konference. je padla četnikom trikrat v roke, sicer se je srečno izmotala, vedno pa le ni šlo tako gladko. Okupatorjev pritisk v Srednjeprimorskem o-krožju je postajal vedno hujši. Najmanj motena sta bila Severnoprimorsko in Zapadno-primorsko okrožje. Novi šolski nadzorniki so bili postavljeni pred težke naloge, če so hoteli začeto delo nadaljevati in ga zboljšati. Po okrožjih so se formirali pri izvršnih NOO prosvetni odseki, isto tako tudi po okrajih, kjer so bili postavljeni pomožni šolski inštruktorji.
Dne 15. septembra 1944 je bil izvoljen Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Sloven. sko Primorje. Za prosvetnega referenta je bil izvoljen tov. Zorko Jelinčič. V njegovi odsotnosti je začasno opravljal posle prosvetnega referenta tov. France Bevk, ki se je pred volitvami vrnil z Dolenjskega. Oddelek za osnovno šolstvo je prevzel tov. Henrik Zdešar, ki je bil z odlokom Predsedstva SNOS imenovan za pokra j ilir-
skega šolskega nadzornika za Slovensko Primorje, Za ostale okrožne nadzornike je Predsedstvo SNOS odredilo, da so do nadaljnjega vršilci dolžnosti okrožnih šolskih nadzornikov.
Posamezna okrožja so se pričela pripravljati na šolske festivale, združene s šolskimi razstavami, v trdnem upanju, da je svoboda tik pred vrati. Srednjeprimorsko okrožje, ki je dalo pobudo za te priprave, jim je dalo naslov «Naša šola v borbi*, a Severnoprimorsko okrožje ((Festival zmage*.
V dUhu priprav za dokončno zmago se je vršila v dneh 16. in 17. decembra 1944 nad Sp. Tribušo II. pokrajinska konferenca okrožnih prosvetnih odsekov v Slovenskem Primorju.
Kot pooblaščenec predsedstva SNOS-a je bil navzoč na konferenci tovariš France Ki-monec - Ziga. Nadalje so bili navzoči na konferenci tov. France Bevk, predsednik PN OO za Slovensko Primorje in Trst, tov. dr. Jože Vilfan, tajnik PNOO za Slovensko Primorje in Trst, tov. Mara Samsa. pokrajinska šolska nadzornica za večerne tečaje in Henrik Zdešar, vodja oddelka za osnovno šolstvo pri PNOO. Kot gost je prisostvoval tov. Bertoncelj Ivan - Janoš, pokrajinski šolski nadzornik za Gorenjsko.
Na konferenco je prišlo pet zastopnikov okrožnih prosvetnih odsekov za Srednjeprimorsko, Južnoprimorsko in Severnoprimorsko okrožje. Zastopnika iz Zapadnoprimorske-ga okrožja in Trsta ni bilo zaradi neprehodnosti terena in okupatorjevih ofenziv.
Konferenca se je razvijala V obliki žive debate, v kateri
S0LSTV0 NA PRIMORSKEM!
t časn narodnoosvobodilne borbo
I so se razčistila vsa .pereča. rouka v italijanščini, ker otro-
Ivorasania in sn-rovpl! ,Wnr..-	1	-i	___,____
vprašanja in sprejeli sklepi za ukrepe glede šolstva v tedanji dobi s perspektivo dela v prvih dneh svobode, Razpravljalo se je tudi o ureditvi ekonomskega položaja učiteljstva.
V naslednjem podajam nekaj poročil s posameznih novo organiziranih okrožij: V Za-padnoprimorskem okrožju se je šolstvo v tem šolskem letu dvignilo na precej visoko stopnjo, če se primerja s stanjem šolstva v prejšnjem letu. Organiziranih je bilo okoli 60 šol. Počasi smo pričeli prodirati v tem letu tudi v Slovensko Benečijo in pričele so se_ že odpirati naše šole. Zelo težko stališče je imela šolska oblast z italijanskimi učitelji v Benečiji. Zato je sklical tov. Oskar Venturini, nadzornik za Brda, Benečijo in Rezijo v soglasju in ob sodelovanju z garibaldinskimi partizanskimi enotami konferenco italijanskega učiteljstva, ki je bila dne 30. novembra 1944 v Bo-diku. Kljub oportunizmu, ki ga je učiteljstvo na tej konferenci pokazalo, smo vendar dosegli, da je bila odprta samo tista šola, katera je priznavala načela OF in katere učiteljstvo je hotelo sodelovati z narodnoosvobodilno borbo. Italijanski duhovniki so sami priznavali, da v prvih dveh raz-redih ae morejp poučevati se-
či ne obvladajo italijanskega jezika. Naša ljudska oblast v Benečiji se je tako utrdila, da šolski nadzornik v Vidmu ni imel nikake oblasti v Zapadni Benečiji. Naj navedem za najboljšo ilustracijo razmer v Brdih poročilo tov. Oskarja Venturinija, ki poroča med drugim: «V Brdih učiteljstvo zjutraj pomete razred, posna-ži šolsko poslopje, potem šele začne s poukom. Vsi se hranijo doma in od teh ni prejel še nihče kake nagrade. Poleg šolskega dela so še v najrazličnejših odborih in niti ne tožijo. Primer: Prav na šoli, kjer sem sedaj, poučuje prostovoljno poklicna učiteljica tov. Marinič Pavla, rojena Kumar, sestra znanega skladatelja Srečka Kumarja. Stara je 72 let. brez sredstev, hrani se pa na etapni kuhinji. Potožila je nekoliko, da je hudo, vendar niti pa pamet ji ni prišlo, da bi bilo potrebno, da bi se ji priskočilo na pomoč. Rekla je: Povejte vsem, da je pri nas vendarle pravi raj. Tu imajo vsi zjutraj in popoldne šolo, zvečer od 6. do 8. pa večerni tečaj za odraslo mladino, in potem delo v organizacijah*.
V Srednjeprimorskem okrožju se je v tem letu mreža sovražnih postojank močno zgostila. Kretamje je hilo otež-
da so učitelji postajali žrtve | jim nasedli, Krožki učiteljic so okupatorja in njegovih hlap- se še vedno vršili. Kot zadnja
cev. Tov. Alojzij Kokoravec je bil 15. avgusta odveden od Nemcev in ubit v bližnjem gozdu. Dne 26. septembra pa so odpeljali pomožno učiteljico iz Goč, tov. Hajdo Ferjančičevo z obema sestrama, jim požgali dom ter jih pozneje ustrelili. V internacijo so Nemci odpeljali 3 učitelje. S&mo v zadnjem času so Nemci požgali v tem okrožju 18 šol. Pouk je bil zelo nereden in neprestano prekinjan. Okrožnemu šolskemu nadzorniku so pomagali štirje pomočniki, ki so bili razdeljeni po okrajih. Vse šole katere je vsak čas lahko kontroliral okupator, so dobile prepoved poučevanja in v mnogih krajih so učence razdelili in jih poučevali po tajnih krožkih. Šolske sestre v Tomaju so prišle popolnoma pod vpliv okupatorja, ki je imel tam svojo postojanko in so odklanjale navodila naših oblasti. V Solkanu in Gorici je bilo osnovanih veliko tajnih krožkov. V Gorici so donjo-branci odprli osnovno šolo in gimnazijo. Duša tega podviga je bil profesor J. L. Zanimanje za ti dve šoli vendar ni bilo tako, kot so mislili osnovatelji, hlapci okupatorja, vendar so premotili nekatere starše in dijake zaradi želje po slovenskem jeziku in zaradi premale
kočeno. Posledice tega je bila 1 politične zgrajenosti, da so
žrtev iz vrst učiteljev je nekaj dni pred svobodo padla ubita od četnikov tov. Božena Premrl, sestra narodnega heroja Vojka in pomožna učiteljica v St. Vidu.
V Južnoprimorskem okrožju je bilo v tem šolskem letu delo zelo otežkočeno. Okupator je Istro popolnoma blokiral, tako da se okrožna šolska nadzornica ni mogla prebiti i(z Istre v ostale okraje tega okrožja. Dve pomočnici okrožnega šolskega nadzornika sta dajali navodila pomožnemu učiteljstvu. V tem šolskem letu so žrtvovale svoja življenja pri izvrševanju svojih dolžnosti štiri učiteljice. Tri izmed njih so bile pomožne učiteljice, ena pa poklicna z imenom Cvetka, ki je prišla iz Črnomlja. Vse so poučevale v Loparskem okraju. Tov. Jelka Jaklič, pomočnica okrožne šolske nadzornice, je bila na službenem potu ranjena od četnikov in se je zdravila v vojaški bolnišnici. Po poročilih iz te dobe je bilo stanje v tem delu Primorske v tem letu najtežje.
Severnoprimorsko okrožje je svoje šolstvo razvijalo naprej. Vendar je v tem okrožju bilo mnogo otrok brez pouka, posebno v zimskih mesecih. Kraji so bili stalno zasedeni po našem vojaštvu in ker je prebivalstvo vse žrtvovalo za našo
vojsko, je bila revščina v teh krajih velika. Vzrok izostajanja iz šol — po pregledu je bilo 967 otrok brez pouka — je bil y glavnem v pomanjkanju obutve in slabem zdravstvenem stanju otrok. Učiteljstvo je bilo v splošnem iskreno predano naši stvari. Posebno je bilo požrtvovalno pomožno učiteljstvo, ki je bilo zelo vestno pri svojem delu. Uspehi, ki so jih dosegali pri pouku so bili presenetljivi. Iz tega okrožja smo imeli v Bači ob Idriji zanimiv primer, da So otroci sami izvolili učiteljico irj redno obiskovali pouk, kljub neposredni bližini okupatorja. Žal so nam to učiteljico, ki je bila verjetno edina osnovnošolska učiteljica, postavljena na tak način, odpeljali Nemci.
Zaradi pomanjkanja priročnikov za učiteljstvo je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje oskrbel za učiteljstvo ((Pravopis* v 400 izvodih in ((Slovensko slovnico* v 295 izvodih. (Oboje je izdal PNOO za Gorenjsko). Isto tako je v 375 izvodih razctelil pesmi z naslovom «Zrtvam svobode* in več pesmaric.
Kako veliko je bilo zanimanje za pouk slovenskega jezika, nam priča na stotine in stotine večernih tečajev (točno število nam ni poznano). O-gromno truda za dvig teh večernih tečajev je vložila tov. Mara Samsa, ki je v ta namen priredila tudi ((Slovensko besedo* kot berilo za večerne tečaje. Zelo lično tiskana prva številka je bila zaradi pomanjkanja papirja tudi zadnja.
Težko in naporno delo je bilo delo učiteljstva na Primorskem, 30% tega učiteljstva je
bilo brez potrebne kvalifikacije in je poleg šolskega dela opravljalo že izven šole ostalo kulturno-prosvetno delo in za svoje delo želo priznanje ljudstva. Tako smo 7. VH. 1944 lahko poročali iz Slovenskega Primorja, da se je kvaliteta prireditev izboljšala in da je ljudstvo pričelo gledati s kritičnim očesom na razne prireditve in da mu ni več dovolj, da je prireditev, ampak že loči, dobro od slabega. Okrožni odbor OF za Srednjeprimorsko okrožje je poročal 10. XI. 1944 sledeče: «Kakor po vsem Slovenskem osvobojenem in polo-svobojer.-em ozemlju, se je ob priliki tretje obletnice ustanovitve OF vršilo tekmovanje na Krasu, goriškem in vipavskem, katero se je spričo požrtvovalnosti učiteljev in mladine v redu izvršilo. Tekmovali so vsi, kljub neprenehnemu vpadanju okupatorja v naše vasi*.
To zadnje omenjam samo zaradi tega, da , poudarim, da učiteljstvo ni bilo samo pri delu v šoli, ampak da se je vključilo v narodnoosvobodilno borbo tudi izven šole in to predvsem na kulturno-prosvet-nem polju, pri prireditvah, ki so dvigale zavest ljudi in utrjevale upanje v skorajšnjo zmago.
Po osvoboditvi se je učiteljstvo zbralo na velikem zborovanju v Trstu in Gorici, kjer je pregledalo zaključek svojega dela in občutek si imel, da so se zbrali borci po zmagi, da preštejejo svoje vrste, vzbujajo spomine na težke, a slavne dni in da se še enkrat poslo-ve od onih, ki so morali v tej borbi dati svoja življenja.
Henrik Zdeiar
V/nrkl r Področje visokega zračnega V I\ P M r pritiska se je polagoma umili IVLfVlL kalo proti vzhodu. V Srednjo Evropo se je pretakal hladen zrak, ki bo povzročil v alpskem svetu nevihte, pri nas pa je vplival z manjšimi pooblačitvami. Vendar je znova pričela nastajati fronta visokega zračnega pritiska, tako da je v prihodnjih dneh, razen redkih izjem, pričakovati toplo in jasno vreme.
STRAN 1
ZADNJA POROČILA
In !
mm ft.
IHfHfcfHIttHHJ	Hhsti f	H#n. .15 jj
::::::::::::::::: j	t	:
:::::::::::::::::::::::
Z::::::::::::::::::::::
.... as****?"iv -rtiiiiiirr11*- ’	a*®®®®®8®
RADIO
Današnje najvažnejše radijske postaje: Jug. cona Trsta: 13.45:
Straussovi valčki; 20.00: Giuseppe Verdi: «Falstaff», opera v treh dejanjih. —Slovenija: 12.40: Zabavna g -ba; 22.30: Lahek nočni koncert. — Trst II.: i°-• Dvorak: Serenada za godalni orkester; 23.00. vel: La valse, koreografska pesnitev. — iTSl 13.25: Slavni glasovi; 23.30: Plesn.a glasba.
OČITKI V MKJLISU
na Mossadeahov račun
Mossadegh pravi, da bo odstopil, če njegova vlada vprašanja nafte ne bo zadovoljivo rešila - Včeraj zvečer je bil prvi sestanek - Stockes in Harriman danes v Abadanu - V sredo prično s pravim delom
Sovjetske podmornice v iranskik vodah
TEHERAN, 6. — Za sedanji razvoj v Teheranu je zanimivo, da je Mossadegh naletel na prve očitke, češ da je izdal stvar Perzije, ko se je znova pričel pogajati z Anglijo. Ti očitki prehajajo predvsem od skrajne nacionalistične veje Mossadeghove stranke in pristašev levice, ki je več ali manj pod vplivom Moskve, ki ji prav gotovo ni na tem, da bi to nevarno ognjišče spora na Srednjem vzihodu, kar naenkrat izginilo s kompromisom ki ga je E veliko potrpežljivostjo pripravil Trumanov osebni posredovalec. Harriman,
Rray zaradi tega je bilo danes V perzijskem parlamentu bolj živahno kot običajno in ifcudi tisk, ki zagovarja stališče stranke Tudeh, ostro napada predsednika Mossadegha.
Sicer pa se je vladno delo pričelo danes zjutraj v perzijski prestolnici z velikim mirom. Vlada in komisija za nafto sta se sestali in razpravljali o sestavi iranske delegacije za razgovore s Stokesovim odposlanstvom. Govorili Q tudi o dnevnem redu. ki bi ga pripravili za te sestanke. Končno so sklenili da bodo perzijsko vlado zastopati na sestanku za rešitev petrolejskega pora z Veliko Britanijo naslednji iranski predstavniki: minister za finance Mohamed Ali Varasteh, minister za vzgojo dr- Karim Sandyabi in podtajnik za finance inž. Hassibi. Nekateri menijo, da bodo ti sestanki trajali približno dva tedna.
Nato je perzijski ministrski predsednik Mossadegh sprejel angleškega ministra za surovine, Richarda Stokesa in se z njim razgovarjal več kot eno uro. Takoj nato pa je odšel v parlament
Ko je tam pričel brati svoje poročilo o razgovorih z Averel-lorn Harrimanom in izmenjavi r>ot z Veliko Britanijo, so pričeli kričati nekateri poslanci:
«Smrt Mossadeghuh). Abdel Ghadir Azad, ki je v zadnjem času prekinil stike z Mossade-ghovo nacionalno fronto, pa je kričal: «Ti si povabil angleško vlado, naj se vmešava. Ti stari izdajalec si izdal ljudstvo!« Vladni poslanci Pa so mu odgovorili: «Zapri gobec. Vsedi se Čudak!«
Mossadegh se ni dal omajati ob teh klicih in je mirno bral svoje poročilo, povabil je poslance, naj bodo mirni in jim je obljubil, da bo odstopil, če njegova vlada ne bo zadovoljivo rešila vprašanje nafte. Parlamentarni krogi so izjavili, da je dobil na današnjem zasedanju Mossadegh podporo velike večine poslancev, ki so ga pooblastili, naj nadaljuje z razgovori.
Današnji iranski časopisi, ki so pod vplivom stranke Tudeh so opozorila Mossadegha naj «ne prodaja Irana«. Organ nacionalne stranke «Shahet» je nasvetoval Angležem, naj se ne poslužujejo «stare taktike zastraševanja s tem, da pošiljajo ladje v Perzijski zaliv«. List «Atesh» pa govori o sovjetskem pritisku na Perzijo ki ni prav nič različen od angleškega. Javlja, da so se tri sovjetske podmornice vsidrale v bližini A-stare. Govori tudi o velikih zbiranjih sovjetskih čet ob perzijski meji.
Danes zvečer je prišlo do prvega sestanka med angleško ta perzijsko delegacijo. Sestanek je trajati skoraj eno uro. Predstavnik iranske delegacija Je izjavil, da so biili prvi stiki zelo prisrčni. Najprej sta se obe delegaciji predstavili druga drugi, nato pa sta voditelja delegacij Varasteh in Stckes izrekla želje, da bi se pogajanja končala v uspehom. Nato so odločili, da bo jutri samo
Shinwell razsodnih
med lepimi Angležinjami
Izjavil je, da je bila včerajšnja izvolitev,, Miss Crimon Park "dosti bolj važna, kot konferenca v Washingtonu za oborožitev - Morrison napada Churchilla
sestanek anglodranskih strokovnjakov, ki bedo proučevali posamezne točke izvedbe zakona o nacionalizaciji, ki niso Angležem popolnoma po godu. Angleške strokovnjake bo vodil Donaild Ferbusson, stalni tajnik na ministrstvu za gorivo in strokovnjak za nacionalizacije. V Angliji, je vodit nacionalizacijo premoga in jekla.
Ker Stokes odpotuje jutri v Abadarj skupno s Harrimanom, bodo pričeli s pravim delom šele v sredo. Glede jutrišnjega obiska v Abadanu je izjavil guverner Khuzistana, Mossa Sarabandy, da bodo sprejeli Stokesa in Harrima-na «s tradicionalno iransko gostoljubnostjo irj s ceremo-njami, ki odgovarjajo njunima visokima položajima«.
Vendar javljajo perzijske oblasti, da bodo podrobnosti tega sprejema javili šele eno uro pred prihodom Stokesa in Harrimana z namenom, da preprečijo nerede. Policija je uredila vse potrebno, da ne bodo iz Teherana prispeli demonstranti, za katere pravijo, da bi mogli «v Abadanu pristati samo s padali«.
Težko je življenje v porušenem Seulu
'M
Življenje v Seulu se počasi normalizira. Glavna ovira, ja veliko razdeljanje v mestu, ki ga je pustilo za seboj zašle-douamje zdaj ene in zdaj druge vojskujoče se stranke. preko te južnokorejske prestolnice, Nd današnji siiki vidimo seul-skega frizerja, ki st pri svojem delu pomaga, ko se najbolje jnore. Resignacija, pač ne pomeni novega življ&vja — zanj je potreben pogum.
Komisija za kredite
odobrita proračun za obrambo ZDA
Danes bodo pričeli o njem razpravljati v zbornici Truman ni popolnoma uspel pri svojih zahtevah
WASHINGTON, 6. — Ameriški predsednik Truman se je z vetom uprl zakonskemu osnutku za povišanje pokojnine vojnim invalidom. Truman je izjavil, da bi morali do konca prvega leta izdati 16J milijonov več kot so predvidevali, če bi uveljavili ta zakon.
WASHINGTON, 6. — Komisija za kredite ameriške predstavniške zbornice je danes odobrila vojaški proračun v skupnem znesku 56.062,405890 dolarjev. To je največji proračun za vojsko, kar jih je bilo doslej v ZDA v mirnem, obdobju. Vendar je še za 1.542,608.500 dalair-jev manjši, kot je zahteval Truman. V tet} vsoti namenjeni ameriškemu ministrstvu za o-brambo v davčnem letu, ki se bo končalo 30. junija 1952, niso vračunane 4 milijarde in pol dolarjev za javna dela. To nakazilo bedo proučili pozneje. Prav tako niso všteti stroški za vojno na Kareji.
Sedanjo nakazano vsoto bo-do razdelili na naslednje dele: vojski bodo nakazali 20 miili-jaind in 125,574.565 dolarjiev, Mornarici 15.552.143.225 in letalstvu 79.854,128.000. Te vsote so znaitno manjše odi zahtevanih. Vendar niso zmanjšali nakazila državnemu svetu za varnost (160.000.000 dolarjev) in državnemu uradu za surovine (1,600.000 dolarjev), medtem ko so fonde ministrstvu za dfaramtoo zmanjšali za 16 milijonov in to dobilo sedaj to ministrstvo «le» 5,528.800.000 dolarjev.
Ta proračuni, ki ga bodto Jutri predložili zbornici, je komisija precej kritizirala. Voja-
škim oblastem je očitala, da niso dale «potrebnin poarobnin pojasnil« o zahtevanih vsotah, obenem pa obsodila tudi odnose »med predstavniki, ki kupčujejo in zastopniki tvrdk, s katerimi se pogajajo za dobave V vrednosti več milijonov dolarjev«.
Besedilo, ki ga je odobrila komisija, zaključuje s trdtttvijo, da je glavni namen odobrenih nakazil, «v najkrajšem času organizirati dovolj močne sile za preprečenje bodočih napadov, ustvariti dovolj močno silo za preprečenje katastrofe, če bi prišlo do vojne, omogočiti takojšnje stroge represalije v primeru napada, prot; nw in za postavitev solidnega temelja za čimprejšnjo uresničitev potrebne moči za zagotovitev zmage v primeru, da bi bili prisiljeni vstopniti v odločEni konflikt«.
ARUNDEL, (Anghja) 6. Potniški ylak na progi Brinhg-ton-Porfcmouth se je zaletel v potniški vlak ns posta-ji Ford, Javljajo, da je bilo pri nesreči sedem mrtvih in najmanj 50 ranjenih. Z reševalnimi deli so takoj pričeli. Nesrečo je pov. zračila napačno postavljena kretnica.
. '. : : :::
::::::: :::
 !!:i!H
:  ^
Videli smo
..Glob etr otter sc
LONDON, 6. — Angleški o-brambnd minister, Emanuel Shinwell je danes predsedoval razsodišču, katerega naloga je bila izvoliti Miss «Crimon Park«, po istoimenskem kopališču, ki ga predvsem obiskujejo rudarji iz grofije Durham. Potem ko so izvolili Miss, je spregovoril minister in dejal, da so ga po zadnjem sestanku v Washingtonu, glede standardizacije lahkega orožja ((prijatelji prosili, naj oslanem še nekaj časa v ZDA«. Vendar «sem dejal, da se moram hitro vrniti v Anglijo, ker moram, nastopiti kot sodruk V tem tekmovanju med lepimi Angležinjami. Vprašali so me, če je to zelo važno in jaz sem odgovoril, da ije to dosti bolj važno kot konferenca za lahko oborožitev. Mi hočemo mir in ne vojno. Posledica tega je, da so lepotna tekmovanja, vesellje in kultura,
"""“I «Ančika, teci po R I mamo, reci, da bo -L j nocoj tudi se noč!« je ukazoval ln je kazal obisku pot v drugo stran veže. «Kam je zapisati, da ste se spomnili na nas. Sinoči smo imeli bal in tako... Dati adada. Pa stopimo v kamrico, nonono, tam ni nikogar in gorko. Skoda da vaju ni bilo sinoči! Oola! Micka, Reza! Danes so vse babe se nore! Pogrni mizo, ali ne vidiš, pa nareži kaj in vina prinesi! Dadadada, če bi bila sinoči tukaj, Julka, primoj-dvojača, najlepšega ženina, bi ti bil prikomandiral.«
«E, maram zanj«, se je od. rezala Julka.
«Ce ga že imaš, potem je druga«.
Tako je zabaval »Zlati volk« sorodnici svoje žene, mati županja je občudovala novo visečo svetilko, ki je zadnjič Se ni bilo, Julka le vprašala, kdo je monogram uvezel v prt, tačas pa je že prisopihala gospa sestrična
dosti bolj važna, kot vprašanja glede obrambe in vojne«.
Ko je še govoril o svojem, potovanju v ZDA, je Shinwell izjavil: «Američani so ¥ glavnem taki, kot Angleži: nočejo vojne in vroče želijo mir v svetu«.
Veliko manj pester je bil govor, ki ga je imel angleški zunanji minister Herbert Morrison v svojem volilnem okrožju Leivishan. Hudo je napadel Churchilla, zlasti zaradi njego ve izjave y spodnji zbornici, ko so razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu. Obtožil ga je, da se mu niti ne sanja o socialnih in gospodarskih vprašanjih na Srednjem vzhodu in predvsem o veliki revščini večine tamkajšnjega prebivalstva. Revščina predstavlja važno dejstvo v političnem in socialnem položaju teh držav. ((Churchillove ideje so zelo stare in ne pripadajo več današnji dobi« je zaključil Morrison
Ana, «Zlata volkulja«.
Vzkliki in poljubi, gospod »Zlati volk« se je zdaj lahko zopet vrnil k prekinjenemu pospeševanju obrti, in ko so ženske od razburjenja to pozdrava prišle do sape, se je začelo obširno pripovedo-vanje.
»Torej povej, povej, kako se Je kaj obnesel vaš bal,« je vprašala županja. Vedela je, zdajle se bo nalezla za poln koš naj novejših novic iz Luč; ali se jim bodo smejali v Muhoboru!
»Da, naš bal — čakaj, vse tl povem!« je rekla gospa Ana in gospodinjski njen pogled, nikdar počivajoč, je spreletel po mizi in po sobi, ali je vse v redu. «Anči-ka, ti nemarni otrok, kaj postajaš in posluske otepaš! Ali nimaš mč dela? V kuhi-njo beži, kavo mi prinesi! Ali sl čula ali ne?«
Ančika se je zadrla nad materjo: «No, no, saj že grem,« in mrdajoj se Je po-
«Harlem Globetrottern so se dvakrat predstavili našemu občinstvu. Bolj kot njihovi spremljevalci, so nas zanimali košarkarji, ki jih vodi po svetu Abe Saperstein in seveda tudi Jesse Owens.
Ko smo gledali aGlobetrot-terses, smo uživali ob njih igri. Potrdili so nam, da zaslužijo sloves, ki ga uživajo po svetu. To so res pravi u-metniki žoge, to so akrobati. Ko smo gledali njih natančno premišljene poteze, odmerjene tudi na milimeter, poteze, ki so bide tisočkrat preizkušene, smo dobili vtis, kot da vidimo pod steklom z reflektorji razsvetljen ogromni moderni računski stroj. Čakali smo, da bi se v tem stroju zataknil samo zobček. ln vendar se ni.
Njih nasprotniki iz Bostona so zelo dobro moštvo. Glede na naše gledanje na košarko, so nam bili morda še bližji. Pokazali pa so, da so Za dva razreda slabši.
Kot je bil vsakdo zadovoljen, da je videl aGlobetrot-terse», te prave čarovnike žoge, je imel morda grenak o kus, ko je zagledal Jesse Ovaensa. Celih 15 let je pač že preteklo, odkar je Jesse doživel tak svetovni triunf, kot le malo kdo v zgodovini modemih športnih iger. Jesse Owens je takrat postal čez noč idol vseh mladih ljudi, ki uživajo v lahki atletiki, bil jim je vzgled športnika, ki je s samo premagovanjem dosegel, kar se je zdelo le pred nekaj urami nedosegljivo. Njegovi štirje svetovni rekordi in blazni finiš v štafeti 4x100 metrov so povzročili,
da vzdušja iz olimpijade leta 1946, ne bo lahko pozabiti.
In naenkrat smo ga videli pred. seboj, vendar drugačnega, kot smo si ga predstavljali. Nihče ni morda računal, da je od tedaj preteklo že 15 let in da je danes Jesse O-wens že star (rojen 12. septembra 1913). Ce nam bi napravil predavanje, tako kot ga vsak dan naredi pred svojimi gojenci v Chichago South Side Boys Club, ko razpravlja pred njimi o sikrivno-stih lahkoatletske tehnike ia svojih bogatih izkušnjah, bi nas morda bolj zadovoljil.
Pokazal nam je svoj start, videli smo njegov način teka na kratke proge in čez zapreke. Obenem pa nam je povedal. da je «nerazpoložen».
Stavimo, da bi vsakdo od navdušenih pristašev kraljice športa — lahke atletike — tisočkrat raje videl Jesse O-ivensa na filmskem platnu, kako je zmagoval pred petnajstimi leti. Včeraj se nam je zdel — kot premagam, lev.
Potem smo videli še dva profesionalna igralca namiznega tenisa: Douglasa Cart-landa in bivšega svetovnega Prvaka Mrty Reismana. Pokazalai sta nam lepo igro. Vendar nista mogla preveč navdušiti publike, ker prostor za ta nastop ni bil najbolj posrečeno izbran.
Vse drugo je bil pač cirkus. Sicer je tudi cirkus včasih potreben, če je treba propagirata šport med tistimi, ki drugače ne bi prišli na športne prireditve. Med temi točkami smo poslušali Tony Lavellia, ki je krasno igral na harmoniko in Miss Dorothy Glover
NEDELJSKA KOLESARSKA DIRKA
Mladinci koprskega ..Proleterja" niso imeli velikih nasprotnikov - Proga je bila težka
Po dolgem času smo v nedeljo jmeli zopet prilika videti naše mlade kolesarje v dirki, ki jo je organizirala kolesarska sekcija it D TV v Trstu na 78 km dolgi progi.
Progg sgma ni bila najlažja. Obenem Pa s° imeti kolesarji veliko oviro tudi v močni vročini, ki je tovamo vplivala na mlade toolesaa-je. Tako so manj odporni zapustili dirko pred koncem.
Z zanimanjem smo sledili nastopu kolesarjev koprskega «SSD Proleter«, ki so po dlo-rih rezultatih ob pdčetku sezone, na zadnjih dirkah zabeležili nekaj zapovrstnih neuspehov. Toda v nedieljo so pokazali. dla imajo na našem ozem l ju še vedno malo nasprotnikov, ki bi jim bili mogli ogrožati zmago. Nedeljski rezultati so dokaj zgovorni: 1. Apollanio, 2 Tamaro. 3. Brajnik, 5. Dagri, 8. Perone.
V začetku dirka ni bila posebno zanimiva. Po strani eesiti, ki vodi iz štadiona Prvi maj do Lovca in nato v Bazovico, so vsi kolesarji vozili y skupini, razen GenttEija, ki je zaostal kakih 200 metrov. Ko ni imel nihče napadalnih namenov sta Apollomi© in Tamaro v Bazovici skušala pobegniti. To jima je tudi uspelo. N8 Opčinah sta imela že pol minute prednosti. Od skupine so se ločUi Brajnik. N.icoMti in Franza ter se podali na lov pobeglimi, ki so po bazoviški strmini še povečali svojo prednost na 2 minuti. Vsie je kazalo, dJa je dirka že odločena. Čelni tandem ni
s svojo igro s palicami. Zadnja cirkuška atrakcija, ha-wayski trio pa je v nedeljo izostal. Škode ni bilo posebne.	°b
popusti!, oba sta se. menjavala v vodstvu in edi kilometra do kilomstra povečala svojo prednost. V Seisljanu, 15 km pred ciljem, sta imela, Apolionio in Tamaro že 3’30’’ prednosti nad Brajnikom in Fratnzo. dtočim so ostali sledili s še večjo zamudo. V zadnjih kilometrih sta še bolj utrdila svoji mesti. V odločilnem sprintu na cilju, je Apolionio braz posebnih težkoč pripeljal prvi - za kolo razlike pred Tamaram. Čakati smo morali skoro 6 minut preden je na cilj prišla druga dvojica; Brajnik in Franza. Brajnik je v sprintu zasedel tretje mesto in tako utrdil zmago Proletairja.
Koničen uradni plasman je bil:
1. APOLLONIO Bruno, član SSD Proleter iz Kopra;, ki je prevozil 78 km dolgo pirogo v 2 urah in 12 minutah s povprečno brzimo 35,454 km na uro; 2. Tamaro Lorenza (Proleter) z istim časom; 3. Brajnik Oreste	(Proleter) 5’45” za
prvim; 4. Franza Renato (Opčine) z istim časom; 5. Dagri Marino	(Proleter) 12’22” za
prvim.	6. Scheriani Tullio
(Trst) z	istim časom; 7. Rose-
lin Mario (Trst) za istimi časom; 8. Perone Nevio (Proleter) 14’30” za prvim; 9. Masca-rello Adriano (Nabrežina) z istim časom; 10. Bitna Livio (Trst) 17’ za prvim.
PnS
Nizozemsko plavalno prvenstvo
SITTART (Holandska), 6. —
Na nizozemskem državnem prvenstvu v plavanju so dosegli naslednje rezultate za žen ske: 100 m prosto Irma Schumacher 1:07,3,	100	m	prsno
Geertye Wiellema 1:15,5, 400 m prosto Schumacher 5:27,7. Med moškimi pa je na 10Q m prsno plaval Koes Kievit 1:10,9, 1500
m prostp Ten Thie 20:50,5, 400 m prosto Tiebbes 5:Q7,6, 100 m prosto Tiebbes 59,6.
Na 200 m prsno je Daan Buyse premagaj v metuljčku lanskoletnega prvaka v prsnem plavanju Hansa Kelderja. Med ženskami pa je Rika Brunis tolkla lanskoletno prvakinjo Lies Bonnier.
Zmaga Anglije nad Francijo v lahki atletiki
LONDON, 6. — V drugem dnevu lahkoatletskega tekmovanja med Francijo in Veliko Britanijo je Anglija dokmčno premagala Francijo s točkami 115 : 89.
* * *
CHERBOURGER, 6. — Na prvi etapi kolesarske dirke zahodne Francije, na progi Rennes - Cherbourg, ki je bila dol.-ga 230 km, je zmagal Ruffet s Časom 6:01,21 ur; 2. Frauzet, 3. Deledda; 4. Audaire; 5. Van-stenbergen.
Z motorji po Črnem gozdu
PRIBURG, 6. — Nemški motorni dirkač Walter Zeller je postavil nov rekord! na znani progi po Črnem gozdu, ki ima 173 ovinkov, med katerimi so številni tipa «U» S svojo BMW 500 je prevozil progo s povprečno brzino 92,7 km na uro. Zeller pripada novi generaciji nemških dirkačev. Prejšnji rekord je postavil pred dvema letoma Nemec Georg Meier prav tako z BMW, s povprečno brzino 91,6 km na uro.
Indija svari
Nehru je izjavil, da bi pomenil napad na Kašmir? - napad na indijsko ozemlje.
NOVI DELHI, 6. — Predsednik indijske repuiblike, dr. Ra-■jendra Frasad je danes izjavil V parlamentu, da je Indija odločena preprečiti vojno s Pakistanom «razen, če ng bomo napadeni«. Dejal je, da ima Indija dobre odnose s svojimi sosedi in da mu je žal stalnih nasprotij s Pakistanom. Zaradi nevarnosti, da bi Pakistan napadel Indijo, je bila «moja vlada prisiljena podvzeti nekaj obrambnih ukrepov«.
Indijski ministrski predsednik Nehru pa je opozoril Pakistan. da je Kašmir ((indijsko o-zemije« in da bi se vsakemu napadu proti njemu, uprla Indija s svojimi vojaškimi oddelki.
Nehru je odgovoril na drugo pbvabtio pakistanskega ministrskega predsednika Haquat Ali kana, s katerim ga je povabil naj pride v Karači, ikjer bi se pogovorila o nasprotjih med obema državama, obenem pa je tudi protestiral zaradi zbiranja indijskih čet na pakistanski meji. Nehru je dejal, da je razvidno iz brzojavke, da si ((pridržujete pravico uporabiti svoje oborožene oddelke y Kašmirju. Naša stališča glede načina, po katergm bi mogli urediti kašmirski spor, so diametralno nasprotna vašim. Vi ste šč enkrat predvidevali možnost uporabe vaših oboroženih sil za napad n« Kašmir. Mi bi fak napad smatrali za napad na indijsko ozemlje, ki ga je treba odločno preprečiti, če bi do njega prišlo«.
Nehru je še Izjavil, da so in. dijske čete oddaljene najmanj 20 milj od pakistanske meje. Izrekel je prepričanje, da bo sedanji spor mogoče mirno rešiti.	--------
Egipt se bo ločil
od angleške politike
KAIRO, 6. — Egipčanski zunanji minister Šalah el Din Bet} je danes izjavil V poslanski zbornici da bodo odlpcve-dlali airaglo-etgiipčatnEkO pogodbo iz leta 1936, še predi prestolnim govorom V parlamentu. Predvidevajo, dta bo Faruk govoril ob koncu leta Minister jfe tudi izjavil, dla se Egipt ne bo pridružil Veliki Britaniji y primeru tretje svetovne vojne. Egipt ne bo spredel prisotnosti angleških čet na egipčanskem ozemlju, ne glede na grožnje za novo svetovtno vojno. Na- osnovi pogodbe iz 1946, ima Anglija svoje čete na področju Sueškega kanala in na osnovi te pogodite je Sudan ločen od Egipta. Minister j* dodal, d‘a sta neodvisnost Egipta in njegova enotnost s Sudanom, preveč dragoceni. dia bi mogli dovoliti, da bi angjo-egipčamska pogodba ostala še v naprej v veljavi.
Saiah el Din Bej je še izjavil; «Angieški zunanji minister Morrison je zaprl vrata ob anglo-egipčanskih pogajanjih. Morrison je zagotovil spodnji zbornici, da bo Egipt ob Stranj Velike Britanije v primeru tretje svetovne vojne. To so sanje ln iluzije. Opozorili smo Angleže, da ne bomo sodelovali z njimi v vojaških naporih, dokler bodo angleške čete, ostale na našem ozemlju. To stališče bodo zavzele tud) druge arabske države, ki jih imajo zasedene Angleži, ali pa so jih Angleži v Palestini pričeli ogrožati«. Izjavil je še da bo egipčanska vlada obvestila parlament, še preden bo šel na počitnice, o dokončnih odločitvah za uresničitev egipčanskih nacionalnih teženj. S temi težnjami se strinjata egipčansko in sudansko ljudstvo.
UUILU V bujoni	-
Astra Rojan. 16.45: «Giusepf* dl in njegove
«Zaseda» ^ i kri#*
KINO
V TRSTU
Excelsior. 16.30: «Divja R. Taylor, B. Donlevy. ^ Nazionale. 17.00 ((Velika , R. Cameron, A. Bootn. j, Fenice. 17,00: «SkrivnoSt»o ^ nuli soprog« A. SherKBH 0’Heefe.	.*
Arcobaleno. 16.00: «Giann! m notto v tujski legiji«. m ....	„	-epi*L
F. Giachetti, "	^
Gigli.
Alabarda. 16.00: lor, A. Dahi.
Azzurro. 16,00: «Mož Lane, E. Keyes.
Garibaldi. 15.30: «Dvanaj5tP;
če očka« M. Loy, J. C -jTo Ideale. 16.30: ((Dejanje se O*' j je« Pat 0’Brien.	*
Impero. 17,00: ((Romanti®*^ stolovščina».,G. Cervi, A. 1 Viale. 16.00: ((Junaški PO^I Italija. 16.00: ((Laguna smo Weissmueller.	wj<!
Marconi. 16.30: «GlaS v srcu« F. Forti, B. Gigli- p Massimo. 16.00: «BastogDw r Johnson, J. Hodiak, ujt! Novo Cine. 16.00: «Lov n» “ ka v Arktiki«.	,
Odeon. 16.00: «Rdeča hiša* *■ binson, J. Anderson. < Radio. 16.00: «Vlak z nore1* Parker, M. Chapmarut. p. Savona. 16.00: «Nepremagij,fl s Gurk«, VVallace Beery, POLETNI KINO:
Javni vrt. 20.45: »Ni časa : bežen«.
Rojan. 20 in 22: »Omama*. ,j F. Severo. 20.45: «Moja ^ žena«.	-
SkoIJei. 20.45: «Orkan V Brocchetta, 20.45: «Zaklad V ri Madre«.	-jf
Vittoria. 20.15: «Gospa V v j linskem plašču«.
RADIO
.TCGOSLOVASS*®
CONE TKSTA
TOREK 7.8.1951. I
Oddaja v slovenščini:	.,jj'
Poročila ob 7.00, 13.30. . ■> 23.05 — 7.15 Jutranja gla56’^; dijski koledar. 13.45 str\n0,<> valčke igra na harmoniko Am,-zet Ernunio. 14.00 Sklade j(fč skih skladateljev. 14,30 O® do danes. 14.35 Slovanska jjjl glasba. 18.00 Vedri zvoW.^ Kulturni pregled. 18.30 ludiji in fuge. 19.00 Pr‘~np melodije. 19.30 Poročila. 2 nef)! seppe Verdi: «Falstaff» 0!Lor treh dejanjih. 22,00 Pisa® $‘1 lahke glasbe, 22.30 PhSIr. & ba. 23.10 Glasba za lahK :
SIOTESIJA j
12.00 Igrata orkestra ji
Gugat in Harry James 12.40 Zabavna glasba. ski pregled. 13.10 Lahek (nTj/t ski koncert. 13.50 Spored >. f( opoldanskega koncerta. 1"' \y bavna glasba, vmes objp oOJ, 16.00 Prenos Iz Maribora, ‘lep, leli ste - poslušajte! 19-1®. »»Fj na medigra (plošče). I9-2®, K turnega življenja v sv Pomen raznih stanov - sjujv narodne pesmi. 20.00 S'«11 jK koncert Radia Ljubljan«- jp Napoved časa in poročnLjD Kaj bo jutri na sporedu. ji hek nočni koncert (plošče« Godalni kvartet v F-dtird.
Tat ST II. 30f
7.30 Jutranja glasba. J*: vsakega nekaj. 12.00 No u 12.10 Čajkovski: Nevimf Briljantne operne ar'l j>I«j* Glasba po željah, l?-3l*. glasba. 18.00 Glas Amer* Lj' Dvorak: Serenada za kester. 18.57 Čajkovski-brez besed. 19.00 Mamk" jt, veduje. 19.15 Lahka gla„ i/Pi 20.2° A v «|,F
Slovenski motivi, harmonika. 20.30 Okno j!
20.45 Priljubljene meiod1^ Vzori mladini. 21.30 p sambe 21.45 Dva motiv3 -jdj skega. 22.00 Beethoven: 0 3h št. 5. 22.38 Operni od Ravel:	La	Valso, kore^jT
pesnitev. 23.35 Polnočn3
nit
TltST I.
7.45 Jutranja glasba. , kester modernih ritmov-1FjiPj ninske pesmi. 12.20 Ritrm ,3:f. Amerike. 13.25 Slavm h S 14.10 Ritmična glasba. 1 Jir.i red BBC. 18.00 Spored "h/, n 18.35 Orkester pesmi. Amerike. 19.15 Pesmi in * .pl. ples. 19.35 Poje Lina %0
MUHOBORCI
NAPISAL FRAN MILČINSKI - FRIDOL1N ŽOLNA
no, kar po domače! Torej
nas bal. Petdeset porcij purana sem imela pripravljenih, do pol desete ure so bi. le vse oddane, po 1 K 20 vin. s solato vred — ali ni to poceni? Saj draže ne smeš računati, ti ne veš, kako so ljudje umazani. Povem ti, Piri uradnikih je sama izguba. Izbirati si znajo, nobena reč jim ni dovolj fina, ampak napol zastonj bi radi imeli! — Svinjske pečenke je slo dvajset porcij. Ob treh zjutraj so se dobile hrenovke; to je bilo iznenadenje, vsi so bili strahovito zadovoljni. Pivo se je trikrat nastavilo, vina smo tudi pire-cej potočili, nazadnje so pa dajali za kuhano vino, sodnik, kakor je skop, ga je sam plačal pet litrov «
»Kaj pa gospe ta gospodične,« je zanimalo županjo, »ali so bile močno našešarje-ne? Gotovo da! »
»O jej,« se je oglasila Ančika, ki je mami prinesla ka
20.30 Francoske pesmi. 2Ujj5«f kester ritmov in pesmi. 2J.'ert{l
fonična glasba. 22.45 KO1",}r lin ista Z. Francescatti. 2 ■ || na glasba.
X
H
časi izginila.
»Moji ljubi, postrezite si | ob podbojih, »čevlje na biks.
v žepih pa niks!«
»Ali se mi ne izgubiš smrklja!« se je zakregala mama. »Kak jezik ima ta otrok! Pojdi z Julko pa ji pokaži, kaj ti je prinesel Božič!«
Dekletci sta odšli in županja je z napeto pozornost-jo poslušala nadaljnji popis bala ta prijetno jo je ščegetala misel; »Čakaj, bližnji predpust bo pa v Muhoboru tudi že bal.«
«Da ti povem,« je nadaljevala gospa Ana, »eleganca kakor na dvoru! Tratnikova Lojzika od tamle nasproti je imela bele glacč-čeveljčke; da si jih ni čez cesto pomazala, jo je krščenica, stara Mica, stuporamo prenesla vo in je zdaj zopet slonela sem pred prag. Kake dovti
pe so potem gospodje uga-
njali ,ves večer so se ji ponujali: »Kajne, gospodična, nazaj vas jaz stuporamo ne-sem domov.« Toliko je bilo smehu! — Le počakaj: Mlakarjeva Lina, dobro dekle, ampak noge ima — kakor slon; ta je prinesla lakaste čevlje s seboj v papirju, prišla je pa v širokih. Preobula se je pri meni v sobi. «Oh, gospa,« je rekla, kar smilila se ml je, »tako me bodo tiščali; za premor, ko bomo večerjali, se pridem zopet preobut, saj dovolite!« Ves večer se je sodnik slinil o-koli nje; tako je bila sreč-na, da se 8e preobut ni prišla; ali se pa ni mogla zmuz. niti.«
«Ali bo kaj dosti imela?«
«Deset tisoč obljubljajo,
pa kje jih bodo vzeli! Buč-nih pečka že, pa ne kron! Pol toliko bo tudi dovolj!«
Županja si je mislila: »Naša jih bo imela trideset tisoč, pa ne kron, ampak goldinarjev«
Gospa Ana je nadaljevala: «Notarka vsa v svili! Čakaj, to ti moram povedati: Notar je prav fin gospod, ni umazan, ne stiska grošev in rad malo pokvarta in po-kroka — kaj pa če, saj ves dan dela. Notarki pa to ni všeč. Ali naj venomer pri nji tiči, pri sitnici! — Zdaj, kadar mu preseda njena sitnost, pa sploh domov ne gre, notar, ampak pri nas kosi in večerja in pa Rezki,
ljubosumna na Rezko, ali ni to neumno? — Sinoči pri večerji notar, dobre volje, trčne s svojim kozarcem ob kozarec svoje milostljive in ji reče prijazno: «Servus!» zmoti se pa in ji reče namesto: «Servus, Minka!« — «Servus Rezka!« Tačas notarka kvišku, kakor da jo je pičil gad, vsa sem bila trda. Zdajle bo pa klofuta priletela, adljo bal, sem sl mislila! Notar pa — nak, kako je ta človek premeten — hitro prevrne svoj polni koza-rec po njeni obleki, ravno v naročje se ji je izlilo — pa je bila jeza pogašena. Ta. ko se je delal, kakor da se mu je po nesreči pripetilo, ali jaz sem natanko videla! Spravil jo je domov, da se preobleče, pa je prišel nazaj brez nje in bil prav dobre volje.«
Tako je gospa Ana še naprej pravila o balu in ko je bil bal do kosti oglodan, še o tem in onem, kar je bilo novega v Lučah: o dacarju,
naši natakarici dvori, veš, tako iz norčije. Notarka pa)kako nagaja, o davčnem in-J
špektorju, kako jih privija, pa mu je zadnjič dala pod nos: .Kajne, gospod inšpektor, davek se pravi zato, ker se z njim davi človeka!’ in o novem sodnem pristavu: ta nič ne pije, zvečer v sobi sedi in študira; mož «Zlati volk«, je rekel, da mu bo stanovanje odpovedal; ne, če ne da nič zaslužiti?«
Ura je bila in bila, predno je gospe Ani potekla štrena, pa bi ji Se ne potekla, da se ni razgreta gospa županja preveč smejala vsaki novici. Ta smeh je cikal na zasmeh, zato je gospo Ano nehalo veselje pripovedovati in raj. Si je prepustila besedo županji.
»Ljuba moja«, je rekla, «zdaj pa ti govori ln povej, kako se kaj doma ravnate. Zadnji čas ste kaj mogočni, nič vas ni blizu, nič ne pišete, vse mora človek šele po tujih ljudeh izvedeti. Kdaj pa bo kaj z Julko? Ali se sme čestitati? Slišali smo, da je zaročena...«
Županja je začutila želo v
teh besedah ta
K
se ji oči; »To je Pa,j<i sile, da so tako zlo®11 (fi* ki. Nič ni res, še sehca/ ne. Zdaj bi pa le radš^j la, kateri rogač ima t*-klensko veselje, o nt°J J kletu razdirati rada bi mu malo stoP jezik.«	J,!
«Ali je to kaj hude&|j je hlinila gospa Ana- 4 nič hudega! Dekleta r dar zato, da se pon’0 jj# ne vem, kdo je praV1' borci, ko pridejo P° kih na sodnijo ali vJ)Js’. rijo, se oglašajo P1"1 ^ zajtrk ali kosilo, Pa kako novico. Da se $ dr/ajevim JankoiP p, plete in med vašo •> (Ij< ko so pravili; ne eC* krat, ampak več W Jjpa Saj so hvalili fanta-tPjj da lepo poje, P«*? od «Pljanega Stud j 5
še nič, seveda ne' pa bo že še; s*cerfj) pri vas vsega dost-
UREDNIŠTVO: ULICA MUNTECCH1 it. B. IH. caO.,
It. 20. — Telefonska It. 73-38. OGLASI: ort 8.30 - lj ln^od
Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni pl d 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak
redal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA nan višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-lasov po 10 din.
upravni 100, MmrtiUce'90 Ur Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 ftplpcazavsevrsteo^asovpo lOdin.
V RilNKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PodruZ.: Gorica, Ul. S. Penico l-II., Tel. I1-J2 - Koper, ui. oattisii suia i. ici /u.
(Nadaljevani*
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, mesečno Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.zO>_^