188
Novičar iz raznih krajev.
Lastnoročno pismo presv. Cesarja iz Laksenburga od 3. t. m. do nadvojvoda Albrecht-a, deželnega glavarja na Ogerskem, poterjuje novico, da berž ko bo moč se bojo Cesar s Cesarico povernili zopet na Ogersko. — Na poti na Laško je na sv. Rešnjega Telesa dan presv. Cesarica Marija Ana (žena presv. cesarja Ferdinanda) v Ljubljani bila. — Cesarski sklep od 24. p. m. določuje pravila, ktere imajo po novi zakonski postavi tudi za vojake veljavne biti. — Višje c. k. armadno poveljstvo je ukazalo majorju in stotniku, naj obišeta vse avstrijanske železnice in po-zvesta povsod: koliko vojakov zamore vsaka železnica v kratkem času prepeljavati, kadar bi treba bilo velike armade po železnici transportirati. — Da taki, ki se mislijo na Ogerskem vseliti, ne pridejo v kakošne zadrege, je bilo unidan oklicano, da na Ogerskem nobenih naselišč ne oddaja cesarska vlada. — Po več deželah se po izgledu dunajske razstave napravljajo doma kmetijske razstave.
—   Iz Milana se piše, da pervi hrup zavolj letošnjega slabega s vi In e ga pridelka je bil prenapet, ker razun nekte-rih krajev   v Brešii   in Bergami se obnašajo červiči   dobro.
—   V Marija-Celji so letos   do binkošti   že   80.000 romarjev   šteli.    - V Tarnovu v Galicii bi se bila 30.   dan p. m. kmali grozna nesreča zgodila:   v 2. razredu ljudskih sol se je poderl strop in poterl vse klopi in kar je sicer v šoli bilo; le ene minute pred, in sto staršev bi bilo obžalovalo strašno smert svojih otrok. — Toliko žalostnejo novico pa smo zvedili sedaj od tistih nesrečnih 52 delavcov,   kteri so   bili   s konji   vred 28. dan p. in.   v Svajci   v   Hauen-steinskem predoru (tunelu) zasuti.    Čeravno so začeli v tistem hipu zasip razkopavati in so kopali noč in dan, so prišli   še le 4. dan t. m. do — zadušenih merličev. — Od tistih 87 ladij, ktere so Rusi sami pred Sevastopoljem v morje potopili,   so jih zajeli iz vode  že po   svojih lastnih inžeuirjih 16;   Amerikauci,   ktere so  Rusi udinjali,   da jim bojo potopljene ladije iz morja vzdignili,   se bojo tega dela še le pozneje lotili. — Odkar fraucozki   vinorejci  z žveplom preganjajo tertno bolezen,   ga potrebujejo dvakrat več kot prej:   leta 1849 se je žvepla vpeljalo na Francozko za 2 mil. in 864.810 frankov,   lani   pa že za   4  mil. 412.663 frankov. — Kralj   sardinski   se   bo   oženil   s saksonsko princeznjo Sidonijo. -— Sv. Oče papež so imeli 9. dan t. m. v Bolonijo priti,   kjer so delali velike priprave za slovesen sprejem. —  Novic   politične   baze je tako malo, da se vse važniše dajo skerčiti na dvoje, namreč: kakošen bo ko-uec belgijskih homatij in pa  francozkih  volitev. O belgijskih zadevah dobiva kralj orf   vseh    ž up a bij prošnje, naj ostane vse kakor je pred bilo, in  tako bo menda tudi ostalo,  —  kar pa se tiče   francozkih   volitev   za
deržavni zbor, ki bojo 21. dan t. m., bo menda tudi vse pri starem ostalo in tako, kakor cesar Napoleon hoče, po kterega volji se morejo tudi poslanci voliti. Čudno je le to, da to, kar zoper željo avstrijanske, angležke in turške vlade terja francozka vlada zastran volitev v Moldavi in Vlahi i, tega noče in ne dovoli doma.— Danes je imel po nekem neslanem prerokovanji konec sveta biti. Več ljudi je to res verjelo; pa kaj I saj to ni pervikrat. Leta 1524 mesca svečana je neki zvezdogled prerokoval ves-voljni potop sveta, kterega se je celo kralj Kari V. bal, dokler ga ni neki Auguštin Nif preveril. Nekteri so takrat bežali na visoke gore; nekteri so si dali barke napravljati, v ktere bi se bili z živežem oskerbljeni podali; tako, na priliko, si je dal gosp. Auriol, predsednik Tuluškega zbora, za se in za svojo družino barko napraviti, ktera je blizo njegovega stanovanja stala na 4 vinskih stebrih, da bi je ne bil berž pervi naval vode poplavil; nekteri so clo strahu obnoreli. Mesec svečan pride in preteče — potopa pa ni bilo, kakor ga je zvezdogled prerokoval.