Številka 5 Junij 1985
Vsebina:
— Gradivo za 13. skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine Litija
— Gradivo za 24. zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija
_i
-.
Delegati!
DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC POTREBUJETE TUDI NA SEJI VAŠE DELEGACIJE IN SKUPŠČINE, ČE BOSTE DELEGIRANI NA SEJO, ZATO GA NA SEJO VZEMITE S SEBOJ. V_.-)
točka lc
SKRAJŠANI ZAPISNIK 11. skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine Litija, ki je bila dne 8. maja 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani SO Litija.
Sejo jo voclil predsednik občinske skupščine Branko Pintar. /boru združenega dela je predsedoval podpredsednik /bora Adolf Pajtlcr. /boru
krajevnih skupnosti predsednica zbora Eva Kovic in družbenopolitičnemu zboru podpredsednica llilda Bole. Zapisnik je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej.
Zbori so soglasno sprejeli naslednji dnevni red:
1. a) Ugotovitev sklepčnosti
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
e) Potrditev zapisniku 20. seje družbenopolitičnega zbora
2. Poročila o delu v letu 1984:
a) Temeljnega sodišča v Ljubljani
b) Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
c) Sodišča združenega dela v Ljubljani
d) Občinskega javnega pravobranilstva Ljubljana
e) Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana
3. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija
4. Poročilo o izvajanju načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini
5. Poročilo o stanju in razvoju gostinstva in turizma v občini
6. Kadrovske zadeve
7. Vprašanja in predlogi delegatov.
K 1)
Komisija za verifikacijo pooblastil in inunitetna vprašanja delegatov
/bora združenega dela je poročala, da je od 27 delegatskih mest na seji nav/očih 25 delegatov; seje se nista udeležila delegata iz delegacije Kovine Šmartno in VII. konference delegacij.
Komisija /a veri Ji kaeijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti je poročala, da je od IX delegatskih mestna seji nav/očih 16 delegatov; seje se nista udeležila delegata i/ delegacije KS Vače in Priniskovo,
Podpredsednica družbenopolitičnega zbora llilda Bole je poročala, daje od 22 delegatov na seji nav/očih 15 delegatov.
Na seji so bili nav /oči t udi:
1. Zvonimir Bric,,predsednik izvršnega sveta
2. Karlo Lemut, član izvršnega sveta
3. Jože Sevljak. Član izvršnega sveta
4. Slavko Urbič. sekretar OK SZDL
5. Slavko Rokavec. podpredsednik OKSZDL
6. Anton Ciorenc. predstavnik statutarno pravne koimsjje
7. Predstavniki Temeljnega sodišča. Temeljnega jav nega tožilstva.Sodišča združenega dela. Očinskoga javnega pravobranilstva in Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana'.
K 1/b
Za overitelja /apisnika sta bila predlagana in soglasno i/v oljčna delegata Milena Strmljan in Rosana Maček—Kristan. '
K I/c
Podpredsednica družbenopolitičnega /bora 1 likla Bole je dala /boru v razpravo zapisnik 20. seje /bora. ki je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 3/85. Razprave ni bilo. ter je družbenopolitični /bor zapisnik 20. seje soglasno sprejel.
K 2/a
Poročilo Temeljnega sodišča v Ljubljani je bilo posredovan o deloga-cijam v pisni obliki, uvodno poročilo je podal predstav ni k Temeljnega sodišča v Ljubljani Iztok Šubara.
Razprave ni bilo ter so /bori občinske s kupšči ne soglasno sprejeli poročilo Temeljnega sodišča v Ljubljani o delu v letu 1984.
K 2/h
Poročilo Temeljnega javnega tožilstva \ Ljubljani je bilo v pisni obli ki.) posredovano delegacijam; uvodno poročilo je podal predstav ni k Temeljnega tožilstva Mirko Vrlačnik'.
Razpravo ni bilo ter so /bori sprejeli poročilo Temeljnega tožilstva v Ljubljani o delu v letu 1984 z ugotovitvijo, da se varnostne razmere v občini slabšajo, zato pozivajo vse občane na samozaščitno delovanje.
-, \
13. Skupno zasedanje vseh
zborov občinske skupščine Litija
26. junija 1985 ob 11. uri v veliki sejni dvorani Občinske skupščine Litija, Jerebova 14
PREDLOG P N EV NEC A REDA:
1. a) Ugotovitev sklepčnosti zborov
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
e) Potrditev zapisnika II. skupnega zasedanja vseh zborov
d) Predlog dnevnega reda
2. Osnutek dogovora o temeljih plana občine Litija za obdobje 1986—1990
3. Informacija o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984
4. Informacija o investicijah v teku in načrtovanih investicijah za leto 1985 v občini Litija
5. Informacija o razvoju kmetijstva v občini Litija v obdobju 1981—1985
6. Poročilo veterinarske službe v občini Litija
7. Informacija o stanju in razvitosti samostojnega osebnega dela v občini Litija za obdobje 1981—1985
8. Informacija o uresničevanju nalog na področju oskrbe z električno energijo v občini
9. Vprašanja in predlogi delegatov.
PKKDSl.DNIK
skupščini: občini: litija
Branko Pintar, I. r. v_)
K 2/c
Poročilo Sodišču združenega dela v Ljubljani so delegacije prejele v pisni obliki, uvodno poročilo je podal predsednik Sodišča združenega dela Jože Bal oh.
Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo, delegacija Lesne industrije Litija je posredovala pisno razpravo, v kateri se ne strinja z navedbo v poročilu, da je zmotno mnenje, da predlagatelji — delavci, skoraj vedno uspevajo s svojimi zahtevki. V razpravi so podali tudi pripombo na ažurnost sodišča.
Druge razprave ni bilo in so zbori občinske skupščine sprejeli poročilo Sodišča združenega dela v Ljubljani za leto 1984.
K 2/d
Poročilo Občinskega javnega pravobranilstva Ljubljana so delegacije
prejele v pisnem gradivu; uvodno poročilo je podal javni pravobranilec Benjamin Turk.
Razprave ni bilo ter so zbori občinske skupščine s oglas no sprejeli poročilo Občinskega javnega pravobranilstva Ljubljana za leto 1984.
k 2/c
Poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana so delegacije prejele v pisnem gradivu z vabilom za sejo; uvodno poročil oje podal družbeni pravobranilec .samoupravljanja Ljubljana Viktor Leskpvšek.
Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo, v kateri je predstavnik Občinskega sveta zveze sindikatov Lilija 1'ranci Kajba podal stališča Občinskega sveta zveze sindikatov Litija.
Zbori občinske skupščine so soglasno sprejeli poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana s priporočilom vsem samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v organizacijah združenega dela, da bolj prisluhnejo samoupravnim pravicam delavcev ter spremembe v zakonodaji takoj vnašajo v samoupravne akte.
k 3.
Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija je bil delegacijam posredovan obenem z. razširitvijo dnevnega reda seje. Na mize je bil delegatom razdeljen nov predi ogsklc-pa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini. Uvodno obrazložitev je podal sekretar Občinske konference SZDL Litija Slavko Ui bič.
Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Zvonimir Bric pa je predlog sklepa podrobno obrazložil s primerjavo vsebine s prvotnim predlogom, ki so ga delegacije prejele po pošti; prvotni predlog je bil spremenjen in dopolnjen na podlagi pripomb na sejah izvršnega sveta. Občinske konference SZDL in Občinskega sveta zveze sindikatov žilne 7. 5. 1985 ter pripomb statutarno pravne komisije občinske skupščine.
Predstavnik statutarno pravne komisije Anton Gorencje obrazložil poročilo statutarno pravne komisije glede na nov sklep ter umaknil pripombe komisije k točkam 3., 3.a, 4. in 5.
Predsednik občinsko skupščine Branko Pintar je razpravljal o pripombah statutarno pravne komisije in pozval delegate k razpravi. Delegat KOP Komunala Cvetko Malijcvič je smatral, da bi s programom IV. samoprispevka morali najprej dokončati program III. občinskega samoprispevka, šele nato pa odpirati nova gradbišča. Predloženi program predvideva reševanje komunalnih investicij v krajevnih skupnostih izven mosta Litije, dočim za mestni krajevni skupnosti ni predvidenih sredstev vta namen. Delegacija predlaga, da so z občinskim samoprispevkom najprej zgradi vzgojno izobraževalne objekte, šele nato pa rešuje problematiko komunalne opremljenosti. Delegat KS Litija — levi breg Jože Dobravec je razpravljal o predloženem sklepu o uvedbi IV. občinskega samoprispevka; uvodoma delegacija poudarja,da podpira uvedbo IV. občinskega samoprispevka, vendar zahteva, daje sestavni del sklepa tudi prioritet ni red realizacije posameznih nalog ter da se v tem vrstnem redu opredeli dograditev osnovne šole v Litiji ter pripadajočih objektov kot prva naloga, za katero se v prvi lazi namenijo vsa združena sredstva za skupne namene. Pri tem opozarjajo iia to, da je to nedokončana naloga III. samoprispevka in v programu edini objekt skupnega pomena za več krajevnih
skupnosti. S tem določilom naj se dopolni predloženi sklep z. novim 1 l.a členom. Istočasno delegacija opozarja na dejstvo, da KS Litija — levi breg ni zajeta v posebnih programih krajevnih skupnosti in da krajani niso seznanjeni s tem, daje iz obravnavanega osnutka v predlogu izpadla adaptacija kinogledališke dvorane in prostorov knjižnice v KS Litija
— levi breg, čeprav je to objekt skupnega občinskega pomena. Enako kot ostale KS imajo tudi v KS Litija — levi breg veliko nerešenih problemov, zato je postavljena v neenak položaj z ostalimi KSv občini.
Delegat KZ Gabrovka — Dole Franc Kotar je povedal, da so delavci v njihovi delovni organizaciji pri ponovni razpravi predlagani sklep za uvedbo samoprispevka podprli. Delegat TOZD Usnjarne Šmartno Aleksander Strman je povedal, da delavci načelno podpirajo predloženi sklep, vendar ugotavljajo, da je za izvedbo vseh potrebnih priprav premalo časa. Delegat Predilnice Litija Adolf Pajtler je razpravljal o predloženem sklepu in smatral, da je bilo gradivo posredovano prepozno, zato ga ni bilo možno obravnavati v delegaciji, niti v delovni skupnosti oziroma v samoupravnih organih. Ker je prišlodo določenih sprememb osnutka, obrazložen i pa tudi niso vzroki za spremembe, delegacija ni imela prave osnove za sprejem sklepa, smatra pa, da bi bilo potrebno točneje ločiti objekte skupnega občinskega pomena od objektov za krajevne skupnosti. Uskladiti je potrebno predvsem 4. člen sklepa z 2. in 6. členom zakona o samoprispevku, ker je v sklepu naveden samo namen uporabe sredstev brez programa uporabe sredstev. Zato delegacija zahteva izdelan prioritetni vrstni red gradenj. Prikažejo naj se tudi drugi viri financiranja izvedbe programov, d a bi bile denarno pokrite načrtovane investicije. Delegacija se vzdržuje glasovanja oskle-pu vse dotlej, dokler ne dobi odgovora na postavljena vprašanja oziroma pobude. Delegatka KS Jevnica Eva Kovičje povedala, da krajevna skupnost podpira program ter se zavzema za njegovo izvedbo. Nadalje jc^podala nekaj sprememb v programu investicij v KS Jevnica, ki pa skupnega predvidenega zneska ne spreminjajo. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je obrazložil, da je prioritetna investicija gradnja fole v Litiji in šole na Dol ah, v krajevnih skupnostih pa bodo same skupščine oziroma sveti krajevnih skupnosti določali vrstni red načrtovanih investicij, saj se bodo sredstva v višini 0,5% zbirala na skupnem računu, v višini 1,5% pa na računih krajevnih skupnosti. Sekretar Občinske konference SZDL Slavko Urbič je obrazložil priprave za izvedbo referenduma. Delegacija KS Litija — desni breg je predložila pisno razpravo, v kateri se strinja z uvedbo samoprispevka, vendar meni, da je program preširok in sprašuje ali je program finančno realen. Predsednik izvršnega sveta Zvonimir Bric je v zvezi z volilnimi imeniki povedal, da gre izdelava teh imenikov na računalniški sistem in bodo volilni imeniki v nekaj dneh gotovi. Podpredsednik Občinske konference SZDL Slavko Rokavec je razpravljal o rokih za izpeljavo občinskega referenduma in o akcijah po krajevnih skupnostih.
Razprava je bila končana, predlogsklepaje bil dan na glasovanje in je bil izid glasovanja sledeč:
— družbenopolitični zbor: vseh 15 delegatov je glasovalo za predlagani sklep;
— zbor združenega dela: 22delegatovje glasovalo za predlaganisklep, eden je bil proti, dva sta se glasovanja vzdržala;
— zbor krajevnih skupnosti: 15 delegatov je glasovalo za predlagani sklep, eden seje glasovanja vzdržal.
Predsednik občinske skupščine Bran ko Pintar je ugotovil, da so zbori občinske skupščine z večino glasov sprejeli sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija.
k 4.
Poročilo o izvajanju nalog in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva na območju občine Litija iz občinske pristojnosti za leto 1984jebilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 3/85. V razpravijesodeloval delegat družbenopolitičnega zbora Zeljko Sogorič in predlagal, da bi v bodoče v takšnih poročilih navedli tudi podatke o razbremenitvah oz. obremenitvah gospodarstva iz republiške pristojnosti, saj bo le tako slika obremenjevanja ali razbremenjevanja gospodarstva realna.
Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je smatral, da je pripomba delegata upravičena ter jo občinski komite sprejema.
SKLEP:
1) Zbori sprejemajo poročilo o izvajanju nalog in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva na območju občine Litija iz občinske pristojnosti za leto 1984 skupaj s predlaganimi zaključki.
2) Predlagatelj naj v prihodnje vključi v tako oceno tudi podatke o razbremenitvah gospodarstva iz republiške oziroma zvezne pristojnosti.
K 5.
Poročilo o stanju in razvoju gostinstva in turizma v občini Litija v letu 1984 je bilo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu št. 3/85; uvodno poročilo je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut.
Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo, v kateri je delegatka Gostinskega podjetja Litija Danica Svrši na posredovala pisno razpravo delegacije. Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je smatral, daje pri razvoju turizma potrebno tudi sodelovanje z Regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pisno razpravo je predložilo tudi Turistično društvo Litija.
SKLEP:
Zbori občinske skupščine sprejmejo poročilo o stanju in razvoju gostinstva in turizma v občini skupaj z ugotovitvami in predlaganimi sklepi občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj.
K 6.
1. Predlog za razrešitev in novo izvolitev članov izvršnega sveta občinske skupščine je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 3/85; predsednik občinske skupščine Branko Pintar je odprl razpravo, vendar je ni bilo ter so zbori soglasno sprejeli
SKLEP:
1) TONE BRESKVAR se s 1. 6. 1985 razreši funkcije člana izvršnega sveta občinske skupščine.
2) ZLATO MANTEL se s 1. 6.1985 izvoli za člana izvršnega sveta občinske skupščine za področje malega gospodarstva.
2. Sekretar občinske skupščine Tine Brilej je obrazložil predlog oddelka za ljudsko obrambo, da se v Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito občine Litija Jože Habjan.
Predlog so zbori z glasovanjem sprejeli.
K 7.
Predsednik občinske skupščine Branko Pintar je obrazložil predlog za podelitev listine o priznanju in sicer: Pevskemu zboru LIPA Litijaob 100-letnici delovanja in Gasilskemu društvu Litija ob 100-letnici delovanja.
Razprave ni bilo ter so zbori predlog soglasno sprejeli. Seja je bila končana ob 14. uri.
točka 2
Osnutek
Na temelju 318. člena Ustave SR Slovenije in 38., 39, 40. in 41. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, sklepajo udeleženci
DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990
1. člen
Udeleženci s tem dogovorom opredeljujemo skupne interese, ki so v obdobju 1986—1990 temeljnega pomena za družbeni razvoj občine Litija. Na tej osnovi sprejemamo naloge in obveznosti za usklajeno uresničevanje razvojnih ciljev, ki jih je Skupščina občine Litija določila v smernicah za pripravo družbenega plana občine Litija. Naloge, kijih opredeljujemo s tem dogovorom, izhajajo iz samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih planov udeležencev.
I. GLOBALNI CILJI
DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
2. člen
Družbenoekonomski razvoj občine Litija bo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 odvisen od doseženega razvoja v občini, krepitvesocia-lističnega samoupravljanja, temeljne politike družbenoekonomskega razvoja v planskem obdobju 1986—1990, razvojno tehnološke intenzivnosti proizvodnje in storitev, skladnosti razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter odgovornosti in aktivnosti udeležencev pri izvajanju nalog tega dogovora.
Izhajajoč iz tega, udeleženci dogovora opredeljujemo naslednje skupne interese in cilje družbeno-ekonomskega razvoja občine Litija za obdobje 1986—1990:
— razvijati in utrjevati samoupravni in družbenoekonomski sistem, ki bo izhajal iz sprejetih odločitev v temeljnih sredinah, v ta namen bomo nenehno razvijali in utrjevali sistem obveščanja in informiranja tako na temeljni ravni kot na ravni družbenopolitične skupnosti;
— razvijati in zagotavljati kvalitetno gospodarsko rast ha osnovi boljšega izkoriščanja kapacitet, boljše organiziranosti in investicijskih vlaganj, kar bo omogočilo rast družbenega in osebnega standarda;
— zavarovati kmetijska in gozdna zemljišča v skladu s prostorskimi opredelitvami in intenzivirati kmetijsko in gozdno proizvodnjo;
— stremeti za nova delovna mesta, ki bodo zahtevala več znanja ter višjo strokovno usposobljenost in zaposlovanje delavcev v odročne-jših krajih;
— razvijati hitrejši razvoj mednarodne menjave dela in zagotavljati pozitivne zunanjetrgovinske bilance;
— izvajati ukrepe za racionalno uporabo energije na vseh področjih in v tem sklopu reševati ogrevanje mestnega področja in najožje okolice ob upoštevanju pogojev varstva okolja;
— stalno izboljševati življenjski standard delavcev in občanov v odvisnosti od rezultata dela in gospodarjenja;
— zagotavljati skladen razvoj občine z razvojem krajevnih skupnosti;
— z razvojem komunalne infrastrukture zagotavljati pogoje za ohranjevanje in razvoj kolektivne in individualne komunalne potrošnje ter komunalno opremljanje industrijskih con;
— razvijati tesnejše in učinkovitejše povezovanje v regiji in republiki tako na gospodarskem kot družbenem področju;
— spodbujati inovacijsko in inventivno dejavnost;
— uresničevati cilje povezovanja na enotnem jugoslovanskem tržišču za hitrejši razvoj občine;
— nenehno povečevati obrambo in samozaščitno moč družbene skupnosti;
— razvijati in zagotavljati dobro informiranost delovnih ljudi in občanov.
3. člen
Udeleženci dogovora bomo pri sprejemanju in izvajanju svojih planskih dokumentov zagotavljali izvajanje politike in naloge opredeljenih s tem dogovorom. V ta namen se bomo udeleženci dogovora aktivno vključevali v družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, s katerim bomo konkretneje opredeljevali naloge in obveznosti na posameznih področjih družbene reprodukcije.
Za uresničevanje dogovorjenih nalog bomo udeleženci združevali sredstva za ustvarjanje materialnih pogojev dela in razvoja ter za financiranje redne dejavnosti. V okviru srednjeročnega obdobje bomo z letnimi resolucijami v izvajanju srednjeročnega plana konkretneje opredelili naloge in obseg združevanja sredstev.
Udeleženci soglašamo, da v procesu samoupravnega oblikovanja svojih planskih aktov z. dogovorom vgradimo tudi nekatere skupne naloge in cilje med njimi pa zlasti naslednje:
— povezovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti po načelu svobodne menjave in neposredne menjave dela;
— odpravljanje ovir in spodbujanje združevanja sredstev in dela za razširjeno reprodukcijo na samoupravnih osnovah;
— pospeševanje dohodkovnega in poslovno tehničnega sodelovanja litijske industrije z industrijo v regiji, republiki in širšem jugoslovanskem prostoru s ciljem povečanja dohodkovne uspešnosti;
— selekcioniranje proizvodnih programov, ki se vključujejo v obstoječe prostorske kapacitete;
— postopno izboljšanje obstoječe kadrovske strukture z zaposlovanjem deficitarnih kadrov in pospeševanjem izobraževanja ob delu in iz dela.
4. člen
Z razporejanjem dohodka, ki bo rastel po povprečni realni stopnji 3,8% letno, bomo udeleženci zagotavljali usklajen razvoj celotne družbene reprodukcije. Sredstva za razširitev materialne osnove dela bodo naraščala hitreje od rasti dohodka, sredstva za skupno porabo bodo rastla po povprečni realni 3,6% sredstva za osebno in splošno porabo pa po povprečni realni stopnji 3,8%.
VARIANTA: Sredstva za skupno porabo, splošno in osebno porabo bodo rastla po povprečni letni stopnji 3,6%.
5. člen
Zaposlovanje bo rastlo s poudarkom na produktivnem zaposlovanju po povprečni letni stopnji 1%.
II. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA
6. člen
Udeleženci se bomo na področju pogojev za ustvarjanje in razporejanje dohodka zavzemali, da bodo organizacije združenega dela in delovne skupnosti skrbele za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja s sredstvi za popolnejšo uporabo proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti, za prihranke pri surovinah, energiji" in reprodukcijskem materialu, za razvijanje in izboljšanje organizacije dela s poudarkom na kadrovski strukturi, za večjo vlogo znanja v proizvodnji in poslovanju in večjo uporabo modernih tehnoloških postopkov.
Na teh osnovah'je potrebno doseči zmanjšanje materialnih in drugih proizvodnih stroškov, da bodo porabljena sredstva (brez amortizacije) rastla počasneje od rasti celotnega prihodka, amortizacija pa po taki stopnji, da bo omogočala realno zamenjavo zastarelih in fizično iztroše-nih osnovnih sredstev.
7. člen
Udeleženci dogovora si bomo prizadevali povečati materialno osnovo družbenega razvoja tako, da bo dosežena realna rast družbenega proizvoda v občini višja od slovenskega povprečja.
8. člen
S selektivnim investirnjem v nove zmogljivosti in modernizacijo obstoječih proizvodnih kapacitet bo gospodarska rast dosežena tako, da bomo podpisniki upoštevali dogovorjene kriterije za investicijske naložbe po dogovoru o temeljih plana SR Slovenije in dogovoru o skupnih temeljih srednjeročnih planov v širšem prostoru Ljubljane.
9. člen
Pomemben dejavnik gospodarske rasti bo pospešeno vključevanje v mednarodno delitev dela. Za doseganje ustreznejše dinamike strukturne menjave in pokritja uvoza z izvozom bomo:
— povečali izvoz hitreje kot bo znašala realna rast družbenega proizvoda in tudi z izvozom zagotovili pozitivni finančni rezultat;
— usklajevali rast uvoza tako, da bomo izboljšali uvozno izvozno bilanco v celotnem srednjeročnem obdobju ter s povezovanjem v reprodukcijski verigi in s tem tudi s posrednim izvozom omogočali uvoz v dogovorjenem obsegu, ki bo potreben za nemoteno proizvodnjo tam kjer uvoza ni mogoče nadomestiti z domačimi surovinami in repromateriali.
10. člen
V obdobju 1986—1990 bomo ob planirani gospodarski rasti dosegli postopno izboljšanje razmerij v delitvi družbenega proizvoda. Vse oblike porabe bodo naraščale počasneje od rasti družbenega proizvoda.
i
11. člen
Pri razporejanju čistega dohodka bomo udeleženci upoštevali zlasti:
— višino ustvarjenega dohodka in pogoje njegovega pridobivanja;
— prispevek živega dela pri ustvarjanju dohodka;
— učinkovitost upravljanja in gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije;
— družbeno dogovorjeno raven materialne in socialne varnosti delavcev;
— neporavnane obveznosti iz obdobja 1981 —1985, ki se prenašajo kot obveznost v novo obdobje 1986—1990.
Pri tem bomo uresničevali takšna razmerja v razporejanju čistega dohodka, da bodo sredstva za osebne dohodke, za zadovljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb naraščala počasneje od rasti dohodka.
Pred odločitvijo o dokončni razporeditvi čistega dohodka po zaključnem računu na sredstva za osebne dohodke, skupno porabo, razširitev materialne osnove dela in rezerve, morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela zagotoviti pokritje:
— obveznosti, za katere so se z drugimi organizacijami združenega dela in sredstev; • .-"> *-.\
— obveznosti iz. dogovorov temeljnih družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti, obveznosti nastalih s pogodbami o posojilih in drugo.
12. člen
Tiste organizacije združenega dela, ki imajo v virih sredstev velik delež bančnih kreditov, bodo pri razporejanju dohodka sorazmerno več sredstev namenjale za razširjeno reprodukcijo upoštevajoč pri tem njihove specifičnosti poslovanja.
13. člen
Delavci v organizacijah združenega dela zagotavljamo da bomo z. boljšim tekočim delom in aktiviranjem minulega dela ustvarili takšen dohodek, da bo ob predvidenih razmerjih razporejanja dohodka zagotovljeno tudi naraščanje življenjskega standarda.
Udeleženci bomo zagotovili, da bo v okviru rasti življenjskega standarda skladno z rastjo dohodka sorazmerno naraščal družbeni standard, osebni standard pa v skladu z dogovorjeno nižjo stopnjo rasti.
III. ZAPOSLOVANJE
15. člen
V občini Litija, omejeni zaposlitveni in kadrovski viri, zaostreni pogoji gospodarjenja, predvidena hitrejša rast dohodka na zaposlenega in načrtovana počasnejša rast družbenega stndarda terjajo v srednjeročnem obdpbju racionalizacio poslovanja.
Zaradi izredno hitre rasti zaposlovanja delavcev izven območja občine bomo udeleženci dogovora posebno skrb namenili ustvarjanju novih proizvodnih programov in dejavnosti, ki bo terjala zaposlovanje novih delavcev predvsem višje strokovne usposobljenosti.
Zaposlenost se bo povečala v srednjeročnem obdobju povprečno letno za 1%. To predstavlja okrog 250 delavcev, ki se bodo na novo zaposlili v naslednjem srednjeročnem obdobju.
VARIANTA: ... povprečno letno za 1,7%. To predstavlja okrog 400 delavcev....
Stopnja rasti v negospodarstvu bo zaostajala za stopnjo rasti v gospodarstvu.
Omejevali bomo tudi nadaljnjo rast zaposlovanja na administativnih delih v gospodarstvu in negospodarstvu. Poleg nove zaposlitve z odpiranjem novih delovnih mest pa bo v naslednjem srednjeročnem obdobju za nadomestne potrebe podana možnost za zaposlitev okrog 250 delavcev.
Z letnimi zaposlitvenimi bilancami, ki jih oblikujejo združeno delo, Skupnost za zaposlovanje, Izvršni svet SO Litija in občinski svet ZSS Litija bomo zagotovili prioriteto produktivnemu zaposlovanju.
Do konca srednjeročnega obdobja naj bi z izvajanjem politike zaposlovanja dosegli naslednjo strukturo zaposlenih:
— z visoko 1,9% oz. 97. delavcev
— z. višjo izobrazbo 4% oz. 204 delavci
— s srednjo izobrazbo 20% oz. 1020 delavcev
— z ozkim profilom 74,1% oz. 3780 delavcev
Realizacijo predvidene izobrazbene strukture zaposlenih bomo dosegli
1. Z intenzivnejšim izobraževanjem že zaposlenih delavcev ob delu in iz dela, v ustreznih vzgojno izobraževalnih programih, ki jih bo združeno delo sooblikovalo z vzgojno izobraževalnimi organizacijami.
2. S štipendiranjem učencev in študentov:
a) s kadrovskimi štipendijami,
b) s štipendijami iz združenih sredstev, za kar bomo združevali sredstva iz. bruto osebnih dohodkov po stopnji 0,5%
Varianta: ... po stopnji 0,3%.
Vsakoletno prispevno stopnjo bo določala skupščina skupnosti za zaposlovanje.
3. Z organiziranimi oblikami vračanja delavcev z začasnega dela v tujini, katerim bomo zagotavljali enake pogoje zaposlovanje kot tudi usmerjenega izobraževanja in štipendiranja.
Za realizacijo nalog na področju zaposlovanja in izobraževanja bodo organizacije združenega dela organizirale in strokovno okrepile kadrovske službe tako, da bodo zagotavljale učinkovito opravljanje strokovnih nalog celovite kadrovske politike. Obveznosti organizacij združenega dela pri zaposlovanju novih delavcev bodo pogojene s pokrivanjem celotnih družbenih stroškov za nove zaposlitve na osnovi minimalnih standardov za življenjske razmere pri zaposlovanju delavcev, ki bodo opredeljeni v samoupravnem sporazumu za naslednje srednjeročno obdobje.
Nosilec za sklenitev omenjenega sporazuma je Občinski svet Zveze sindikatov Litija. Pri uresničevanju tega sporazuma pa imajo poleg združenega dela obveznosti tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in Izvršni svet SO Litija.
V interesu združenega dela si bo Zavod za izobraževanje in kulturo Litija prizadeval, da v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti in ustreznih Vzgojno izobraževalnih organizacij organizira nekatere oblike usmerjenega izobraževanja za mladino kot tudi za odrasle v občini Litija.
Udeleženci dogovora bomo celotno srednjeročno obdobje združevali sredstva za nakup kadrovskih stanovanj, s katerimi bomo reševali deficitarne kadre na območju občine Litija, za katere bodo interes izražali udeleženci dogovora.
IV. NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
1. Zemljiška politika
16. člen
Z zemljiško politiko bomo dosegli usklajeno namensko uporabo prostora in smotrno porazdelitev površin na osnovi prirodnih pogojev, primerjalne prednosti prostora ter nujnosti skladnega in učinkovitega družbenoekonomskega razvoja posameznega območja občine.
Pri izvajanju zemljiške politike bomo izhajali iz kategorizacije zemljišč povzete v prostorskem delu družbenega plana. Upoštevali pa bomo zlasti naslednje kriterije:
— Ohranjali bomo kmetijska zemljišča, jih povezovali v zaokrožena območja namenjena reprodukciji in z njimi odgovorno upravljali;
— s prostorskim planom bomo posebej opredelili in določili funkcije območij za oskrbo z vodo;
— stanovanjsko gradnjo bomo zaokrožili v organiziranih naseljih in na zemljiščih, ki so predhodno komunalno urejena tako, da se izboljša uporaba razpoložljivega prostora in izboljša stanovanjsko okolje;
— infrastrukturni in proizvodni objekti vključno z rezervatom za industrijsko cono bodo praviloma grajeni posegli na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko in gospodarsko izrabo.
17. člen
V procesu razširjene reprodukcije gospodarstva bo nekaterim zemljiščem spremenjena namembnost. Koristniki tega prostora bodo zagotavljali sredstva in ukrepe za pridobitev, nadomestitev in usposobitev drugih kmetijskih površin. Vsi posegi v kmetijski ali drugi primarni prostor, zaradi njegove sočasne izrabe ali spremembe namembnosti, morajo temeljiti na ekološki presoji posega. Vključevati morajo pokritje stroškov ukrepov za oblikovanje nove sprejemljive stopnje ekološke uravnovešenosti ter ukrepe za zaščito okolja (regulacije, komasacije, melioracije in podobno).
18. člen
Srategija gospodarjenja z zemljišči za različne oblike reprodukcije, družbeno usmerjene urbanizacije, industrializacije ter razvoja infrastrukture je opredeljena v dolgoročnem planu občine Litija za obdobje 1986—2000 »LITIJA 2000«.
Dogovor je usklajen s temi osnovami.
19. člen
Kmetijska zemljiška skupnost bo skrbela za smotrno izrabo kmetijskih gozdnih površin, tako da bo:
— ohranjala kmetijske površine izven mestnega območja za kmetijsko proizvodnjo in bolj namensko izrabo kmetijskih in gozdnih
" zemljišč;
— načrtno odkupovala prosta kmetijska zemljišča in jih prioritetno namenjala za nadomestilo zemlje kmetom, ki so svoja zemljišča izgubili zaradi urbanizacije;
— skrbela za meliorativne posege t.j. agro in hidromelioracijo in stabilizacijo labilnih kmetijskih zemljišč;
— skrbela za optimalno izrabo zaraščajočih kmetijskih površin in jih namenjala za kmetijsko (pašniško) dejavnost ali za gospodarsko proizvodnjo;
■— zagotovila smotrno rabo kmetijskih pripravkov v območju vodnih virov in zajetij.
2. Kmetijstvo
20. člen
Kmetijstvo v občini bo v naslednjem srednjeročnem obdobju imelo večji poudarek zaradi potrebe samopreskrbe mesta in ohranitve naseljenosti, kar je pomembno tudi za SLO. Kmetijska politika mora biti usmerjena v:
— pospeševanje razvoja hribovskih območij.
— optimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti,
— povečano aktivnost pospeševalne službe,
— večjo proizvodnjo'mleka, mesa, krme in kmetijskih pridelkov Tako naj bi v obdobju 1986—1990 dosegli 4% povprečno letno
stopnjo rasti kmetijske proizvodnje, v okviru te rasti se bo proizvodnja mleka povečala 5% letno, proizvodnja mesa pa 2,5%. Perutninska proizvodnja, ki bo potekala v kooperaciji z delovno organizacijo JATA Zalog, se bo povečala po povprečni letni stopnji 5%.
Predvsem se moramo usmeriti v boljšo izrabo razpoložljivih kmetijskih površin, tudi z izvajanjem komasacije zemljišč, da bi za potrebe občine Litija in delno tudi za potrebe mesta Ljubljana zagotovili potrebne količine živil.
21. člen
Samoupravni sklad za intervencije na področju kmetijstva in proizvodnjo hrane bo z načrtno politiko pospeševal kmetijsko proizvodnjo tako v družbenem kot zasebnem sektorju, kjer poteka načrtna kmetijska tržna proizvodnja in svoja sredstva usmerjal predvsem tja, kjer bodo dala največje učinke v tržni proizvodnji.
V ta namen bo regresiral:
— izobraževanje kmetov in kmečke mladine,
— kmetijsko pospeševalno službo,
— naravno in umetno osemenjevanje,
— nabavo semen, plemenske živine, umetnih gnojil,
— gradnjo hlevov in silosov.
22. člen
Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole in Kmetijska zadruga Litija bosta kmetijsko dejavnost v srednjeročnem obdobju organizirali tako, da bo njuno poslovanje usmerjeno predvsem v pospeševanje in organizacijo kmetijstva za uspešno tržno povezovanje.
Poudarek bo na skupnem zadovoljevanju potreb s ciljem optimalne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in naravnih danosti.
Razvoj primarne proizvodnje bo usmerjen v govedorejo, prašičerejo, gojenje brojlerjev, perutnine in v proizvodnjo mleka, mesa ter sadja.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo tudi v občini sledili usmeritvam širše družbenopolitične skupnosti in uvajali ovčerejo in kunčerejo, prvo predvsem v hribovitih območjih. Za razvoj teh dveh dejavnosti pa bo potrebno kooperacijsko sodelovanje z ustreznimi organizacijami združenega dela.
Z občinami v zasavski regiji, to je občinami Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi bo sklenjen dogovor, s katerim bodo ugotovljeni skupni interesi občin v obdobju 1986—1990 in v okviru teh tudi opredeljene naloge na področju poslovnega sodelovanja na področju proizvodnje hrane in predelave mesa.
23. člen
K stalni rasti in intenzivnosti živinorejske proizvodnje bo pomembno prispevalo tudi zdravstveno varstvo živali, za katerega bo
skrbela veterinarska služba, ki bo z rešitvijo prostorskih in materialnih pogojev ter povečanjem strokovnih kadrov na območju občine ustvarila pogoje tudi za učinkovitejše preventivno delovanje.
3. Gozdarstvo
24. člen
Gozdovi zajemajo največji del občinskega prostora, saj zajemajo 20484 ha ali 62,5% celotne površine občine. Udeleženci dogovora bomo pri sprejemanju odločitev upoštevali naslednja načela in smernice:
— nadaljevali bomo s podružabljanjem gospodarjenja z vsemi gozdovi, ne glede na lastništvo in dogovarjali samoupravne družbene odnose; .
— skrbeli bomo za trajnost gozdov in gozdno proizvodnjo, pri tem pa upoštevali družbene potrebe po lesni surovini, sposobnost rastišč in splošno varstveno funkcijo gozdov.
25. člen
Pri gospodarjenju z gozdovi bomo skrbeli za izboljšanje kakovosti sestojev in v mejah rentabilnosti skrbeli za večje lesne zaloge ter za večjo donosnost, na osnovi strokovnejšega pristopa, boljše mehanizacije in organizacije.
26. člen
Udeleženci dogovora bomo zagotavljali obnavljanje kmetijskih zemljišč za proizvodnjo hrane tako, da ohranimo kulturno krajino.
Pogozdovanje kmetijskih zemljišč pa bomo izvajali le izjemoma na predhodno dogovorjenih in družbeno utemeljenih površinah.
Manj obsežne in manj donosne gozdove, opredeljene s prostorskim planom, pa bomo zaradi družbenih potreb namenili za urbanizacijo (zazidalni načrt Praprošče).
27. člen
Udeleženci soglašano, da je istočasna raba gozdnega prostora z drugimi dejavnostmi (kmetijstvo, lovstvo, rekreacija) dopustna le v takšnih mejah, da ne ogroža lesne proizvodnje in ostale funkcije gozdov.
28. člen
Gozdno gospodarstvo, t. j. GG Ljubljana TOZD Gozdni obrat Litija, TOK Gozdarstvo Zagorje ob Saviin GG Brežice TOZD Gozdarstvo Radeče in TOK Gozdarstvo Radeče, bodo dograjevale obstoječo mrežo gozdnih prometnic in s tem dosegle racionalnejše vključevanje vseh obstoječih potencialov v gozdno proizvodnjo.
Pri tem bomo upoštevali vse družbenoekonomske vidike: racionalnost gradenj, varstvo gozdov in krajine, zaprtost posameznih kmetij in zaselkov, dostopnost predelov za turistične namene, rekreacijo ter potrebe gradnje počitniških hišic in prometnic, pomembnih tudi za SLO.
29. člen
Udeleženci bodo v tem planskem obdobju zagotovili izgradnjo in posodobitev prometnic (razširitev in zmanjšanje vzponov in odvodnja-vanje) na območju Sava — Leše in Pasjek — Tepe — Polšnik — Sopota.
Pri izdelavi operativnih planov bomo pri določanju prioritetne izgradnje upoštevali tudi razvojne usmeritve krajevnih skupnosti.
4. Industrija v
30. člen
Osnovni razvoj na tem področju bo temeljil poleg razvoja obstoječe proizvodnje dejavnosti v tekstilni, usnjarski, lesni in kovinsko predelovalni industriji tudi na razvoju nove predvsem strokovno zahtevnejše proizvodne dejavnosti s prioriteto na področju kemične, ko-vinskopredelovalnc, elektronske ter večje finalizacije obstoječih proizvodnih dejavnosti. Fizični obseg proizvodnje bomo povečevali po povprečni letni stopnji 5%.
Za doseganje teh ciljev bo razvoj slonel na povpraševanju po proizvodih in storitvah naših organizacij združenega dela tako na domačem kot zunanjem tržišču, sledilo pa mu bo razvijanje in uvajanje novih proizvodnih programov.
Organizacije združenega dela se bodo kar najbolj vključevale v izvoz svojih izdelkov in storitev tako neposredno kot preko reprodukcijskih verig s ciljem, da bi dosegli usmeritve na področju mednarodne menjave dela in s tem pozitivno bilanco.
31. člen
4.1. Predilnica Litija bo povečala kapacitete za proizvodnjo akumula-tivnejših vrst preje. Še večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in dvig kvalitete proizvodnje bo dosežena z modernizacijo opreme in izboljšanjem delovnih pogojev.
Za realizacijo načrtovanega razvoja bo potrebna izgradnja novih proizvodnih prostorov ter posodobitev proizvodnih procesov z uvajanjem nove tehnično in tehnološko sodobnejše opreme.
4.2. IUV—TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji
Temeljni cilj v tej organizaciji bo doseči dinamično gospodarsko rast na kakovostnih osnovah. Večji dohodek na delavca in na vložena sredstva bodo dosegli z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in delovnega časa, s povečanjem produktivnosti dela, izboljšanjem asorti-mana in kvalitete.
Proizvodnja bo bolj kot doslej usmerjena v izvoz na konvertibilno tržišče.
Pogoj za takšen razvoj bo končana izgradnja krznarne in nadomestitev iztrošene opreme, ki se do sedaj zaradi omejenih uvoznih možnosti ni pravočasno modernizirala. Sredstva bo potrebno vlagati tudi v energetiko in ekologijo. Urejeno bo preliminarno čiščenje odpadne vode in financirano v ustreznem deležu izgradnjo centralne čistilne naprave v občini Litija.
Temeljna organizacija pa bo v okviru delovne organizacije posebno pozornost namenila povečanju kapacitet pri proizvodnji govejega usnja in modernizaciji ter posodobitvi proizvodnega procesa v konfekciji krzna in usnja.
4.3. Lesna industrija Litija
- Razvoj bo slonel predvsem na večjem in neposrednem vključevanju znanja in ustvarjalnega dela v proizvodnji. Pripravili bodo programe z manjšimi investicijskimi posegi, ki bodo zagotavljali najvišji možni dohodek na delavca ob optimalni izkoriščenosti sredstev in dela.
Pomembna razvojna usmeritev v novem srednjeročnem obdobju bo posodobitev proizvodnih procesov. Pričeli bodo s postopnim vlaganjem v računalniške osnove za vodenje proizvodnih procesov in poslovanja. ,
Razvoj vseh proizvodnih dejavosti bo slonel na enotni lokaciji v Zagorici; posebna pozornost bo zato dana preselitvi obrata stavbnega pohištva iz Šmartna.
Povečalo se bo sodelovanje z obema obrtnima organizacijama združenega dela, to je Mizarstvom Litija in Mizarstvom Gabrovka.
Z organizacijami združenega dela s področja gozdarstva bo sklenjen sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju, ki bo prispeval h kvalitetnejši oskrbi potrebnih količin hlodovine in dohodkovnem sodelovanju.
4.4. SCT TOZD Industrija apna Kresnice
Največja pozornost bo dana modernizaciji transportne poti, apnenic kot osnovne dejavnosti te organizacije in večji finalizaciji izdelkov in proizvodov iz kamenih agregatov in apna. Prav tako bodo večjo finaliza-cijo dosegli tudi z uvajanjem novih proizvodnih programov.
4.5. Kovina Šmartno
Osnovni poudarek bo dan uvajanju novih proizvodnih programov, ki bodo sledili zahtevam tržišča, tako domačega kot tujega. Za nadaljnji razvoj bo pomembna tudi večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in pa zagotovitev ustreznejših delovnih pogojev delavcem.
4.6. Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija Svoj proizvodni program bodo izboljševali kvalitetno; poleg glavne
pa bo še vedno dopolnilna dejavnost storitveno klanje.
Še nadalje bodó poleg vlaganj v lasten razvoj skrbeli za naložbe v razvoj živinoreje.
Povečana proizvodnja bo omogočena s posodobitvijo opreme: nabava klavniške opreme, opreme za predelavo in sušenje izdelkov ter oprema prodajaln.
V srednjeročnem obdobju bo temeljna organizacija zagotovila sredstva za nakup novih poslovnih prostorov za poslovalnico na Cankarjevi cesti v Litiji in nabavo potrebne opreme.
4.7. Tekstil TOZD Pletilja Litija
Temeljni cilj je doseči večji realen dohodek in akumulacijo na enoto proizvoda. Za dosego tega cilja bodo modernizirali in posodabljali proizvodnjo za široko potrošnjo tako, da bo izboljšan asortiman in kvaliteta.
Osnovni poudarek bo dan uvajanju sodobnih pletilnih strojev v proizvodni proces. Uvajanje novih pletilnih strojev bo terjalo povečanje proizvodnih kapacitet na področju konfekeioniranja, za kar bo potrebno zgraditi dodatne proizvodne prostore ali z dograditvijo novih skladiščnih prostorov sprostiti prostore, ki so sedaj namenjeni za skladiščenje.
Svoje cilje bo temeljna organizacija uresničevala v sodelovanju s skupnostjo TOZD Trikotaža, katere nosilec razvojnih nalog je TOZD Angora Ljubljana. V sodelovanju s TOZD Angora bo TOZD Pletilja realizirala prodajo na domačem in tujem trgu ter zagotavljala nabavo surovin za celotno kolekcijo.
4.8. Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole Izkoriščenost proizvodnih kapacitet bo temeljna organizacija zagotovila z uvajanjem novih proizvodnih programov, ki so osnova nadaljnjemu razvoju in ekonomičnosti poslovanja temeljne organizacije.
Glede nd manjše povpraševanje po proizvodih obstoječih proizvodnih programov bo temeljna organizacija v okviru delovne organizacije poslovno tehnično sodelovala tudi / drugimi organizacijami združenega dela.
4.9. Proizvodni obrati organizacij združenega dela izven območja občine Litija
4.9.1. TKG TOZD Proizvodnja kovinske galanterije Ljubljana, obrat
Sava.
Zrizgradnjo novih proizvodnih prostorov so podani pogoji za razširitev proizvodnih dejavosti in večje število zaposlenih delavcev. Razvoj tega obrata bo pospešila tudi odločitev delovne organizacije, da odddelek montaže iz Ljubljane preseli v ta obrat. Osnovna naloga bo modernizacija delovnih priprav, ki bodoomogočale večjo stopnjo avtomatizacije proizvodnje.
4.9.2. Tiskarna Slovenija Ljubljana, Obrat Vače
Že v začetku srednjeročnega obdobja mora delovna organizacija smeleje pristopiti k razvoju tega obrata z uvajanjem nove proizvodnje, ki bo omogočala večje število zaposlenih.
4.9.3. KTL TOZD Kartonaža Ljubljana, Obrat na Ježi v Litiji Delovna organizacija kot tudi TOZD bosta s prenosom nekaterih proizvodnih programov iz TOZD in uvedbo dodatnih novih programov ra/širila proizvodni obrat v Litiji. Zgrajeni bodo dodatni novi proizvodni prostori, ki bodo ustvarili pogoje za večje število zaposlenih v obratu.
4.9.4. ELMA TOZD Elektromaterial Čatež, Obrat Polšnik Skupaj z DO bo TOZD zagotovila nove proizvodne programe za obrat na Polšniku. To bo osnova za razvoj obrata, njegovo razširitev in možnosti za zaposlovanje novih delavcev.
4.9.5. Pletenina Ljubljana, Obrat konfekcije v Jevnici
Delovna organizacija bo glede na povpraševanje po proizvodih pristopila k izgradnji novih proizvodnih prostorov, ki bodo ustvarili možnost za razširitev dejavnosti in večje število zaposlenih delavcev.
4.9.6. Da bo zagotovljen hitrejši razvoj občine ter izholjšan družbenoekonomski položaj, bo pozornost namenjena odpiranju novih proizvodnih obratov predvsem takšne proizvodnje dejavnosti, za katere se lahko zagotavlja surovina in ostali reprodukcijski material in ki bo ustvarila možnost zaposlovanja delavcev z višjo strokovno usposobljenostjo.
Posebna skrb bo dana zagotavljanju novih delovnih mest v manj razvitih krajevnih skupnostih na območju občine Litija, v kolikor so za razvoj gospodarskih dejavnosti podani ustrezni pogoji.
4.9.7. Na področju razvoja proizvodne dejavnosti bo pomembno vlogo imel tudi sklad za gospodarski razvoj občine Litija, v katerega bodo organizacije združenega dela združevale sredstva na podlagi samoupravnih aktov sklada tudi v srednjeročnem obdobju 1986—1990.
5. GRADBENIŠTVO
32. člen
5.1. SGD Beton TOZD Gradmetal Litija
V proizvodnji gradbenega materiala bo dan večji poudarek uvajanju novih proizvodnih programov s ciljem, da čim večje količine savskih agregatov predela v finalne izdelke. Temeljna organizacija bo v sodelovanju z delovno organizacijo potrebno sk,rb namenila obnovi in posodobitvi proizvodne opreme, ter z ustrezno samoupravno organiziranostjo te dejavnosti zagotovila hitrejši razvoj.
Za dolgoročno zagotavljanje potrebnih količin kamenih agregatov za potrebe proizvodnje gradbenega materiala, bo temeljna organizacija preko delovne organizacije združevala potrebna sredstva za modernizacijo kamnoloma SCT TOZD Industrija apna Kresnice.
Posebno pozornost bo namenila organizaciji dela v cilju boljše kvalitete dela in večji produktivnosti dela. S tem v zvezi bo delovni enoti visoke in nizke gradnje opremila s potrebno mehanizacijo. Z izboljšanjem organizacije dela in boljšim izkoriščanjem delovnega časa bo temeljna organizacija povečala svojo konkurenčno sposobnost, zagotovila nemoteno poslovanje in z ustreznejšim nagrajevanjem delavcev le-te stimulirala za boljše in kvalitetnejše delo. V okviru temeljne organizacije se bodo razvijale tudi delovne enote zaključni obrati, razvoj le-teh pa bo izhajal iz dejanskih potreb in možnosti optimalne zaposlenosti delavcev v zaključnih obratih.
' Kovinarsko dejavnost v tej temeljni organizaciji bo nujno povezati v okviru kovinsko predelovalne industrije, kar bo zagotavljalo hitrejši razvoj, uvajanje novih proizvodnih programov in ustvarjanje večjih možnosti za zaposlovanje strokovnih delavcev.
Z ustrezno povezavo in uvajanjem novih proizvodnih programov je nujno zagotoviti boljšo izkoriščenost zmogljivosti. Za dosego teh ciljev bo nujno strokovno okrepiti razvojni oddelek in ustrezne službe ter dejavnost ustrezneje samoupravno organizirati.
6. GOSTINSTVO IN TURIZEM
■ 33. člen 6.1. Gostinsko podjetje Litija
Z namenom, da se izboljša gostinska ponudba v občini in zagotovi nadaljnji razvoj, se bo delovna organizacija povezovala s sorodnimi gostinsko turističnimi organizacijami. V gostinski dejavnosti se bo izboljšala kvaliteta in pestrost ponudbe, ustrezno bodo posodobljeni lokali; pristopilo pa se bo k izgradnji motela z-namenom pridobitve prenočitvenih kapacitet.
Ustrezen delež pri razvoju gostinstva in turizma na območju občine Litija pa bo imel tudi zasebni sektor. V tem delu bo dan poudarek na razvoju celovite gostinske ponudbe.
Pomembno vlogo pri razvoju te dejavnosti pa bo imel razvoj kmečkega turizma ter aktivnosti, kijih bosta vodila turistično društvo Litija in Vače.
7. DROBNO GOSPODARSTVO
34. člen
7.1. Mizarstvo Gabrovka
Delovna organizacija si bo zagotovila razvoj z uvajanjem novih proizvodnih programov in z ustrezno poslovno tehnično povezavo.
Za boljšo organizacijo dela in racionalnejše poslovanje si bo delovna organizacija prizadevala, da celotno dejavnost razvija na eni lokaciji, to je ob sedanji proizvodnji stavbnega pohištva. Za dosego teh ciljev bo potrebna dopolnitev in posodobitev proizvodne opreme.
7.2. Mizarstvo Litija
' Kot obrtna delovna organizacija bodo še naprej sledili povpraševanju po obrtnih storitvah; v proizvodnjo pa bodo uvajali tudi nove proizvodne programe in zaradi razširitve proizvodnje zgradili nove proizvodne prostore. Poleg serijske proizvodnje bo glede na ugodno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih delavcev izvajala tudi zahtevna individualna naročila.
Delovna organizacija bo poslovno tehnično sodelovala z DO Medex Ljubljana in vsemi drugimi organizacijami združenega dela na območju občine in izven z namenom večje učinkovitosti in konkurenčnosti svojih proizvodov in storitev.
7.3. Na področju samostojnega osebnega dela bo prioriteta dana razvoju proizvodnih dejavnosti, predvsem tistih, ki bodo povezane z. združenim delom, ki bodo pospeševale izvoz, nadomeščale uvoz in tistih storitvenih dejavnosti, ki so v prostoru deficitarne, pa pomembne za življenje in delo občanov.
Z družbenim dogovorom o pospeševanju drobnega gospodarstva v obdobju 1986-1990 pa je potrebno opredeliti konkretne naloge za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva na območju občine Litija.
V. UREJANJE PROSTORA
35. člen
1. Gospodarjenje s prostorom se bo odvijalo v qkviru sprejetega prostorskega plana. S tem bo zagotovljeno racionalno gospodarjenje z zemljišči, varovanje kmetijskih zemljišč, voda in zunanjega videza pokrajine.
Udeleženci se bomo zavzemali, da bomo preko kmetijske zemljiške skupnosti Litija omogočali pridobivanje in intenziviranje obstoječih kmetijskih površin z agro in hidromelioracijami.
2. V skladu s pozitivno zakonodajo bo potrebno ustrezno organizirati urbanistično službo, katere naloga bo spremljati prostorske dokumente.
Izdelan bo zazidalni načrt za Litijo-levi breg ter nekateri ureditveni načrti.
3. Za varstvo okolja bo izrednega pomena izgradnja centralne čistilne naprave za mesto Litija, za katero osnova je predhodna izgradnja sistemov za čiščenje odpadnih voda v ustrezni industriji (IUV—T-OZD Usnjarna Šmartno, Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Šmartno in Kovina Šmartno).
4. Naloge s področja geodezije bodo realizirane s skupnim in posebnim planom na. ravni republike in občine. S skupnim planom bo zagotovljen minimalni standard obveznih skupnih evidenc, kar bo osnovna vzpostavitev teritorialne opredelitve podatkov v družbenem sistemu informiranja. S posebnim planom geodetskih del v občini pa se bodo zagotavljale posebne teritorialno opredeljene evidence, ki bodo potrebne občini. S skupnim planom občine in SR Slovenije bo zagotovljeno: revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije, nastavitev prostorskega dela zemljiškega katastra, dopolnitev registra območij teritorialnih enot, nastavitev evidence za potrebe urejanja prostora, reambulacija temeljnih topografskih načrtov 1:5000, izvedba cikličnega aerosnemanja in postavitev točk navezo-valne mreže.
S posebnim planom geodetskih del pa bo zagotovljena izdelava in vzdrževanje kart publikacijskihmeril, izpopolnitev zemljiškega katastra, obnova evidenčnih načrtov, izdelava in vzdrževanjezbirnega katastra komunalnih naprav, vzdrževanje registra teritorialnih enot in evidenca hišnih številk.
Za izvedbo navedenih nalog bo občina zagotovila sredstva v proračunu občine in v programih samoupravnih interesnih skupnosti.
VI. KOMUNALNO GOSPODARSTVO
1. Komunalno gospodarstvo
36. člen
1.1. Na področju komunalnega gospodarstva v občini Litija bomo dali prednost razvoju dejavnostim po vrstnem redu:
— odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov, ,
— pogrebna dejavnost zaradi širitve pokopališča v Šmartnem,
— vodooskrba v mestu Litija in Šmartno ter naseljih, ki še nimajo urejene vodooskrbe.
Druge komunalne dejavnosti bodo izvajane v dosedanjem standardu. Težili bomo k izboljšanju kvalitete uslug na področjih, ki bodo izboljšala zunanji izgled občinskega središča.
V tem obdobju bomo več sredstev namenili za izvajanje komunalnih dejavnosti po krajevnih skupnostih, predvsem za vzdrževanje krajevnih poti.
Na področju gradnje primarnih komunalnih naprav in objektov bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju zgradili:
v 000 din
— centralno odlagališče odpadkov
v Konjski dolini 60.000
— širitev pokopališča v Šmartnem 20.000
— naložbe v izboljšanje vodooskrbe (cevovod
Sitarjevec—Svibno, obnova dotrajanih cevovodov, sofinanciranje vodooskrbe po KS, nadrezervoar v Svibnu, cevovod do GS-4
in druge manjše naloge) 50.600
— odvajanje in čiščenje odpadnih voda (kanal do GS-4, kanal ob Sitarjevški cesti,
sofinanciranje kanalizacije na Bregu) 50.000
— druge letne obveznosti
(krediti, skladi bank, sofinanciranje
strokovne službe itd.) 6.263 Za realizacijo programa bomo morali letno nepovratno združiti 42.383.000,00 din. Združevanje sredstev za investicije bo potrebno v višini 2,28% od BOD izplačanih v preteklem letu. Združevanje se izvede po zaključnih računih za preteklo leto.
Obnova in vzdrževanje skupnih komunalnih naprav bo v naslednjem srednjeročnem obdobju obsegala:
— vzdrževanje in zimska služba na mestnih ulicah, trgih in drugih javnih površinah,
— vzdrževanje zelenih površin, parkov in otroških igrišč,
— vzdrževanje in tokovina za javno razsvetljavo,
— vzdrževanje krajevnih poti,
— izvajanje kafilerije in
— druge obveznosti (odplačilo kreditov, sofinanciranje strokovne službe* skladi bank in drugo),
Za realizacijo osnovne dejavnosti vzdrževanja skupnih komunalnih naprav bomo letno združili 29.311.000,00 din.
Program obnove skupnih komunalnih naprav in objektov zajema:
v 000 din
— program obnove mestnih ulic^trgov in drugih javnih površin (avtobusna postajališča OS Litija, Šmartno, Zravstveni dom Litija, Gra-ška Dobrava; Pokopališka pot, Ponoviška cesta, pločnik ob Ljubljanski cesti, pleskanje ograje na nadvozu, cesta za Kovino, Predil-niška ulica, Frtica, Trg na Stavbah) 55.292
— program obnove zelenic in parkov (trg na Stavbah, igrala na igriščih, Cerkovnik, Gaška Dobrava) 2.500
— program obnove javne razsvetljave (Trg na Stavbah, Graška Dobrava, Šmartno z Ustjem, Frtica, Kresnice, Praprošče) 9.500
— program obnove opornih zidov pri pokopališčih 20.000 Za realizacijo programa obnove skupnih komunalnih naprav bomo združili letno 17.458.000,00 din.
Skupno bomo letno za namene vzdrževanja in obnove skupnih komunalnih naprav zagotovili sredstva s povračili, kijih plačujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije iz dohodka v višini 1,7% od BOD.
1.2. KOP Komunala Litija Ta organizacija združenega dela bo kot organizacija posebnega družbenega pomena izvajala komunalno dejavnost na območju občine Litija.
V ta namen bo letno iz naslova svobodne menjave s samoupravno komunalno skupnostjo pridobivala potrebna sredstva za izvajanje določene dejavnosti ter ustvarjanje materialnih pogojev za delo in razvoj delovne organizacije.
Da bi zagotovila kvalitetno in dosledno izvajanje dejavnosti, se bo delovna organizacija1 kadrovsko okrepila s potrebnimi kadri.
2. Cestno gospodarstvo
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo zagotovili finančna sredstva za realizacijo 100% normativov in standardov vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest. Samo tako bomo preprečili nadaljnje propadanje cest, ki so bile zgrajene v preteklem obdobju.
Za dosego tega cilja bomo v občini letno dobili 24.405.000,00 din za vzdrževanje in varstvo 79 km regionalnih cest in 19.940.000,00 din za vzdrževanje lokalnih cest.
Sredstva bomo dobili iz sredstev vsebovanih v ceni goriva za motorna vozila in pristojbin za cestno motorna vozila.
Potrebe po rekonstrukcijah in obnovah regionalnih in lokalnih cest precej presegajo možnosti. Realno je pričakovati realizacijo rekonstrukcije ceste Litija — Ribče, rekonstrukcijo inondacijskega mostu v Jevni-
Ci, rekonstrukcijo nekaterih odsekov ceste Pasjek — Polšnik in drugih manjših rekonstrukcij lokalnih cest, na katerih so redne avtobusne proge.
Za realizacijo rekonstrukcij lokalnih cest bi OZD in druge organizacije združevale prispevek za prekomerno obremenitev cest, ki bi ga lahko organizacije združenega dela plačevale iz dohodka v višini 0,7% od BOD, s čimer bomo v tem petletnem obdobju za ta namen zagotovili 65.000.000,00 din.
3. VODNOGOSPODARSTVO
38. člen
Na področju vodnega gospodarstva bo največja skrb namenjena vodooskrbi prebivalstva na cekitnem območju občine. S tem v zvezi bodo izvršene raziskave vodnih virov, zgrajena zajetja, vodohrami in omrežja. ,
Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava bo poleg sofinanciranja vodooskrbe in kanalizacije izvedla še regulacijo hudournikov in drugih potokov, predvsem tistih, pri katerih se z regulacijo pridobijo nove kmetijske obdelovalne površine in prepreči poplavljanje.
Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava bo nadaljevala z izgradnjo obrežnih 'zidov Save, predvsem na območju Litija-levi breg, s katerim se bodo pridobile površine za razvoj obrti. Nizvodno se bo ob reki Savi z izgradnjo obrambnih površin pred regulacijo preko Save varovalo kmetijske obdelovalne površine pred poplavljanjem in erozijo.
4. ENERGETIKA
39. člen
4.1. Električno omrežje se mora širiti skladno z razvojem gospodarstva, družbenega standarda in stanovanjske gradnje. Organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva bodo svoje aktivnosti usmerile na področju naše občine v obnpvo in vzdrževanje električnega omrežja za nemoteno oskrbo z električno energijo za potrebe prebivalstva in gospodarstva.
Tako bo v srednjeročnem obdobju 1986-1990 zgrajena razdelilna transformatorska postaja na Ježi v Litiji.
Za zadovoljitev naraščajočih potreb po električni energiji in ustrezni kvaliteti bodo zgrajene nove trafo postaje in izvedena obnova električnega omrežja, kjer bo zaradi dotrajanosti to nujno. Izvajalec vseh del bo DES Elektro Ljubljana s svojimi TOZD: Elektro Ljubljana, Elektro Trbovlje v sodelovanju z občinami v krajevnih skupnostih in komunalno skupnostjo.
4.2. Prizadevali si bomo za racionalnejši način ogrevanja stanovanjskih sosesk. Izvedena bodo ustrezna investicijska dela za boljšo toplotno izolacijo stanovanjskih objektov in toplovodnih naprav s ciljem zmanjšanja porabe goriva na kvadratni meter površine.
Po izvedenih ukrepih: tesnitev zunanjih zapor, obnove toplotne zaščite na vročevodnih razvodih v kinetah in dodatni toplotni zaščiti armirano betonskih plošč na podstrešjih objektov v soseski (to naj bi bilo izvedeno v letu 1985) se bo pristopilo v srednjeročnem obdobju k izdelavi dodatne toplotne izolacije objektov iz zunanje strani objektov (nove fasade).
Ta dela bodo na vseh 24 objektih izvedena pod pogojem, da bo pridobljen ustrezen bančni kredit in samoupravno dogovorjen vir sredstev za vračanje kredita s prerazporeditvijo sredstev stanovanjskega prispevka.
Navedeni ukrepi bodo prispevali, da se bo poraba goriva v stanovanjski soseski Rozmanov trg z izvedbo teh del zmanjšala za cca 25%.
5. PROMET IN ZVEZE
40. člen
5.1. Na področju PTT prometa bomo nadaljevali z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja in razširitvijo kapacitet telefonskih central, prioritetno v ATC Litija za cca 800 do 1000 novih telefonskih številk. Prioriteta bo dana predvsem tistim krajevnim skupnostim, na območju katerih ni zagotovljen vsaj en telefonski priključek v vsaki vasi.
K izgradnji ustreznih poslovnih prostorov za poštni promet bo Podjetje za PTT promet Ljubljana pristopilo na območju krajevnih skupnosti Litija-desni breg, Gabrovka, Dole, Vače in Polšnik,
5.2. Za izboljšanje prometne varnosti bodo zgrajena izogibališča in postajališča za avtobusni promet na najbolj izpostavljenih mestih.
V mestu Litija se bo pristopilo k izgradnji avtobusne postaje, investitor bo Integral SAP TOZD Turbus Ljubljana.
Izboljšal se bo obseg primestnega prometa in s tem omogočila boljša povezanost posameznih krajevnih skupnosti z.občinskim središčem.
5.3. Za večjo varnost potnikov v železniškem prometu bo na železniški postaji v Litiji zgrajen podhod z dostopi na peron in s povezavo na obstoječe komunikacije na levi strani proge v smeri proti Topilniški in Kidričevi cesti, medtem ko bo na desni strani proge urejen dostop do podhoda.
Ustrezno bodo modernizirane storitve v tovornem in potniškem železniškem prometu tudi z uvedbo dodatnih povezav z Ljubljano.
6. PRESKRBA
41. člen
6.1. Izboljšanje oskrbe prebivalstva bo med poglavitnimi nalogami, zato si bomo prizadevali za izboljšanje raznovrstne ponudbe na našem tržišču.
Da bi se izboljšala kvaliteta ponudbe, se bodo organizacije združenega dela, ki s svojimi poslovalnicami izvajajo tovrstno dejavnost na območju naše občine, dogovorile o delitvi programov s ciljem večje specializacije poslovalnic, kar naj bi zagotovilo kvalitetnejšo in pestrejšo ponudbo in ekonomičnejše poslovanje. Da bi se zagotovili ustrezni skladiščni prostori za potrebe trgovskih organizacij združenega dela in skladiščenja občinskih blagovnih rezerv, se bo pristopilo k izgradnji ustreznega objekta na osnovi združevanja sredstev'zainteresiranih trgovskih organizacij.
6.2. Mercator Rožnik TOZD Golovec Ljubljana bo poleg rednega vzdrževanja posameznih poslovalnic na območju občine uredila nove prodajne prostore za trgovino na Polšniku in nadomestne prodajne prostore za trgovino z gradbenim materialom v Litiji. Temeljna organizacija bo vodila tudi aktivnosti za pridobitev novih-prostorov v okviru gradnje stanovanjsko-poslovnega objekta na Cankarjevi ulici v Litiji za poslovalnico Kladivo s pohištvom in poslovalnico Manica v Litiji. Poleg tega pa bo v srednjeročnem obdobju uredila prodajo gradbenega materiala na novi lokaciji. Organizirala in zagotovila bo oskrbo delovnih ljudi in občanov s trdimi gorivi (premog).
6.3. Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole bo poleg rednega vzdrževanja posameznih poslovalnic zgradila prodajne prostore za samopostrežno trgovino v Gabrovki. Poleg tega !pa si bo( delovna organizacija prizadevala, da trgovsko dejavnost oziroma trgovske poslovalnice s prehrambenimi artikli in drugim materialom, razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, preda pod ustreznimi pogoji zainteresirani trgovski organizaciji združenega dela.
6.4. Kmetijska zadruga Litija bo redno vzdrževala posamezne poslovalnice. Zgradila bo prodajne prostore za trgovino na Vačah.
6.5. Žito TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana bo zagotovila nemoteno preskrbo delovnih ljudi in občanov s potrebnimi količinami kruha in pekovskega peciva. V ta namen je že v letu 1985 pristopila k izgradnji novega obrata s sodobno opremo za peko kruha in pekovskega in slaščičarskega peciva v Litiji. Za izvedbo te investicije bodo angažirana kot sovlaganje tudi sredstva organizacij združenega dela preko sklada -td gospodarski razvoj občine Litija.
6.6. Petrol Ljubljana bo z. vključitvijo bencinskega servisa Istra benz zagotavljal redno oskrbo z naftnimi derivati na območju občine Litija: Ustrezno bo posodobil poslovanje obeh svojih poslovalnic tako na desnem kot na levem bregu reke Save.
Z izgraditvijo bencinskega servisa v Moravčah pri Gabrovki bo Petrol Ljubljana prevzel objekt z vso aktivo in pasivo v svoja osnovna sredstva in ustrezno organiziral poslovanje bencinskega servisa.
6.7. Energetika TOZD Butan Plin Ljubljana bo skrbela za nemoteno oskrbo s plinom in s posodobitvijo poslovalnic v Litiji, Šmartnem in Mo-
ravčah pri Gabrovki, zagotovila kvalitetno oskrbo in kontrolo terservis za popravilo plinskih naprav pri gospodinjskih aparatih. Glede na potrebe bo organizirala nove poslovalnice za prodajo plina in servis. i
VII. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
42. člen
1. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo sledila potrebam združenega dela. Letno bo zgrajenih 30 družbenih stanovanj v Litiji, Šmartnem in Jevnici.
Da bo možna takšna dinamika izgradnje, bodo organizacije združenega dela združevale sredstva za stanovanjsko gradnjo iz dohodka in čistega dohodka za naslednje namene in po naslednjih stopnjah:
— za namene družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 1,1% iz dohodka, osnova za obračun je BOD;
— za namene vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu bodo.zd-ruževale povratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,2% iz čistega dohodka. Osnova za obračun je BOD;
— za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov v občini bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,18% iz čistega dohodka, osnova za obračun je BOD;
— za nujna večja vzdrževalna dela nastanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni Jastnini bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,4% iz čistega dohodka; osnova za obračun je BOD;
— za gradnjo domov za učence in študente v SR Sloveniji bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,292% iz dohodka. Osnova za obračun je BOD;
— za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,003% iz dohodka; osnova za obračun je BOD;
— za reševanje stanovanjskih vprašanj kadrov na nerazvitih območjih SR Slovenije bodo združevale nepovratna sredstva v stanovanjski skupnosti po stopnji 0,02% iz čistega dohodka; osnova za obračun je BOD;
— za reševanje lastnih stanovanjskih vprašanj delavcev (vzajemnost v TOZD in DS) bodo združevale sredstva iz. čistega dohodka v lastne sklade skupne porabe — stanovanjski del po stopnji, katero bodo sprejele z lastnim srednjeročnim programom reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev. Stopnja za tako združevanje sredstev bo odvisna od dejanskih potreb ter finančnih možnosti, praviloma pa naj ne bi bila manjša od 3%.
2. Individualna gradnja se bo izvajala v okviru sprejetih urbanističnih dokumentov oziroma skladno z racionalno izrabo prostora na kmetijsko manjvrednih površinah. Pretežni del individualne stanovanjske gradnje v območju urbanističnih zasnov za Litijo in Šmartno z Ustjem bo na območju sprejetega zazidalnega načrta Praprošče.
3. Organizacije združenega dela bodo sredstva, ki jih namenjajo za stanovanjsko gradnjo razdeljevale v globalu 40 : 60 v korist indivn dualne gradnje.
4. Pri oblikovanju stanarin bomo upoštevali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji in doseženo stopnjo v odnosu na programirano stanarino. Programirana letna stopnja stanarine naj bi zagotovila fenostavno reprodukcijo, to je 2,55% revalorizirane točkovne vrednosti stanovanja.
5. Za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva pa bo potrebno še naprej krepiti in razvijati hišno' samoupravo.
/
VIII. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
43. člen
Razvoj družbene dejavnosti bo sledil razvoju gospodarstva. V okviru možnosti bodo prednostno določeni programi posameznih dejavnosti, ki kar najbolj povečujejo ustvarjalno sposobnost ter so osnova za skladnejši materialni in družbeni razvoj. Ohraniti bo potrebno najmanj realno raven preteklega srednjeročnega obdobja.
Z izvedbo določenih nalog iz III. občinskega samoprispevka in izvedbo programa IV. občinskega samoprispevka bodo pomembno izboljšani pogoji dela na področju vzgoje in izobraževanja in to v osnovni šoli Litija in podružnični osnovni šoli Dole.
Poleg samoprispevka občanov se bodo od 1. 1. 1986 združevala sredstva iz bruto osebnih dohodkov v višini 0,20%. Konkretna stopnja za posamezno leto bo odvisna od bilance skupne porabe. Vir za financiranje programa bo tudi združevanje amortizacije.
Povečanje dejavnosti, ki izvira iz novih kapacitet, mora biti finančno ovrednoteno v samoupravnih sporazumih o temeljih plana tiste samoupravne interesne skupnosti, ki bo razširitev dejavnosti vključila v svoj program.
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da bomo na načelih svobodne menjave dela zagotavljali sredstva za redno dejavnost v prihodnjih letih na osnovi in v okviru programov leta 1985. iPo-večanje oziroma razširitev in novi programi bodo odvisni od rasti dohodka in dogovorjene porabe za posamezno leto srednjeročnega obdobja.
1. Otroško varstvo
Na področju otroškega varstva bo vključeno 30% vseh predšolskih otrok v občini v redno vzgojnovarstveno dejavnost v obstoječih zmogljivostih. V krajevnih skupnostih, kjer ni objektov za organizirano varstvo otrok, se bodo proučile v primeru potrebe druge oblike kot so varstvo otrok na domu. Za dosego usmeritve, da se zagotovijo enake razvojne možnosti vsem otrokom, bomo še nadalje razvijali vključevanje 4 in 5 letnih otrok v skrajšane vzgojne programe. V malo šolo bodo vključeni vsi 6 letni otroci. Do konca srednjeročnega obdobja predvidevamo najmanj obvezni program v obsegu 420 ur priprave otrok na šolo.
Družbene pomoči bodo prejemali otroci po enotno dogovorjeni ravni socialne varnosti v SRS.
Varstvo matere in novorojenca bomo uresničevali po dogovorjenih merilih na ravni SR Slovenije. Predvideva se podaljšanje porodniškega dopusta do enega leta ter širjenje kroga upravičencev do porodniškega dopusta.
2. Izobraževanje
Za osnovnošolsko izobraževanje bomo v naslednjem obdobju še izboljšali prostorske pogoje, zlasti v Litiji in na Dolah. V tem obdobju bomo v okviru možnosti odpravljali kombiniran pouk na višjih stopnjah, s tem pa bomo zagotavljali redne prevoze otrok na matične šole. Podaljšano bivanje in celodnevno šolo bomo izvajali v sedanjem obsegu. V podaljšano bivanje bomo vnašali več elementov celodnevne šole. V tem obdobju bomo morali postopoma v okviru možnosti izboljšati materialni položaj osnovnega šolstva.
V okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo bodo v interesu združenega dela organizirane posamezne oblike usmerjenega izobraževanja.
Izvajanje usmerjenega izobraževanja bo možno v povezavi z ustreznimi izobraževalnimi institucijami in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi.
3. Zdravstvo
Z novimi zdravstvenimi objekti so dani pogoji za boljšo kvaliteto zdravstvenega varstva, ki mora biti usmerjeno zlasti v preventivo in varstvo pri delu ter obsežnejše nudenje specialističnih storitev. Raven zdravstvenega stanja prebivalstva ter standard in kvaliteto zdravstvenih storitev bomo lahko zadržali le s še boljšim gospodarjenjem.
4. Kultura
Glavni poudarek kulturne dejavnosti bo v širjenju amaterske kulturne dejavnosti. S pridobitvijo večnamenske telovadnice v Litiji in preureditvijo dvorane na Stavbah bodo dane možnosti za širšo kulturno dejavnost tako za-razne prireditve, kakor tudi za kinode-javnost v Litiji sami. Za razvoj nekaterih zvrsti kulture so dani pogoji z obnovo gradu Bogenšperk in z nadaljnjim uresničevanjem projekta Vače 81 (GEOSS).
V tem srednjeročnem obdobju se bo pristopilo k urejanju prostorov Farbarjevega gradu, ki naj bi bil v pretežnem delu namenjen za kulturno dejavnost.
Več pozornosti bo potrebno dati tudi obnovi in vzdrževanju kulturnih domov v krajevnih skupnostih.
Matični knjižnici v Litiji bo potrebno zagotoviti ustrezne pogoje za delo in razvoj, kar je povezano s statusom matične knjižnice, t
5. Telesna kultura
Na področju telesnokulturne dejavnosti bodo imele prednost naloge, ki razvijajo množično aktivno vključevanje občanov in nekatere tekmovalne dejavnosti. Nadalje moramo urejati rekreativne površine in izgradnjo športnega parka. Z izgradnjo večnamenske telovadnice bodo podani pogoji za večje aktivnosti in prireditve ter tudi za razvoj tekmovalnega športa, katerega pogojujejo ustrezni prostori.
6. Socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva bomo posvetili večjo skrb nadaljnjemu razvoju organiziranosti socialnega dela za vsa okolja, kjer ljudje živijo in delajo, pospeševali dejavnost za preprečevanje in zmanjševanje vzrokov za nastajanje socialne politike. Uresničevali bomo samoupravni sporazum oTOcialnovarstvenih pravicah, ki narekujejo zagotavljanje dogovorjene ravni socialnoekonomske varnosti občanom, ki Si jo s svojim delom ne morejo zagotoviti. V tem obdobju bo moral Center za socialno delo povečati učinkovitost svojega dela glede na nov samoupravni sporazum o socialno-varstvenih pravicah in drugih zakonih.
7. Raziskovalna dejavnost.
Raziskovalna skupnost bo spodbujala inovacijsko in raziskovalno dejavnost v organizacijah združenega dela, kakor tudi s pripravo konkretnih raziskav za razvoj dejavnosti na posameznih področjih. Pri tem bo tesno sodelovala z organizacijami združenega dela ter na tej osnovi opredeljevala prioriteto posameznim nalogam.
IX. KRAJEVNE SKUPNOSTI
44. člen
Delovni ljudje in občani bodo svoje interese uresničevali organizirani v krajevne skupnosti. V okviru proračuna občine se bodo zagotavljala finančna sredstva za delo delegacij in izvajanje delegatskega sistema ter za urejanje ustreznih prostorov za delo organov v krajevnih skupnostih.
Za uresničevanje nalog v krajevnih skupnostih bodo delovni ljudje in občani združevali sredstva po prispevni stopnji 0,5% iz čistega dohodka; osnova BOD.
S temi sredstvi in sredstvi krajevnega samoprispevka in prostovoljnim delom si bodo delovni ljudje in občani izboljšali pogoje življenja in dela v krajevni skupnosti.
X. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
45. člen
Udeleženci družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija bomo v svoje planske dokumente redne dejavnosti vključili in v njih upoštevali naloge, potrebe in interese splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Le neposredne
naloge splošne ljudske obrambe bomo načrtovali v obrambno razvojnih programih kot sestavni del srednjeročnega družbenega plana.
Za uresničevanje neposrednih nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo zagotavljali sredstva:
— za izvajanje nalog in programov, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost,
— za izvajanje lastnih obrambnih priprav po srednjeročnem obrambnem razvojnem načrtu organov, organizacij in skupnosti. Za ustvarjanje materialnih in drugih pogojev ter uresničevanje nalog in programov, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost, bomo v tem obdobju združevali 14.900.000.- din sredstev z izhodiščemiv letu 1986 po stopnji0,43. Združena sredstva bodo namenjena za razvoj teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite, službe opazovanja, obveščanja in zvez, obrambne priprave družbeno gospodarskega sistema ter pouk in usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito.
Na področju varstva pred požari bo največja pozornost namenjena opremljanju gasilskih društev in usposabljanju le-teh za primer intervencij. 1 Večja pozornost bo namenjena tudi preventivnemu delovanju tako v okviru organizacij združenega dela kot občinske gasilske zveze. Da bi se zagotovilo tekoče izvajanje nalog, se bodo v okviru skupnosti za varstvo pred požari združevalasredstva po stopnji 0,24%.
Za posamezno leto bodo naloge konkretno opredeljene in financiranje sprejeto s samoupravnim sporazumom.
XI. DELOVANJE SKUPŠČINE IN ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
46. člen
1. Slošna poraba
Na področju splošne porabe bo posebno pozornost potrebno nameniti zagotavljanju sredstev za učinkovitejše in bolj kvalitetno delo upravnih organov. Učinkovitejše delovanje upravnih organov bomo zagotavljali s koncentracijo nalog v manjšem številu občinskih in medobčinskih upravnih organov. Večjo kvaliteto delovanja pa bo potrebno zagotoviti tudi z izboljšanjem kadrovske strukture delavcev, z boljšim nagrajevanjem kreativnega in ustvarjalnega dela ter modernizacijo opreme (povezovanje z računalniško podprtimi informacijskimi sistemi).
Nadaljevali bomo z združevanjem sredstev za financiranje prostorskih delov planskih dokumentov in izvedbenih prostorskih aktov.
Planirati bo potrebno sredstva za zagotovitev prostorskih, materialnih in kadrovskih pogojev za ustanovitev enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji; v sodelovanju s kulturno skupnostjo pa tudi za arhiv.
2. Informacijski sistem
Nadaljevali bomo z izdajanjem Delegatskega obveščevalca, kot sestavnega dela družbenega sistema informiranja za samoupravno delegatsko odločanje.
Obstoječi družbeni sistem informiranja v občini bo potrebno dograditi tako, da bo evidentiranje, zbiranje, obdelava, hranjenje in izkazovanje podatkov, ki so pomembni za vse subjekte družbenega sistema informiranja, usklajeno.
V okviru občine bomo proučili obstoječo tehnično opremo, ki bi lahko prispevala k učinkovitejšemu opravljanju nalog družbenega sistema informiranja ter sprejeli program ukrepov za poenotenje in skupno nabavo, uporabo in vzdrževanje računalniške in druge opreme.
Ustanovili bomo svet družbenega sistema informiranja. Se naprej bomo razvijali Glasilo občanov, kot časopis namenjen obveščanju vseh občanov o dogajanju v občini.
XII, KONČNE DOLOČBE
47. člen
Sestavni del dogovora o temeljih družbenega plana 1986-1990 so prostorske sestavine za to obdobje.
48. člen
Udeleženci dogovora smo soglasni, da bo uresničevanje dogovora spremljal odbor udeležencev dogovora, v katerega vsak od udeležencev imenuje svojega delegata.
Formiranje in konstituiranje odbora izvede občinski svet Zveze sindikatov Litija.
49. člen
Spremembe dogovora se sprejemajo po enakem postopku kot
dogovor.
50. člen
Dogovor začne veljati, ko ga podpiše najmanj polovica udeležencev.
51. člen
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS, Varianta: Ta dogovor se objavi v Glasilu občanov. Litija,............. 1985
Udeleženci:
Predilnica Litija, IUVTOZDUsnjarnaŠmartno, SCTTOZD Industrija apna Kresnice, Kovina Šmartno, Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija, Tekstil TOZD Pletilja Litija, Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole, Kmetijska zadruga Gabrovka Dole, Kmetijska zadruga Litija, GG TOZD Gozdni obrat Litija, GIP Beton Zasavje TOZD Gradmetal Litija, KOP Komunala Litija, Gostinsko podjetje Litija, Mizarstvo Gabrovka, Mizarstvo Litija, Osnovna šola Dušan Kveder Tomaž Litija, Osnovna šola Franc Rozman Stane, Šmartno, Osnovna šola Lojze Hostnik Jovo Gabrovka, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Zdravstveni dom Domžale TOZD Litija, Vzgojnovarstveni zavod Litija, Dom Tišje Šmartno, Delovna skupnost SO Litija, Organ za kaznovanje prekrška, Delovna skupnost SIS Litija, Delovna skupnost Komunalne, stanovanjske in cestne skupnosti Litija, Stanovanjska skupnost Litija, Komunalna skupnost Litija, Skupnost za ceste Litija, Izobraževalna skupnost Litija, Skupnost otroškega varstva Litija, Kulturna skupnost Litija, Telesnokulturna skupnost Litija, Skupnost socialnega skrbstva, Skupnost socialnega varstva Litija, Zdravstvena skupnost Litija, Skupnost za zaposlovanje Litija, Raziskovalna skupnost Litija, Skupnost za varstvo pred požari Litija, Kmetijska zemljiška skupnost Litija, Skupnost za izgradnjo vzgojnovarstvenih objektov Litija, Zveza kulturnoprosvetnih organizacij Litija, Zveza gasilskih društev Litija, Zveza telesnokulturnih organizacij Litija, Občinski komite ZKS Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Občinski sindikalni svet Litija, Občinska konferenca ZSMS Litija, Občinski odbor RK Litija, Občinski odbor ZZB NOV Litija, Krajevna skupnost Litija-levi breg, Krajevna skupnost Litija—desni breg. Krajevna skupnost Ho-tič. Krajevna skupnost Jevnica, Krajevna skupnost Kresnice, Krajevna skupnost Sava, Krajevna skupnost Polšnik, Krajevna skupnost Jablani-ška dolina. Krajevna skupnost Šmartno, Krajevna skupnost Štangarske poljane, Krajevna skupnost Velika Štanga, Krajevna skupnost Vin-tarjevec, Krajevna skupnost Velika Kostrevnica, Krajevna skupnost Ribče, Krajevna skupnost Primskovo, Krajevna skupnost Gabrovka, Krajevna skupnost Dole, Krajevna skupnost Vače, DES Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana okolica, Tovarna kovinske galanterije Ljubljana, Elma Ljubljana, TOZD Elektromaterial Čatež, Tiskarna Slovenija Ljubljana, Žito Ljubljana, Kartonažna tovarna Ljubljana TOZD Kartonaža Ljubljana, GG Brežice TOZD Radeče, GG Ljubljana Obrat za kooperacijo gozdarstva Zasavje, Integral DO SAP TOZD CEPROM, ŽTO Ljubljana TOZD Prometna sekcija, ŽTO Ljubljana TOZD Sekcija za vzdrževanje prog, PTT podjetje Ljubljana TOZD PTT Ljubljana, Podjetje za PTT promet Ljubljana, Mercator Rožnik
TOZD Golovec, Tobačna tovarna Ljubljana. Tovarna obutve Peko1 Tržič, TOZD Prodaja na drobno, SOUR Borovo, OOUR Maloprodaja, IUV TOZD Maloprodajna mreža, Merkur Kranj TOZD Prodaja na drobno, ABC Pomurka TP »Galeb« Ljubljana, Državna založba Slovenije, Emona Merkur TOZD Centromerkur, Emona Merkur TOZD Maloprodaja, Tekstil TOZD Maloprodaja, Petrol Ljubljana, TOZD Trgovina na drobno.
PEEGLED ZBRUiiEVAJJiV SREDSTEV
Prispevki Osnova 1. Sklad za gospodarski razvoj čD
Stopnja 1981-1985 1986-1990
0,4
■ 0,8
15,49 9.61
1.7 1,3
0,4 0,8
Sklad za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane BOD
3. Skupna poraba
- prispevki iz D
- prispevki iz BOD
(stopnja valjajo na dan 1.5.19*5)
4. Komunalna dejavnost
- vzdrževanje in obnova skupnih komunalnih naprav BOD
- za gradnjo primarnih komunalnih naprav in objektov BOD
5. Cestna dejavnost
- povračila za prekomerno obremenjevanje lokalnih oest (kot materialni strošek) BOD
6. Stanovanjska dejavnost
- za družbene pomoči BOD
- za namene vzajemnosti (povratna sredstva)
- za deficitarne kadre v občini
- za nujna Večja vzdrževalna dela na stanovanjskih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini BOS
15,49 9,61
1,7 2,28
0,7
BOD
1.35 '0t6l
1.1
. 0,2
(odsi.1.1985 0,5) 0,3 0,18 BOB (od 1.7.1984 0,2)
BOD
BOD
BOD BOD
0,5
0,292
0,003 0,02
0,132
0,OC3 0,02
- sa gradnjo domov za učence in Študente v Sil Sloveniji
- za sanacije, adaptacije oz. dograditev zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
- sa zagotavljanje bivalnih pogojev sa udeležence mladinskih delovnih akcij v Sfi Sloveniji ■
- za reSevanjo stanovanjskih vpraianj kadrov na nerazvitih območjih SDS
- sa reSevanjo lastnih stanovanjskih ' vprašanj delavcev v družbenem in
zasebnem sektorju ter obrtnikov bo stopnja odviE.n od stanovanjskih potreb, vendar ne nižja kot
7. Skupnost za varstvo pred požari
8. Ljudska obramba in družbena samozaščita
9. Krajevna skupnosti
Opomba: Izkazane stopnje sa združevanje sredstev izhajajo
iz osnutkov planskih dokumentov sa posamezne namena.
BOS	3,13	3
BOD	0,18	0,24
BOD	' 0,41	0,43
BOD	0,3	0,5
točka 3
INFORMACIJA o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984
I. UVOD
Resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije in občine za leto 1984 sta opredelili, da bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela z rastjo v globalu zaostajala za rastjo dohodka za 20%. S tem naj bi dosegli hitrejšo rast sredstev za reprodukcijo ter ohranili delež akumulacije v dohodku na nivoju leta 1983.
Te osnovne usmeritve naj bi delavci v organizacijah združenega dela uresničevali z oblikovanjem osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe na selektivnih osnovah, odvisno od doseganja delovnih in poslovnih rezultatov.
Konkretna merila in kriteriji so opredeljeni v dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984.
II. GOSPODARSKI REZULTAT V LETU 1984
Kratek pregled poslovanja organizacij združenega dela s področja gospodarstva v letu 1984 kaže, da so organizacije dosegle in celo presegle načrtovane rezultate, vendar se srečujejo z likvidnostnimi problemi, problemi zagotavljanja obratnih sredstev ter visoko stopnjo zadolženosti na osnovi kratkoročnih in dolgoročnih kreditov.
V letu 1984 se je fizični obseg povečal za 7,2% kar pomeni, da je bila resolucijska rast presežena. Celotni prihodek seje povečal za 81% glede na leto 1983, porabljena sredstva pa za 83%. Tako se je doseženi dohodek 4.263.056 tisoč din povečal za 76%. Razporejena sredstva za bruto osebne dohodke 1.583.000 tisoč din so se povečala za 54,8% v primerjavi z letom 1983, sredstva skupne porabe pa so se povečala za 85,7%. V globalu je bilo doseženo 24% zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za rastjo dohodka.
Doseženi poslovni rezultati in razporejanje dohodka v organizacijah združenega dela kažejo, daje gospodarstvo v letu 1984 vglobalu realiziralo temeljne resolucijske cilje za leto 1984.
III. URESNIČEVANJE DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA V LETU 1984
V organizacijah združenega dela s področja gospodarstva so v letu 1984 v globalu razporedili sredstva za osebne dohodke in splošno porabo skladno z določili dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984.
Opredelitev ali posamezne OZD odstopa od družbene usmeritve temelji na posameznih kazalcih rezultatov dela ter primerjaves podskupino dejavnosti:
— dosežena reprodukcijska stopnja v primerjavi s povprečno v podskupini dejavnosti v obdobju 1981—1983,
— delež akumulacije v dohodke (ohranjanje oziroma povečanje)
— delež sredstev za osebne dohodke v dohodku
— sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca v primerjavi s podskupino dejavnosti v letu 1983
Skladno z določili dogovora o družbeni usmeritvi, ki se usklajujejo na ravni delovne organizacije, katere sedež je v drugi občini, spremljamo uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka v naši občini, temveč v občini, kjer je sedež delovne organizacije. To velja za naslednje temeljne organizacije: IUV TOZD Usnjarna Šmartno, SCT TOZD Industrija apna Kresnice, Agrotehnika Gruda, TOZD Mesarija in prekaje-valnica Litija, Tekstil TOZD Pletilja Litija, Kovinarska TOZD Transportne naprave Dole, GG TOZD Gozdni obrat Litija in SGD Beton TOZD
1. Lesna industrija Litija
* Iz obrazložitve, ki jo je posredovala delovna organizacija, je razvidno, da so povečali fizični obseg proizvodnje, povečali delež izvoza v celotnem prihodku za 8,5%, povečali dohodek na delavca za 46,6%, vendar pa seje zmanjšala ekonomičnost za 5,7% rentabilnost seje prav tako zmanjšala in sicer reprodukcijska stopnja za 22,3%, akumulacijska stopnja pa za 15,1%
Delovna organizacija na ravni katere se usklajujejo temeljne organizacije tudi sicer dosega v zadnjih treh letih nižjo povprečno reprodukcijsko stopnjo od podskupine dejavnosti, ta seje v letu 1984 napram letu 1983 zmanjšala s 14,0 na 10,9. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca so v tej organizaciji prav tako nižja od podskupine dejavnosti in znašajo 215.681 din, v podskupini dejavnosti pa 325.161 din v letu 1983. Iz tega izhaja, da glede na kazalvce, ki so osnova za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in podlaga za rast sredstev za osebne dohodke, ki so v letu 1984 večja za 43,1%, so povprečni osebni dohodki 23.123 din) v tej organizaciji pod povprečjem občine in republike.
2. Kmetijska zadruga Gabrovka Dole
Kmetijska zadruga nam je posredovala izračun možne stopnje rasti sredstev za osebne dohodke po 5. in 6. členu dogovora. Iz teh izračunov je razvidno da bi se morala sredstva za osebne dohodke znižati glede na kazalce uspešnosti na indeks 93,25.
Povprečna triletna reprodukcijska stopnja je v KZ Litija nižja od povprečne v podskupini dejavnosti, ta se je v letu 1984 zmanjšala napram letu 1983 z 11,7 na 6,7. Sredstva za osebnedohodke in skupno porabo na delavca so v tej organizaciji prav tako nižja od podskupine dejavnosti in znašajo 281.751 din, v podskupini 331.100 din v letu 1983.
Poizvodnja pijač je bila v letu 1984 manjša za 28,3% kot v letu 1983. To in pa angažiranost lastnih predvsem pa kratkoročnih kreditnih sredstev za dokončanje začetih investicij v proizvodnji brezalkoholnih pijač, nabave stiskalnice za sadje in gradnje bencinskega servisa v Moravčah se je položaj delovne organizacije zelo poslabšal.
Povprečni osebni dohodek v tej organizaciji je v letu 1984 znašal 2 1.449 din, in je bistveno manjši od povprečnega osebnega dohodka v občini (27.430 din).
3. Kmetijska zadruga Litija
Kmetijska zadruga Litija je glede na dejavnost poslovno leto 1984 zaključila pozitivno, vendar se je ekomoničnost poslovanja poslabšala, prav tako rentabilnost, zaradi večjih investicijskih vlaganj (zaključevanje investicije) mlečne farme na Grmačah, prašičje farme v Pono-vičah. skladiščnih prostorov za trgovino Agromarket, zbiralnico mleka, servis za popravilo Kmetijske mehanizacije in izvajanja agro in hidromelioracij na kmetijskem kompleksu Ponoviče — cca 60 ha).
Pri tem je potrebno poudariti, daje ob najetju kreditov za investicije obrestna mera znašala 8% medtem ko seje kasneje spremenila na 35%.
Povprečna reprodukcijska stopnja v zadnjih treh letih je znašal a v KZ Litija 5,4%, v podskupini dejavnosti pa je bila višja in je znašala 7,6%. V kmetijski zadrugi se je v letu 1984 reprodukcijska stopnja znižala na 3,9% (V letu 1983 je znašala 4,9%). Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo so znašala v KZ 300.286 din, v podskupini pa so bila višja in so znašala 304.961 din.
Povprečni osebni dohodek v tej delovni organizaciji v letu 1984je bil 21.968 din in je bil nižji od občinskega povprečja.
4. KOP Komunala Litija
V mesecu oktobru 1983 se je iz delovne organizacije glede na pozitivno zakonodajo izločila cestna služba, kar je pomembno vplivalo na ekonomičnost poslovanja delovne organizacije. Poleg tega pa seje v letu 1984 na pogojih poslovanja odražal a t udi politika odobravanja novih cen komunalnih storitev, oziroma zadrževanja le-teh na prvotnih osnovah.
S 1. 1. 1985 je delovna organizacija pristopila k pripravi in organizaciji ustanovitve posebne delovne skupnosti za obnovo in vzdrževanje s kupnih komunalnih naprav v občini Litija. Zaradi nizkih osebnih dohodkov neposrednih delavcev pri izvajanju komunalnih storitev je izvršni svet Skupščine občine Litija na 70. seji dne 13. 9. 1984 sprejel
sklep o usklajevanju osebnih dohodkov delavcev v tej delovni organizaciji s povprečjem občine. Povprečni osebni dohodek je znašal v KOP Komunala 23.475 din.v občini pa 27.430 din. To pomeni, da v delovni organizaciji niso v celoti izkoristili možnost izjemne obravnave oblikovanja rasti sredstev za osebne dohodke.
Tabela: Proglod razporejenih sre&Stov za o.oobno dohodke v posameznih organizacijah o področja negospodarstva v letu 1984     stopujo možno rasti -
25p,' St.
0 Z D
"Bred3tvo~' za ' CD po ZE:74 1983 1984
E33nerJ.Ji-"Dose- h iaa va masa ea žoaa stop. IND   OD stop. rasti
1983   1984 rasti
iT
T
SKUPAJ 166.47? 275.892
Izobraževanje 66.238 llo.lo9 1.08 Litija 35-452 6o.':56
2.OS Šmartno 16.9ol 27. % 'L 3.OŠ Gabrovka        9.'i36 14,3o4
4. ZIK 4.749 . 7-565 Zdravstvo in
socialno var. 72.881 118.813     163   73-178 118.189 61,5
5. TOZD Zdravstv.
166 172.167 369.875 56,8 - . 166   69.824 lo6.523 52,6 171   37.384  58.724 57,1 59 3 163   17.97o 26.515   47,6 59,8 157    9.59o 13.850   44.4 53.8 159    4.88o   7.880   52,3 59,8
varstvo 41.
6. W0 14.
7. Dom Tišja 15-
8. Conter za 30-cialno c'olo 1, DPS SIS 27,
9. Strokovne, služba SIS 4,
1o.Strokovno
sl.ižba SCKSS 4, ll.Dolovna skupnost zo Liti j cl 7.
158 66.o99
'■39 24. 284
533 25.109
:/51 3.2-.il
^58 46.97o
V >6 7.93?
■ w 7.474
nVe 31.557
4o.83l 66.099 61,9 54,3 14.H66 23.757   59,8 52,8
TJ. o
161 169
162 15". 55?'25.169   62,o j?
176 1.948   3-164   62,4 54.8
172 29.165 45.IG? 54,9
173 4.812   7.723   6o,5 54,8 156 4.661   7.171 53.8 54,8 176 19-56o 29.975 53,2 54,8
Za organizacije in delovne skupnosti s področja negospodarstva znaša za leto 1984 rast sredstev za osebnedohodke 54,8%,za vse organizacije s področja izobraževanja/kulture,vzgojnega in socialnega varstva pa je Izvršni svet sprejel v letu 19 84 sklep, d a se ta stopnja zviša za 5% in tako znaša 59,8%.
V koloni 5 in 6 zgornje ta beleso prikazani podatki, ki se spremljajo po dogovoru 0 družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za osebne dohodke v letu 1984 za leto 1983.
Iz kolone 7 so razvidne dosežene stopnje rasti siedslev za osebne dohodke, iz kolone 8 pa možne stopnje rasti. Možno stopnjo rasti so prekoračile naslednje organizacije in delovne skupnosti: TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Dom Tišje Šmartno; Center za socialno delo v ustanavljanju Litija in Strokovna služba SIS občine Litija.
1. TOZD Zdravstveno varstvo Litija beleži stopnjo rasti sredstev za osebne dohodke v višini 61,9%, kar je 7,1% previsoko. Obrazložitve, ki bi opravičevala takšno rast, od te organizacije nismo prejeli.
2. Dom Tišje Šmartno navaja v svoji obrazložitvi, da so prekoračili dovoljeno rast zaradi poračuna za leto 1983 v letu 1984, vendar pa je bil ta poračun izkazan šele na koncu letu 1984, poleg tega je bila za leto 1983 možna rast 31,5%, Dom Tišje pa jo je dosegel v višini 39,3%, po podatkih v obrazložitvi za leto 1983 pa 34,3%.
3. Center za socialno delo v ustanavljanju je v obrazložitvi navedel, da so dovoljeno rast prekoračili zaradi uvajanja novega delavca in pa zaradi uskladitve osebni h dohodkov po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo.
4. Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti je zaradi zaposlitve strokovnega delavca v letu 1983 (samo pol leta) izkazala v obrazložitvi maso osebnih dohodkov brez tega strokovnega delavca, kar predstavlja uskladitev z. možno stopnjo rasti, tudi če ne upoštevamo uvajanja nove delavke za dva meseca in pa preocenitve delovnih mest v računovodstvi.
5. Vzgojno varstvena organizacija je dosegla stopnjo rasti v višini možne, vendar je potrebno omeniti, daje v tej organizaciji zaradi novih dejavnosti (Jevnica v letu 1983 in Šmartno v letu 1984) dosežena stopnja le v višini 52%.
UGOTOVITVE IN SKLEPI:
1. Oganizacije združenega dela v občini Litija izkazujejo za leto 1984 povprečno rast sredstev za osebne dohodke v višini 54,8%, skupaj s sredstvi skupne porabe pa 57,9%.
2. Glede na določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 in doseženo stopnjo rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v občini je možna stopnja rasti sredstev za osebnedohodke delavcev v negospodarstvu na območju občine Litija za leto 1984 54,8% oziroma 59,8% za vse organizacije s področja izobraževanja, kulture, vzgojnega in socialnega varstva, za katere je Izvršni svet na 72. seji 4. 10.1984 sprejel sklep o 5% višji možni stopnji rasti sredstev za osebne dohodke. Za vse naštete organizacije torej znaša možna stopnja rasti sredstev za osebne dohodke 59,8%.
3. Izvršni svet SO Litija na osnovi podatkov ugotavlja, da so v letu 1984 razporedile več sredstev za osebne dohodke kot to dopuščajo kazalci uspešnosti poslovanja po dogovoru naslednje organizacije združenega dela: Lesna industrija Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka Dole in Kmetijska zadruga Litija, medtem ko se KOP Komunala Litija izjemno obravnava.
Vse tri navedene organizacije glede na pogoje poslovanja in višino povprečnih osebnih dohodkov dejansko niso v stanju izvesti poračuna sredstev za osebne dohodke. Izvršni svet od teh organizacij zahteva, da izdelajo lastne ocene in sprejmejo ukrepe za izboljšanje poslovanja s ciljem, da v III. trimesečju 1985 dosežejo skladnejšo rast sredstev za osebne dohodke glede na ostale kazalec uspešnosti poslovanja. Organizacije so dolžne analizo in ukrepe dostaviti do 30. maja 1985 Izvršnemu svetu SO Litija.
4. Dovoljeno rast sredstev za osebne dohodke v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti s področja negospodarstva so prekoračile Zl) TO/I) Zdravstveno varstvo Litija, Center za socialno delo v ustanavljanju v Litiji in Dom Tišje. Vse tri delovne organizacije so glede na materialni položaj dolžne izvesti poračun do konca meseca septembra 1985. Do 30. maja 1985 pa morajo dostaviti konkreten program poračuna po mesecih na Izvršni svet SO Litija.
5. Izvršni svet SO Litija bo v primeru neizvajanja določil dogovora in upoštevanja prej navedenih sklepov v posamezni organizaciji združenega dela predlagal in zahteval proti tem ustrezne ukrepe.
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
točka 4
INFORMACIJA o investicijah v teku in načrtovanih investicijah za leto 1985 v občini Litija
UVOD
V informaciji je podan pregled investicijskih vlaganj vgospodarstvu in negospodarstvu na območju občine Litija, ki jih bodo v letu 1985 zaključile in pričele posamezne organizacije združenega dela oz. skupnosti iz območja občine ali s sedežem izven območja občine.
Zaradi preglednosti so podatki ločeno prikazani za področje gospodarstva in negospodarstva, znotraj tega pa po dejavnostih.
Podatke so posredovale organizacije združenega dela in skupnosti v času od 16. 5. 1985 do 29. 5. 1985. To pomeni, da so v tej informaciji prikazana investicijska vlaganja, ki so v pretežnem delu že v izvajanju ali pa v taki lazi, daje pričakovati realizacijo načrtovanih investicij v letu 1985.
OBSEG INVESTICIJSKEGA VLAGANJA
Organizacije združenega dela in skupnosti bodo na območju občine Litija v letu 1985 zaključile oz. pričele z izgradnjo proizvodnih in nepr-oizvodnjih objektov, objektov infrastrukture in nabavoopreme in za to namenile 1.862.198.(X)0 din.
Na področju gospodarstva bodo vložena sredstva v višini 1.690.645.000 din, v letu 1984 229.847.000 din (po podatkih iz obrazca E—SDK
»Podatki o investicijskem objektu«, po stanju na dan 31. 12. 1984).
V izgradnjo objektov in nakup opreme bo vlagalo 19 organizacij združenega dela in skupnosti iz območja občine v skupnem znesku 1.471.507.000 ali 79% vseh načrtovanih vlaganj na območju občine. Te so: Predilnica Litija, IUV TOŽD Usnjarna Šmartno, Lesna industrija Litija, Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija, Tekstil TOZD Pletilja Litija, SGD BETON TOZD Gradmctal Litija, KOP Komunala Litija, GG TOZD Gozdni obrat Litija, KZGabrovka Dole, KZ Litija, SCT TOZD IAK Kresnice, Mizarstvo Litija, ZD TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Dom Tišje Šmartno, Kovina Šmartno, SSS občine Litija, SKS občine Litija, Skupnost III. občinskega samoprispevka občine Litija, Gostinsko podjetje Litija, 11 organizacij združenega dela in skupnosti izven območja občine pa bo vlctu 1985 vlagalo sredstva v skupnem znesku 390.691.000 din ali 21%, fo so: Tovarna kovinske galanterije Ljubljana, TOZD Elektro Ljubljana okolica, TOZD Elektro Trbovlje, tozd Elektro Novo mesto, Ljubljanske mlekarne, GG TOK Gozdarstvo Zagorje, Veterinarski zavod Ljubljana, ŽITO Ljubljana, Podjetje za PTT promet Ljubljana, Merkur Kranj in Cestno podjetje Ljubljana.
Obseg vlaganj v letu I985je bistveno večji kot pretekla leta. Polegtega pa je tudi struktura vlaganj izredno ugodna, saj se kar 91 procentov ali 1.690.645,000 vlaga na področju gospodarstva in le 9% ali 171.553.000 din na področju negospodarstva.
NAMEN VLAGANJA
Znatni del sredstev namenjajo organizacije združenega dela v nabavo nove opreme in posodobitev proizvodnjih procesov.
V gradnjo objektov pa poleg Samouprav ne stanovanjske skupnosti in komunalne skupnosti ter Predilnice Litija v manjšem obsegu vlagajo sredstva še nekatere druge organizacije združenega dela.
INDUSTRIJA
Na področju industrije bodo vlagale:
Zap. St.
Nosilec
investicija OZD
Namen vla-gan>
Vredno si"
1. Predilnica Litija
2. IUV TOZD Usnjarna Šmartno
3. Lesna industrija Litija
4. SCT TOZD IAKresnice
5. Kovina Šmartno
6. Mesarija in preka-jevdnica
7. Tekstil TOZD Pletilja
8. KZ Gabrovka Dole
9. Tovarna kovinske galanterije
lo.SK Žito
gradbeni objek-ti,oprema 599.3*3 krznarna,zamenjava 12o.ooo opreme,.
rekon.nove žagaln. proizv.oprema in
naprave 116.266 prfcidek sam.doma, nadomestitev drobil-nis#, opnrna 82.3oo pisaroprema, 3 kamion ¿5^.788 rekonstruk.kuhinje in kotlarne,oprema 31.oll šivalni stroji, krojilne škarje bencinski servis,
skladišče oprema,
priklop elektrike, pekarna Litija
vJajnj
od tega lastni delež sredstev
2. Kmetijstvo in gozdarstvo
4.2oo
42.173
4.419 119.821
318.203 120.000
I08.451
82.300 3.788
31.oil 4.200
29.784
4.419 28.413
SKUPAJ'., . *+++++++»■«—=»== = -=»»
1,123.321 730.569
Največja vlaganja izvaja in načrtuje Predilnica Litija in to v izgradnjo proizvodnji h in skladiščnih prostorov. Večji delež sredstev pa namenja v nakup nove sodobne proizvodne opreme in zamenjavo tehnološko in fizično iztrošene opreme. Z realizacijo teh naložb se boštevilo zaposlenih povečalo minimalno medtem, ko bo fizični obseg proizvodnje večji za 20%.
IUV TOZD Usnjarna Šmartno bo vlagala sredstva v modernizacijo in posodobitev proizvodnega procesa v oddelku krznarna. S tem se bo obseg proizvodnje povečal za cca 60%, medtem ko bo zaposlenost večja za 32%.
Posebna sredstva pa bo ta temeljna organizacija namenila tudi v posodobitev opreme v ostalih oddelkih proizvodnje.
Lesna industrija Litija bo kljub težjim pogojem poslovanja vsled občutnega povečanja cene hlodovine, namenila razpoložljiva sredstva v dokončanje nove žagalnice. Pričakujejo, da se bo obseg proizvodnje ob primerni oskrbi s surovino povečal za 21%. Manjši delež sredstev pa bo DO namenila tudi za nabavo nekatere nujne opreme, ki naj bi z odprav o ozkih grl prispevala k povečanju fizičnega obsega proizvodnje za 4%.
V SCT TOZD Industrija apna Kresnice načrtujejo v letošnjem letu modernizacijo proizvodnje v kamnolomu z nabavo in montažo ustreznega drobilca, katerega vrednost znaša 67.000.000 din.
Iz prej navedenega pregleda so razvidna vlaganja tudi drugih organizacij združenega dela, med katerimi DO ŽITO TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana načrtuje gradnjo pekarne v Litiji. Vendar bo pri realizaciji te naloge, zaradi težkih pogojev gospodarjenja v živilsko prehrambeni industriji in visokih obrestnih mer za najeta kreditna sredstva, potrebna pomoč nosilcem investicije v obliki sovlaganja in iskanja možnih ugodnejših pogojev kreditiranja. Gradnja pekarne v Litiji je ob dotrajani opremi pekaren v Ljubljani edina prava osnova za nemoteno preskrbo delovnih ljudi in občanov naše občine s kruhom in pekarskim pecivom.
2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Na tem področju bo v okviru KZ Litija potekala aktivnost za optimalno aktiviranje končnih naložb v izgradnjo mlečne farme na Gr-mačah in pitališča prašičev v Ponovičah. Pri aktiviranju teh naložb bodo angažirana tudi sredstva samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Litija. Vse to z namenom, da se z optimalno izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet zmanjšajo stroški na enoto proizvoda in zagotovi boljše poslovanje organizacij združenega dela. Ljubljanske mlekarne bodo z izgradnjo in opremo zbiralnice mleka v Litiji v sklopu objekta KZ Litija ob Zasavski cesti (nasprotičrpalke Petrol) omogočile nemoten odkup in odpremo mleka iz občine Litija
" 000 (*" ja
Zap.        Nosilec   investicije namen vlaganja VjjKncsb vlaganja št. 0ZD skupaj od tega
lastni delež aralstev
1. KZ Litija
2. GG Gozdni obrat
3. Ljubljanske melkarne
4. Gozdarstvo Zasavje
5. Veterinarski zavod
plemenske telioe in svinje,melioracija Ponoviče,
kmet.str. 3o.482 oprema za posl.prostore in dreves. I.800 zbiralnica mleka 17.5oo ceste Konjščica, Bajde, M.Stanga 26.685 oprema 30
1.667
I.800 ¿7.500
25.435 3o
76.497-4S.4J2
3. GRADBENA STANOVANJSKA KOMUNALNA IN OBRTNA DEJAVNOST
Vralnost A a
Zap. nosilec   invest.Kamen vlaganja   Vrsnost vlaganja
št. OZD skupaj    od tega
lastni delež gred.
1. Samoupr.stan.skup.
2. Samouprav.kom.skup.
3. Gradmetal
4. Mizarstvo Litija
5. KOP Komunala
6. Cestno podjetje
2 stanovanj.obj.   195.272 " 1IS.39Š" ceste, kanalizacija Jo.000 3o.ooo oprema, gradb.objekt. 32.619 32.619 opre ma, ure dit ev
skladišča 2.000 2.000
priprave na grad.odi.
odpadkov 7.000 oprema in izgradnja nadn.posl.obj. 41.463 41.463
SKUPAJ
3o8.J54M-234.457
Največja vlaganja na tem področju načrtujesamoupravnastanovanj-ska skupnost z izgradnjo stanovanjskega objekta na Maistrovi 8 in 10 v Litiji.
4. GOSTINSTVO, TURIZEM IN TRGOVINA
1/ ("P tfcc
Zap. št.
Nosilec invest.   Namen vlaganja OZD
1.. Gostinsko podjetje Litija obnovitev
vredne* vlaganja skupaja od tega lastni _delež sred.
2. Merkur Kranj
Kegljišča I.700 II.Faza prodajalne I8.000
4oo I8.000
T577o
18.4oo
V tem letu 1985 bo DO Merkur Kranj raealizirala II. fazo gradnje poslovalnice v Litiji s tem, da bo zgradila skladiščni prostor za skladiščenje ter prodajo trgovskega blaga črne in barvne metalurgije ter gradbenega materiala, ob Ljubljanski cesti na zemljišču med cesto, reko Savo in SGD Betonom, TOZD Gradmetalom.
5. ENERGETIKA
Zap.ät.
Nosilec invest. OZD
Namen vlaganja
_v 000 ^
vrednost vlaganja skupaj     od tega lastni delež.sr.
1. TOZD Elektro Trbovlje                                 3o.548 3o.?48 2. TOZD ELektro Lj.-okolica TFJNKO.Kablovod   52.55o 52.55o 3. TOZD ELektro Novo mesto     izgradnja daljnovoda in BP Vodice l.ooo l.ooo
SKUPAJ
Š3.89S-83.898
Z realizacijo navedenih investicij,bodo planske naloge na področju Elektrogospodarstva na območju občine Litija v pretežnem delu uresničene.
6. PROMETIN ZVEZE
^ap.št.        Nosilec invest.   Namen vlaganja   vrednot vlaganja
OZD skupaj     od tega
lastni
r _;_ ^_ _ delež sr.
A. PTT Ljubljana krajevno kabelsko
omrežje,poštna
• I.....___«»...._-=a8SgBa„D--.«...___ZSagZŽ...____....
Med načrtovanimi naložbami je tudi i/gradnja krajevnega kabelskega telefonskega omrežja na območju KS Jablaniška dolina in Sta-ngarske poljane, Velika Stanga, Kostrevnica in Vintarjevec. S tem bo uresničena večletna zahteva krajanov teh krajevnih skupnosti po telefonskih priključkih. Uresničutev te naloge pa je povezana tudi z aktivnostjo posamezne KS in zainteresiranih krajanov.
NEGOSPODARSTVO
w_ ___ v 800 di'w
Zip. št Nosilec invest.      Namen vlaganja   vr edno st vlaga nj a
OZD skupaj     od tega
lastni
_ delež sr.,
*• Dom Tišje objekt s solarnimi
sistemom 2o.484 2. ZD Litija oprema 2o.58o 2o.58o
!• Skupnost za uresnže-
vanje III. zdravstvena postaja
občinskega samoprispevka   na Dolah (I.raza OS   13o.489 128.959
^Z3HES_______________-_____________iZl.552—1Ž24522
Po obsegu največja vlaganja načrtuje skupnost za uresničevanje progama 111. občinskega samoprispevka. Vse planirane investicije v tej skupnosti pa so že v izvajanju.
Viri financiranja
Organizacije združenega dela in skupnosti bodo kot investitorji pretesni del sredstev zagotovili iz naslova lastnih virov, ta znaša 67%. Delež kreditnih sredstev je v odnosu na preteklo leto nižji, saj predstavlja 4% vseh investicijskih sredstev. Sredstva sovlagateljev in drugi viri znašajo 251.212.000 din oz. 14%. Pri nabavi opreme pa si je Predilnica Litija Pridobila tudi mednarodni kredit v znesku 28 1.14().000din, kar predstavlja v strukturi vseh sredstev 15%,
__^ _ v 000 din_
skupaj     lastna sredst. bano. mednar. :.rugi
r _sredst. sovi,   sred,   kred. viri
investicije
skupaj 1.862.198 1.26o.2o5 126.o46 69.641 281.14o 125.166
loo% 67% 7% 4%      15% 7%
gospod.investic:       1.690.645 din oz. 91?& negospod.invest.:        171.555 din oz. 9#
UČINKI VLAGANJA
. Že v dosedanjem besedilu informacije je poudarjeno, da se večji del sredstev namenja za nabavo opreme in posodobitev proizvodnih Procesov. Učinki tega bodo v povečanem fizičnem obsegu proizvodnje npr. v Predilnici Litija cca 20%. IUV TOZD Usnjarna Šmartno v oddelku krznarna cca 60%, v Tekstilu TOZD Pletilja cca 3% v ŽK Žito, TOZD Pekarstvo in Testeninarsivo v pekarni Litija za 95%, v Lesni industriji Litija v TOZD Žagarska proizvodnja za 21% v KZ Litija v mlečni farmi 'n pitališču prašičev v Po novica h za 20%. Z izvedbo načrtovanih investicij pa porast fizičnega obsega proizvodnje napovedujejo tudi v drugih OZD.
Z izvedbo načrtovanih investicij pa se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo, razen v IUV TOZD Usnjarna Šmartno v oddelku krznarna, kjer predvidevajo 32% porast zaposlenosti.
Zaključek
Informacija daje celovit pregled investicijskih vlaganj na območju občine Litija v letu 1985. Načrtovana vlaganja skoraj v celoti pomenijo modernizacijo in posodobitev proizvodnih procesov ter odpravljanje ozkih grl v proizvodnji. Iz teh razlogov se od vlaganj pričakujejo večji fizični
obseg proizvodnje in s tem zmanjšanje fiksnih stroškov na enoto proizvoda. To pa bo pomembno vplivalo tudi na izboljšanje ekonomičnosti poslovanja ter reproduktivno in investicijsko sposobnost pretežne večine nosilcev načrtovanih investicij.
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJI IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
točka 5
INFORMACIJA o razvoju kmetijstva v občini Litija v obdobju 1981—1985
CILJI '
I
Z dogovorom o temeljili družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985, s katerim je bil usklajen Družbeni plan občine Litija za isto obdobje, je bila predvidena 3,5% rast kmetijske proizvodnje. Vendar ugotavljamo znaten zaostanek za planom, saj smo dosegli le 2,6% letno stopnjo rasti. Vzrok temu so neugodne vremenske razmere — (toča, suša). Izpada proizvodnje niti ugodna—rekordna letina leta 1982 ni mogla nadoknaditi.
Da bi dosegli skladnejši razvoj znotraj kmetijstva srno za obdobje 1981-1985 predvideli hitrejši razvoj rastlinske proizvodnje inše posebej krme, večji porast živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi, povečanju intenzivnosti in obsega tržne proizvodnje in aktiviranja slabo in neobdelanih kmetijskih zemljišč.
URESNIČEVANJE CILJEV
1. RASTLINSKA PROIZVODNJA
Ugodne rezultate smo dosegli v poljedelski proizvodnji, saj je rastlinska proizvodnja kljub suši in v zadnjih letih rednih pojavih naravnih ujem (toča, vihar, poplava) nad republiškim povprečjem. V tem planskem obdobju so bili veliki napori vloženi v povečanje proizvodnje in odkup pšenice. Kljub temu, da so kmetijske organizacije združenega dela pravočasno zagotovile primerne sorte pšenice za naše področje, dovolj mineralnih gnojil za osnovno gnojenje in dognojevanje ter zaščitnih sredstev, ni bilo mogoče izpolniti planov, kot jih narekuje samoupravni sporazum za tržno predelavo pšenice.
Dobre rezultate beležimo tudi pri proizvodnji krmnih rastlin na njivah, predvsem silažne koruze, poznajo pa seže t udi rezultati intenziviranja izrabe travnih površin. Povedano ponazarja tabela 1, kjer so podatki za pšenico in krompir vzeti iz podatkov o odkupu, zaostalo pa so podatki poročevalske in statistične službe.
Podatki glede proizvodnje krompirja so izkazani le v obsegu odkupa preko kmetijskih zadrug, medtem ko so znatne količine krompirja podane neposredno porabnikom.
Tabela 1: Zasebna kme vrsta pridelka t/leto
;ka tržna proizvodnja v letih 1981-1984
1981       1982       198? 1984
fflJJJIUA
IHOKPIB SKIO(1uc erna+det old a)
—S~
2o4 looo .
.lELTO (travnik^našniki) 16.000
RASTLINE lUtrSNE ' 2.3oo SILA2NA KOatIZA 46oo
ind.
81/34
—Too"—m--PJ?—Š4"5o*
113     . 262        28o 1?7 looo     looo        85o 85 I8.000   ]4.5oo   23.000 144
31oo 71oo
32oo 85oo
45oo 13.5oo
196
293
Da bomo zagotovili tak trend razvoja rastlinske proizvodnje kot do sedaj oz. ga izboljšali, bo v prihodnje potrebno izvršiti naslednje
naloge:
— intenzivirati pridelavo poljščin na vseh razpoložljivih kmetijskih površinah
— vključevanje na novo usposobljenih zemljišč (melioracije, komasacije), slabo in neobdelanih zemljišč v družbenoorganizirano kmetijsko proizvodnjo
■ hitreje uvajati biološke in tehnološke novosti v proizvodnjo , — povečati porabo mineralnih gnojil in kvalitetnih semen
— izboljšati organizacijo in strokovno delo v kmetijskih OZD
?. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA
. Živinorejska proizvodnja zaostaja za predvidevanji. Rezultati pridelave pri idkupu. mleka so ugodni, saj je proizvodnja porasla za 24%, kar je rezultat večje mlečnosti in uvajanja novih mlečnih prog, za katere je bilo nabavljenih 5 hladilnih bazenov za opremo zbiralnic v skupni kapaciteti 1400 I.
Proizvodnja mlade pitane govedi zaostaja za planirano količino za 10-12%. Vzrokov za .;tagna"cijo pitanja goveje živine in prašičev je več. Glavni je ekstenzivna prehrana (premajhen delež koncentratov) —po oceni le 0,1 kg za 1 kg prirasta, kar je najmanj 100% izpod optimalnega tehnološkega obroka. Ta tehnološka neskladja se se bolj poglabljajo žara ii izrazite disparitete cen v letu 1983 in 1984 med ceno pitane živine in mleka v primerjavi s tržno ceno koruze in krmil. Negativno.se odraža na proizvodnih rezultatih tudi slaba letina krme v letu 1981, ki je povzročila predčasno klanje živine. Slabši rezultati sotudi zaradi povečanjazak-Ta živine na domu in delno prodaje živine mimo organiziranega zad-lužnegu odkupa in odloka živine na druga področja.
Stalež goveje živine se le počasi povečuje, vendar v zadnjih letih' predvsem po zaslugi ugodnih premij iz intervencijskih sredstev celo i resegatno načrtovano povečanje 100glav na leto. Največje povečanje staleža predstavlja dograditev mlečne farme na Grmačali za 210 krav molznic .
Korak nap rej je narejen tudi na področju prašičereje, kjer do leta 1984 ;i Hlo tržne proizvodnje. Konec leta 1983 sta bili dograjeni dve prašičji tanni za plemenske svinje v Pulšniku, ki sta,v letu 1984 poskusno obratovali s polovično zapolnjenimi kapacitetami. V letu 1984 sta bili dog-rajeni še dve taki farmi, kamor so plemenske svinje vseljene v začetku leta 1985 (sprva v farmo rihabej, nato pa še v farmo Zg. Log). Za pi-I mje pujskov ki bodo prišli iz teh farm, je"KZ Litija skupaj s sovlagatelji
Ponovičah zgradila sodobno pitališče prašičev.
Premike je opaziti tudi na področju konjereje, kjer smo po letu 1982, o ie bilo zaradi bolezni (infekcioznaanemija)potrebnoizločiti24konj,
letu 1983 in 1984 kupili 15 novih, od sredine leta 1984 imamo pa na
dročju občine tudi plemenskega žrebca v vasi Velika goba.
Ovčjefeja se kljub temu, da ugotavljamo možnosti za razvoj zlasti v
!jih predelih, kjer so neugodni pogoji za govedorejo, le počasi uvelja-
a, vendar pa se stalež ovac iz leta v leto povečuje.
'''..'atke o Odkupu mleka in mesa v letih 1981-1984 prikazuje ta bela 2.
•ibpla 2: Odkup -nitka in mesa v letih 1981—1984
SADJARSTVO
Na področju sadjarstva v tem srednjeročnem obdobju ni bilo bistvenih premikov. Večina sadovnjakov je zastarelih (neprimerne sorte, vzgoja in sajenje) in slabo oskrbovanih, temu primerni so pridelki, na katere pa močno vplivajo tudi neugodne vremenske razmere. Obnovljen je bil del sadovnjaka KZ Gabrovka—Dole v Pečicah, dočim je bil del sadovnjaka KZ Litija v Kresniškem vrhu opuščen in spremenjen v pašnik. Glede na to, da imamo v Gabrovki obrat za predelavo sadja v sadne sokove in alkoholne pijače je nujno pospešiti obnovo sadovnjakov in zagotoviti čimveč surovin z domačega področja.
25 87o
"M""
18 664
1853
15 7o?
"5936
24 748
332 iSZ8'*
T3T 96 86
Da bomo zagotovili nadaljnji razvoj živinoreje, kije glede na naše navite pogoje osnovna kmetijska panoga bo potrebno proizvajalcem igotoviti ust rezi* ekonomske pogoje, doseči večjo dohodkovno po-
szanost in izbo!i5an zdravstveno zaščito živali.
T
sadje- odkup
lastna proizv. 343
ribez-odkup:". 35
lastna proizv. 25
~33o-
778 4o
22
385 54
1^14 ^S4~ 3oo ?4
17
si/64 ?53 -
85
99
INVESTICIJSKA VLAGANJA
V prvih letih tega srednjeročnega obdobja, se je ob ugodnih kreditnih pogojih precej sredstev vlagalo v posodobitev kmetijske proizvodnje, zlasti v gradnjo hlevov, silosov in nakup mehanizacije. Z zaostritvijo pogojev gospodarjenja v letu 1983 in povečanjem obrestnih mer, pa je prišlo, na področju investicijskega vlaganja v zasebno kmetijsko proizvodnjo do stagnacije. Podatke o investicijskih vlaganjih v zasebno kmetijsko proizvodnjo prikazuje tabela 3;
1931
1982
198?
1984       Hi J 8^/64
št. preusmerj. programov 4? -predračun.vred. investicij ooo din . 51.077
-št.novogra jenih govejih stojišč -št.novogra jenih stojišč-praoici -št.adaptiranih hlevov
- silosi (m?)
- mehanizacija C00 dfa
29o
22 48o
77
111.514
452
72
60.66? lo7
62 72o
9o
71 I680
41
98.2?4 2oo 6o
95
192
35 1500
l5o 51?
8.?2o
lo.olo     10.657     lo.48o 126
Za rešitev stanja na področju kreditiranja ins tem ureditve nadaljnjega investiranja v kmetijsko proizvodnjo je potrebno tudi v prihodnje kmetijstvo obravnavati kot prednostno gospodarsko dejavnost in ji kot
taki zagotoviti ustrezne pogoje kreditiranja in davčnih olajšav.
>
INTERVENCIJE V KMETIJSTVU
V enoten program pospeševanja kmetijske proizvodnje se je vključila tudi občina z ustanovitvijo samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ki je bil ustanovljen sredi leta 1982 in združuje sredstva iz osebnega dohodka delavcev. Sredstva so namenjena za pospeševanje tržne živinorejske proizvodnje in aktiviranje kmetijske prozvodnje v hribovitih predelih. Kljub temu, da je bila v letu 1984 prispevna stopnja z 0,4% povečana na 0,8% pa potrebe po enotni oskrbi prebivalstva s hrano, nadaljne preusmerjanje kmetijske proizvodnje, pospeševanje procesov proizvodnega združevanja kmetov ter hitrejše razvijanje hribovskega kmetijstva narekuje povečanje obsega združevanja sredstev.
Povedati je potrebno, da se z letom 1985 iz teh sredstev precejšnji del izdvaja za delovanje sistema za obrambo pred točo, kije bil vzpostavljen v letu 1984 in skoraj v celoti pokriva tudi našo občino.
IZVAJANJE ZEMLJIŠKE POLITIKE
V obdobju 1981-1984 je kmetijska zemljiška politika dosegla pomembno prelomnico v smeri zaščite in varstva kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Kmetijska zemljiška skupnost občine Litija je glavno pozornost namenila naslednjim nalogam:
— varstvu in zaščiti kmetijskih zemljišč
— prostorsko-ureditvenim operacijam s ciljem izboljšanja kmetijskih zemljišč
— prostorskemu planiranju (kategorizacija zemljišč, prostorski plan)
— pripravi dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov.
V letu 1984 se je pričela hidromelioracija Po novice na površini cca 70 ha. Opravljene so bile sledeče naloge: pridobljena tehničnoprojektna dokumentacija, ureditev osnovne odvodnje potokov in nabavljen material za izvedbo hidromelioracije. Predračunska vrednost znaša 17.000.000 diri. Sredstva bosta zagotovili Zveza vodnih skupnosti Slove-■ nije 80% in KZ Litija 20%.
Pričele so se tudi priprave na melioracijo in komasacijo na območju Črni Potok—Bogenšperk—Sela—Slatina—Vintarjevec—Podroje. V pripravi je tehnično projektna dokumentacija.
Pozornost je bila namenjena malim melioracijam (planiranje travnikov in njiv, krčenje drevesnih rasti in grmičevja ter izboljšava dostopa in dovoza na zemljišče). Glavni problem je v sofinanciranju malih melioracij, saj zaradi skromnih sredstev KZS,občine Litija, glavno breme nosijo investitorji (kmetje) sami. Kljub omenjenim težavam pa se letno izvrši planiranje cca 30 ha travnikov, njiv in pašnikov ter uredi približno 10 km poti na kmetijska zemljišča.
Omenjeni posegi so vplivali na povečano kmetijsko prozvodnjo in boljšo uporabo mehanizacije pri obdelavi kmetijskih zemljišč.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Na področju občine sta organizirani dve kmetijski zadrugi, in sicer KZ Litija, kije od leta 1979 združena v SOZD KIT Ljubljanske mlekarne in KZ Gabrovka Dole, ki je od leta 1982 združena v SOZD HP »Kolinska« ter Mesarija in prekajevalnica Litija, ki je od leta 1984 združena v DO Agrotehnika Gruda kot temeljna organizacija združenega dela.
Obe zadrugi se poleg kmetijske dejavnosti ukvarjata še s trgovsko, KZ Gabrovka Dole pa s predelavo sadja in proizvodnjo sadnih sokov, sirupov in alkoholnih pijač ter izdelavo papirne konfekcije.
TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija prevzame vse tržne viške goveda za zakol na območju občine, kar pomeni 60% njenih kapacitet.
Kmetijski zadrugi se poslovno indohodkovno povezujeta z naslednjimi organizacijami združenega dela: TOZD Mesarijo in prekajevalnico Litija, KIT Ljubljanske mlekarne, Agrotehnika Gruda, Jata, Žito, Mer-cator in HP Kolinska. To sodelovanje temelji na osnovi samoupravnih sporazumov o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, s katerim so določene skupne osnove sodelovanja urejanja osnov in meril za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka v skladu z vloženimi sredstvi.
Dobro dohodkovno povezovanje je doseženo s TOZD Mesarijo in prekajevalnico Litija v farmski proizvodnji prašičev v Ponovičah in hlevskimi skupnostmi ter s KIT Ljubljanskimi mlekarnami na novozgrajeni mlečni farmi na Grniačah. Omenjeni organizaciji sta udeleženi tudi z lastnimi sredstvi v obeh novozgrajenih farmah.
Pri izgradnji farme prašičev v Ponovičah pa so preko sklada za gospo-darski razvoj občine Litijas svojimi sredstvi sodelovale tudi: Predilnica Litija, IUV TOZD Usnjarna Šmartno in SGD Beton TOZD GRADMETAL Litija. Posredno sta Kmetijski zadrugi preko Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija povezani s SIS- za preskrbo mesta Ljubljane. Po Dogovoru o enotni politiki pri pospeševanju kmetijstva oddajata zadrugi del tržnih viškov občinam Ljubljanskega območja, te pa sofinancirajo delo pospeševalne službe in regresirajo nakup mineralnih gnojil.
POGOJI GOSPODARJENJA
Kjub dokaj ugodnim rez ultatom,ki pa zaostajajo za planiranimi za to srednjeročno obdobje, vendar so dosežki nad povprečnimi rezultati v republiki, je potrebno poudariti, da so se v drugi polovici leta 1984 in zaietku leta 1985pogoji gospodarjenja zlasti na družbenihživinorcjskih farmah (mlečna farma Grmače, pitališče prašičev v Ponovičah, pitališče KZ Gabrovka Dole) zelo poslabšali. Vzrok temu so veliki proizvodni stroški v primerjavi sceno mesa in mleka doseženimi na trgu. Tako KZ Litija računa na izgubo 12.000 tisoč din pri prireji mleka na farmi Grmače in cca 4-5.000 tisoč din pri prireji prašičjega mesa v Ponovičah.
Omenjena KZ je v zadnjem obdobju vlagala znatna investicijska sredstva v izgradnjo objektov in razširitev obsega proizvodnje. V ta namen je pridobila kreditna sredstva po obrestni meri 8%, ki pa seje sedaj povečala na 36% kar dodatno obremenjuje dohodek.
Prav iz teh razlogov je potrebno nuditi kmetijskim organizacijam združenega dela vsestransko pomoč, da se premostijo težave gospodarjenja, ki poleg proizvodnje ogrožajo tudi socialni in materialni položaj zaposlenih delavcev.
Vendar je primarna dolžnost organizacije same, da s čimboljšo organizacijo dela in izpopolnjevanjem tehnologije proizvodnje ter izkoriščenostjo kapacitet zmanjša stroške proizvodnje in izboljša poslovno uspešnost oz. ekonomičnost poslovanja.
ZAKLJUČKI
Temeljne naloge za nadaljnji razvoj kmetijstva v občini so:
1. smotrna izraba vseh kmetijskih zmogljivosti, zato bo potrebno pripraviti strokovne podlage (agrokarto, proizvodni programi....)
2. aktiviranje novih obdelovalnih površin, izboljšanje rodnosti obstoječih zemljišč in načrtno poseganje na nove površine
3. kmetijskim proizvajalcem omogočiti dopolnilne dejavnosti (delo na domu, domača obrt,kmečki turizem...)
4. razvoj ključnih panog kmetijstva (živinoreja in rastlinska proizvodnja usmerjena v pridelavo živinske krme), posebej tistih, ki so specifične glede na naravne danosti in družbeni interes take proizvodnje (sadjarstvo).
5. uvajanje sodobnejše tehnologije in boljša organizacija dela ter nagrajevanje delavcev, kar naj bi prispevalo k dvigu produktivnosti dela.
6. razvoj kmetijske pospeševalne službe in prenos znanja do vseh kmetijskih proizvajalcev
7. pospešiti razvoj kmetijstva v hribovitih predelih (govedoreja, ovčjere-ja, organizacija hlevskih in pašnih skupnosti)
8. sodelovanje kmetijskih organizacij združenega dela pri planiranju razvoja v prostoru z namenom kmetijskih zemljišč
9. izboljšanje organizacije dela veterinarske službe, da se doseže boljše zdravstveno varstvo živali in s tem večja proizvodnja.
10. Združevanje sredstev za pospeševanje kmetijske proizvodnje in predelave hrane v naslednjem srednjeročnem obdobju je nujno, če želimo ohraniti in nadalje razvijati kmetijsko dejavnost v občini.
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
Pomembno vlogo pri razvoju kmetijske proizvodnje imata obe hranilno kreditni službi. Organizirani pri KZ Gabrovka Dole in hranilno kreditna služba, ki sla jo organizirali KZ Litija in Temeljna organizacija kooperantov Zasavje v sestavi GG Ljubljana. Ustanovitelji so ustanovili hranilno službo z namenom, da bi zagotovili bolj učinkovito zbiranje hranilnih vlog združenih kmetov in drugih občanov in tako priskrbeli združenim kmetom in njihovim pogodbenim skupnostim sredstva za potrebe njihovega proizvodnega sodelovanja ter potrebne kredite zlasti za obratne namene. Zaradi destimulativne kreditne politike bank pa bo potrebno še okrepiti hranilno kreditni službi v tem smislu, da ostane Čimveč denarnih sredstev kot kreditni potencial.
točka 6
POROČILO veterinarske službe v občini Litija
Veterinarski zavod Ljubljana s svojimi delavci opravlja dela in naloge v občini Litija s področja zdravstvenega varstva živali, reprodukcije in veterina! sko-sanitarnega higienskega nadzora.
Veterinarski zavod je enovita delovna organizacija. Vletu 1984sode-la in naloge opravljali 4 delavci in to trije diplomirani veterinarji in 1 (eden) veterinarski tehnik pri individualnih kmetijskih proizvajalcih in živalih, last KZ Litija. Delo je neprekinjeno, to je podnevi in ponoči.
Zdravstveno varstvo kokoši in brojlerjev, last organizacije združenega dela »JATA« pa vrši Obratna veterinarska ambulanta DO »JATA«.
V skladu z določili zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in Odredbe o preventivni h cepljenji h in diagnostični h in drugih preiskavah v letu 1984 so bila opravljena sledeča dela:
cepljenje prašičev proti prašičji kugi v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50pitancev in prašičev, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
— tuberkulinizacija 3046 govedi.
— goveda v družbeni lastnini so bila pregledana na govejo levkozo in leptospirozo.
— plemenjaki v prirodnem pripustil so bili pregledani na mehurčasti izpuščaj (IBR/1PV).
-— na kužno malokrvnost so bili pregledani kopitarji, ki so bili nabavljeni v letu 1983 in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve.
— v splošnem preventiv nem cepljenju psov proti steklini je biloceplje-nih 1404 psov.
Umetno osemenjenih govejih plemenic je bilo 1481. Rezultati umetnega osemenjevanja so v določenih primerih nekoliko slabši, kar je predvsem posledica deficitarne prehrane visoko preduktivnih molznic.
Vsi delavci so poleg del in nalog določenih z Odredbo opravili še 1161 kliničnih pregledov malih živali in 1765 velikih živali, 143 porodov in 1673 ostalih storitev.
Proti svinjski rdečici je bilo cepljenih 3931 prašičev.
Veterinarsko sanitarno je bilo pregledanih ob zakolu 5087 govedi, 1373 telet, 9187 prašičev, 26 konj, 86ovac in 366zasilnozaklanihživali.
S svojim delom so delavci zagotovili, da ni bilo pojava kužni h bolezni pri domačih živalih, prav tako pa prispevali k večji proizvodnji mleka in mesa.
V letu 1985 je prišlo do reorganizacije dela s sklenitvijo Sporazuma med Veterinarskim zavodom in Kmetijsko zadrugo Litija o trajnem opravljanju zdravstvenega varstva živali na družbenih obratih in hlevskih skupnostih.
S pridobitvijo kadrovskega stanovanja pa smo zaposlili še enega delavca — diplomiranega veterinarja, tako; da bo delo v letu 1985 potekalo nemoteno in v zadovoljstvo vseh uporabnikov.
Veterinarski zavod Ljubljana
točka 7
INFORMACIJA o stanju in razvitosti samostojnega osebnega dela v občini Litija za obdobje 1981-1985
UVOD
Razvoju samostojnega osebnega dela, v nadaljnjem besedilu drobnega gospodarstva se posveča vse večja pozornost. O razvojni problematiki drobnega gospodarstva je večkrat razpravljala tudi Skupščina SR Slovenije v občini pa občinska skupščina in v zvezi s tem sprejela svoje ugotovitve, sklepe in predloge.
Razvoj drobnega gospodarstva v SR Sloveniji še vedno močno zaostaja-za potrebami industrije in prebivalstva. V ponudbi na trgu pa čedalje bolj primanjkuje kakovostnih obrtnih in drobno industrijskih izdelkov. Še večja pa je deficitarnost storitev zlasti v vzdrževanju trajnih dobrin življenjskega standarda delovnih ljudi in kmetijskih strojev in naprav.
Podatki izleta 1981, 1982 in 1983 v slovenskem drobnem gospodarstvu kot tudi na območju občine Litija kažejo pri samostojnem osebnem delu prepočasno rast novih enot kot tudi zaposlovanju novih delavcev.
Najbolj zaskrbljujoči so podatki v letni rasti novih obratovalnic, saj je bilo na primer od leta 1976 do 1980 v povprečju vsako leto na območju SR Slovenije ustanovljenih 1386obratovalnic, vobčini Litija lOobrato-valnic, v letu 1983 pa samo 357 obratovalnic, vobčini Litija pa 4. Obstaja pa razlika v posameznih panogah samostojnega osebnega dela. V obravnavanem obdobju smo veliko pričakovali od povratka naših delavcev iz začasnega dela v tujini, da bodo le-ti ustanavljali proizvodne obratovalnice, vendar je bilo kar 70odstotkov vseh novih obratovalnic, ki so jih ustanovili omenjeni občani z dejavnostjo avtoprevozništva.
Kar zadeva zaposlovanje novih delavcev v samostojnih obratovalnicah, se ugotavlja večja rast zaposlovanja do leta 1980 (povprečno 1770 delavcev na leto) in občutno stagnacij o do konca leta 1982 (v letu 19 82 se je zaposlilo samo 278 delavcev) ter vzpodbudno povečanje v letu 1983 (1422 delavcev). Pomemben pa je podatek zaposlenosti na eno obratovalnico. Kar 61,5% obratovalnic ne zaposluje delavcev,, v 24,5%i obratovalnic zaposlujejo 1-2 delavca, 11,6% obratovalnic zaposluje 3-5 delavcev in 2,4%obratovalnic zaposluje 6-7 delavcev. To so podatki za območje SR Slovenije medtem ko so podatki za občino Litija prikazani v nadaljevanju te informacije. Ob tem je potrebno omeniti veliko rast obratovalnih občanov, ki opravljajo popoldansko obrt. Samo v letu 1982 se je število »popoldancev« povečalo za 1368 in v letu 1983 za 631, kar je precej več kot je naraslo število obratovalnic redne obrti. Na tem mestu se upravičeno zastavljajo vprašanja družbene učinkovitosti in smotrnosti take rasti »popoldancev« ki so v bistvu delavci v združenem delu.
Če se ustavimo še pri kadrovski strukturi v obrti je zaskrbljujoč padec načrtnega štipendiranja učencev usmerjenega izobraževanja za potrebe obratovalnic od strani nosilcev samostojnega osebnega dela. Število učencev upada že od leta 1981, v letu 1983 pa seje v primerjavi z letom 1982 zmanjšalo kar za 1205 učencev. S kadrovskega vidika razvoja obrti to vsekakor ni podatek, ki bi vlival optimizem na prihodnji razvoj obrtnih dejavnosti.
V obrtnih in osebnih storitvah je bilo povprečno ustanovljenih letno 500 novih obratovalnic (od leta 1981). Zaposlovanje delavcev v obrtnih obratovalnicah jebilo v letu 1983 nekoliko ugodnejše kot vpredhodnih dveh letih, zalo se je tudi,povečalo povprečno število zaposlenih delavcev na eno obratovalnico.
Samostojno gostinstvo v Sloveniji je v stagnaciji, saj se ještevilotovrs-tnih obratovalnic povečalo od leta 1976 pa do konca leta 1983 le za 260 obratovalnic, kar je povprečno 32,6 obratovalnic letno. Danes predstavljajo samostojni gostinski obrati sicer dobro polovico vseh gostinskih obratov v Sloveniji, njihova zmogljivost (sedeži) približno eno tretjino teh zmogljivosti, število zaposlenih delavcev eno desetino in ustvarjen
promet približno eno sedmino vsega prometa slovenskega gostinstva. V zadnjem obdobju se število gostilen zmanjšuje, povečuje pa se število raznih obratov z nepopolno gostinsko ponudbo, ki negativno vplivajo na strukturo gostinskih obratov in ponudbe. Kljub takemu negativnemu premiku v strukturi samostojnih gostinskih obratovalnic pa se iztržek iz naslova ponudbe hrane v zadnjih treh letih povečuje, in je znašal v letu 1981 23% celotnega prometa, v letu 1983 pa 29,2celotnega prometa.
Avtoprevozniška dejavnost je po številu obratovalnic oziroma obrtnikov še vedno pomemben del samostojnega osebnega dela. Število obratovalnic je bilo leta 1980 7031, v letu 1983 pa 6643. V treh letih seje število zmanjšalo za 388. lede na bodoča gibanja in napovedi je prav avtoprevozništvo tisti del samostojnega osebnega dela, kjer ni realno pričakovati kakršnega koli razvoja oziroma novega zaposlovanja, vendar seje treba z vsemi možnostmi truditi, da tudi ta dejavnost v skladu s potrebami celotne družbe ohrani svojo vlogo, saj danes zaposluje 6898 delavcev.
STANJE DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LITIJA
Tudi v občini Litija se je obrt v letih 1980-1984 počasi razvijala. Tako se je število obratovalnic odleta 1980do 1984 povečalo le za 19. Vzroke je iskati v težji gospodarski situaciji, saj želi imeti vsak nosilec samostojne obratovalnice zagotovljeno socialno varnost, omejitvi pri uvozu osnovnih sredstev, ter pomanjkanju poslovnih prostorov. V navedenem obdobju sta se ledva povratnika iz začasnega dela v tujini odl-očilaza obrt, medtem ko za leto 1985predvidevamo,dabostaustanovi-la samostojno obratoval nicc^še dva občana. V vseh štirih primerih se bo opravljala kovinsko-predelovalna dejavnost.
Število zaposlenih delavcev v obrti jev letu 1981-1983 narastlo iz 155 na 173, vletu 1984 pasejezmanjšalona 159dclavcev, ki sobilizaposleni pri 82 nosilcih obrti. Zlasti pri nekaterih nosilcih samostojnega osebne-- ga dela ter v gostinstvu je opaziti precejšnjo fluktuacijo delovne sile. V preteklem letuje imelo 42 obrtnikov zaposlenega le 1 delavca, 18 2de-lavca, 13 3 delavce, 4 obrtniki 4 delavce, 4 obrtniki 5 delavcev ter 1 6 delavcev.
Popoldanska obrt seje v navedenem obdobju povečala lc v letu 1982 na 64 obratovalnic, v letih 1983 in 1984 pa se je zmanjšala iz 62 na 58 obratovalnic. Navedena številka ni zaskrbljujoča, saj med temi prevladuje storitvena obrt, medtem ko za proizvodno obstaja družbeni interes, da se preusmeri v redno obrt. Tako so bili v mesecu marcu in aprilu 1985 izvedeni razgovori z nekaterimi nosilci popoldanske obrti, ki opravljajo prozvodno dejavnost, o možnosti prehoda v redno obrt. Prehod iz popoldanske na redno obrt je počasen, saj vsako leto le eden »popoldanec« preide med redne obrtnike.
Posebno poglavje so »šušmarji« za katere vemo, da jih ni malo. To problematiko bo morala bolj kontinuiran o razreševati davčna inšpekcija. Ni namen zmanjševati obseg obrtne dejavnosti temveč je cilj, da se tako dejavnost legalizira in glede na obseg in donosnost ustrezno obdavči. Obstaja pa bojazen, da ti občani ne bodo izpolnjevali določenih pogojev za izdajo dovoljenja tako glede strokovne izobrazbe, soglasja delovne organizacije kot tudi ustreznih poslovnih prostorov, saj smo na ta problem že naleteli.
V takih primerih pristojni upravni organ pri izdaji dovoljenja za popoldansko obrt glede strokovne usposboljenosti in poslovnih prostorov izda pogojno dovoljenje.
Števil o gostinski h obratov narašča počasi in sicer od 28 v letu 1980 na 30 v letu 1982 in 1983 ter v letu 1984 na 29 gostinskih obratov. Od tega imamo štiri bifeje. V nadaljnjih dveh letih obstaja močna težnja po opuščanju celovite gostinske ponudbe in prehodu na »bifeje«. V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1985 v letu 1985 smo začrtali, da bo na področju gostinske dejavnosti razvoj sledil celoviti gostinski ponudbi.
Osnova pri razvoju gostinstva je kakovost gostinske ponudbe, zato želimo povečati kvaliteto in ne kvantitetogostinskihstoritev, kot je bilo rečeno tudi na posvetu » Priprave na t uristično sezono 1985. Komisija za ocenjevanje gostinskih obratov bi morala čim preje pričeti z delom in s tem vzpodbuditi, da bigostinski lokali ustrezno urejeni pričakali glavno
turistično 'sezono. Opažamo, da je v gostinskih obratih premalo popestrene ponudbe z možnostjo koriščenja igrišč za tenis, prodajespo-minkov domače in umetne obrti ter organizacijo raznih turistično-gostinskih prireditev. Nosilci samostojnega osebnega dela s področja gostinske dejavnosti so imeli v preteklem letu zaposlenih 20delavcev, ki pa v večini primerov nimajo ustrezne kvalifikacije.
Zaradi naravnih danosti bomo v naši občini nadaljevali z razvojem ' kmečkega turizma. Sedaj je kmečki turizem organiziran na dveh tržno usmerjenih kmetijah in to: na Dobovici pri Dolah ter na Slivni pri Vačah.
Število avtoprevoznikov se je iz 49 v letu 1981 zmanjšalo na 43 v letu ' '984. Skupščina občine Litija je podpisnik družbenega dogovora o pospeševanju razvoja domače in umetne obrti v SR Sloveniji. Tudi s teh razlogov želimo, da bi čim več občanov priglasilo domačo obrt pristojnemu upravnemu organu. Prodajo izdelkov je mogoče organizirati preko Turističnega društva v Litiji. Sedaj na območju občine Litija izdelujeta izdelke domače in umetnostne obrti dva občana. Eden na ' območju K S Primskovo (risanje na lesene predmete) ter eden v KS Ho-tič (ročno pletiljstvo)
OPIS STANJA NEKATERIH DEFICITARNIH POKLICE V OBRTI
1. Avtomehaniki, avtoličarji, avtokleparji, avtoelektričarji, vulkanizacija
Obrtnikov, ki opravljajo navedene storitve imamo 12. Svoje obratovalnice imajo na območju krajevne skupnosti Litija levi in desni breg, v Gabrovki, Šmartnem in Savi. V odročnih krajih so velike potrebe po popravilu kmetijske mehanizacije. To storitev opravlja eden redni obrtnik v Litiji ter eden na Savi kot postranski poklic, kar pa še zdaleč ne zadošča potrebam. Krajev naskupnost Gabrovka si že dalj časa prizadeva pridobiti nosilca, ki bi izvajal tovrstne storitve, na območju krajevne skupnosti. Prav pri teh poklicih je najbolj razširjen pojav »šušmarstva« ., saj je zaslužek dober, povpraševanje po teh storitvah pa veliko. t
Vletu 1984 so imeli ti obrtniki zaposlenih 19delavcev. Kvalifikacijska struktura zaposlenih je zadovoljiva, saj ima 13 delavcev ustrezno kvalifikacijo.
2. Krojači in šivilje
Na območju občine Litija imamo eno krojači co in tri šivilje, ki t o de- ' javnost opravljajo kot redni obrtniki, 5 pa seji h ukvarjaš to obrtjo postransko. Redna obrt je razširjena samo v krajevni skupnosti Litija levi in desni breg. Kapacitete obrtnih delavnic so majhne, razen ene obrt niče ki dela pogodbeno za organizacijo združenega dela. Delovno silo zapo-slujeta le dve obrtnici.
Povpraševanje po tovrstnih storitvah je veliko, zato moramo reševanju razvoja te dejavnosti posvetiti enako pozornost tako v centru kot tudi v oddaljenih vaških središčih.
3. Čevljarstvo
Čevljarstvo je poleg urarstva ena najbolj deficitarnih obrtnih dejavnosti v naši občini. Na celotnem območju občine deluje samo en čevljar kot redni obrtnik in eden z dopolnilno dejavnostjo. Oba imata poslovne prostore v mestu Litija, glede na padec realnega življenjskega standarda in izjemno porast cen v obutveni industriji je povpraševanje po te h storitvah močno v porastu. Za odpiranje novih obrtnih delavnic v tej dejavnosti ni nobenega interesa. Zmogljivosti delovnih sredstev so premajhne, poleg tega pa so deloma sredstva tudi zastarela. Nosilec redne obrti ne zaposluje tuje delovne sile.
Za razvoj te dejavnosti bi bilo potrebno vzpodbuditi občane z ustrezno kvalifikacijo, da bi opravljali čevljarsko obrt kot postranski poklic.
4. Elektromehaniki, RTV mehaniki
V občini Litija imamo dva RTV mehanika, 2 elektromehanika in en servis za popravilo gospodinjskih strojev. Povpraševanje po teh storitvah je veliko, obstoječi poslovni prostejrj pa so neustrezni (premajhni). V letošnjem letu bomo v stanovanjski soseski Rozmanov trg pridobili poslovni prostor za RTV mehanika. S popoldansko obrtjo se ukvarja samo en občan. Obrtniki v tej dejavnosti zlasti RTV mehanika se
srečujeta z velikim pomanjkanjem rezervnih delov. Za opravljanje redne obrti bi rabili še enega elektromehanika za popravil o gospodinjskih strojev. Zaposlenih delavcev v tej obrti je malo, saj le en obrtnik, ki se ukvarja s popravilom rotacijskih naprav, zaposluje dva delavca.
Tudi na tem področju se mora preprečevati pojavljanje »šušmurstva«, občane z ustrezno kvalificirano pa pridobiti za opravljanje obrti.
5. Dimnlkarstvo
V Občini Litija je samo eden nosilec te dejavnosti. Zaposluje enega delavca. Ker je naša občina teritorialno zelo razgibana se ugotavlja, da en nosilec te dejavnosti s samo enim zaposlenim delavcem ne more dosledno izvajali te dejavnosti na celotnem območju. Poleg lega pa dejavnost izvaja tudi na delu hribovskega območja občine Ljubljana Moste Polje. Iz teh razlogov je nujno da nosilec poveča število zaposlenih delavcev, oziroma da se pridobi še enega nosilca za izvajanje dimnikarske obrti. Le tako bo mogoče zagotoviti, dosledno izvajanje te dejavnosti na celotnem območju in ustrezno preventivo pred požari.
6. Kemično čiščenje oblek
Imamo eno kemično čistilnico, ki sedaj posluje v novih poslovnih prostorih. Tudi delovna sredstva so nova, kar vpliva na večjo kvaliteto opravljene storitve. Čas čakanja na storitev ni predolg, saj se veliko občanov Litije, ki se vozi na delo v Ljubljano, odloči za čiščenje oblek v ljubljanskih čistilnicah. V obratovalnici je zaposlena ena delavka.
7. Urarstvo
Urarstvo je šria najbolj deficitarnih dejavnosti v naši občini. Na celotnem območju občine Litija deluje samo eden urar v Smartnem, ki pa zaradi bolezni obratuje samo s polovičnim delovnim časom. Potrebe so veliko večje, zato so občani prisiljeni iskati storitev drugod (Ljubljana, Trbovlje). (
Vsa prizadevanja morajo biti usmerjena v pridobitev vsaj še enega urarja, ki bo posloval v Litiji, poleg tega pa bi rabiliše enega, ki bi opravljal popoldansko obrt.
8. Mizarstvo
V občini imamo sedem mizarjev, ki se ukvarjajo z. redno obrtjo in eno lesno galanterijo, ter štiri, ki opravljajo popoldansko obrt. Obseg te dejavnosti je majhen, saj imamo v Litiji vse pogoje za razvoj te dejavnosti. Dejavnost je razvita na celotnem območju občine. Nosilci samostojnega osebnega dela v tej dejavnosti sodobni povezani /.družbenim sektorjem v pretežnem delu z dolgoročnimi kooperacijskimi pogodbami. Skoraj vsi poslujejo v ustreznih prostorih, tudi oprema je zadovoljiva. Pa to je toliko bolj zaskrbljujoče dejstvo, da imajo zaposleno tujo delovno silo.
9. Stavbna obrt
V naši občini imamo 3 zidarje, 1 tesarja, I pečarja, 2 teracerja, 5 sobo-slikarjev, 3 instalaterje centralnih kurjav in vodovoda, 3 eleklroinsta-laterje, 4 obratovalnice, ki izvajajo kleparska in krovska dela, I parketa-rja ter 1 kamnoseka. Kot s postranskim poklicem se ukvarjaš stavbno obrtjo 5 občanov.
Potrebe po navedenih storitvah so veliko večje kot pa zmogljivosti prej navedenih nosilcev obrti. V teh obrtnih dejavnostih je zaposlenih 27 delavcev, ki pa v večini primerov nimajo ustrezne kvalifikacije.
Pri teh storitvah je veliko »šušmarjev«, saj se gradnja in adaptacije individualnih stanovanjskih in drugih objektov nenehno povečujejo.
10. Kovaštvo
Registrirana imamo samo dva kovača ž redno obrtjo ter dva s popoldansko. Navedeno dejavnost bomo podpirali in razvijali, saj je ta obrt tudi z obrambnega vidika zelo pomembna. Priporoča se krajevnim skupnostim, da sodelujejo, glede na krajevne potrebe, pri razvoju te obrti.
II. Zlatarji
Po več letih smo lansko letodobili nosilca zlatarske dejavnosti, ki ima poslovni prostor v soseski Rozmanov trg. Z njegovo kvaliteto so občani zelo zadovoljni, ker jim ni treba iskati tovrstnih storitev po sosednjih občinah.
12. Drugo
Na tem mestu bi opozorili, da seje na natečaj za poslovni prostorna Rozmanovem trgu javil tudi optik, ki ga v Litiji do sedaj še nismo imeli, potrebe po njem pa so iz dneva v dan večje.
NAJETI KREDITI
"Naslov Število         znesek kre- Namen
kredito- kredito-        ditov v "<> kr edita
dajalca : jemalcev din
Ljub^pnska 7 obrtnikov     57X53 investicija v
banka 12 obrtri.kov      ?.ol>2 obratna sreedstva
Beorjradska banka	6 obrtnikov 13 obrtnitar	'lo.2Š2 lo.629	investici ja o obratna sredstva
Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov	48 obrtnikov	3.000	kratkoročni premostitveni kredfc
Obrtno združenje Litija "Čebelica	8 obrtnikov	6oo	krakoročni premostitveni kredit
Kreditnih pogojev ter obrestnih mer na tem mestu ne bomo opisovali, saj se le-ti pogosto spreminjajo in je zato te informacije mogoče dobiti na Obrtnem združenju v Litiji ali pri posamezni banki.
Tudi pogoji za pridobitev kredita s o pomemben razlog, da se vse manj nosilcev obrti odloča za najetje kreditov, čeprav so finančna sredstva pomemben dejavnik za razvoj obrti.
Iz teh razlogov bo potrebno zelo odgovorno in tehtno opredeliti, katere obrtne dejavnosti v občini so prioritetne in deficitarne saj so te deležne posebne obravnave tudi pri odobravanju kreditov pri bankah iz naslova selektive.
Tabela 2: ŽAHBLENOST DELAVCEV PRI N0BILCIH EAMOS'EJHEGA OSEBNEGA DELA V SREDNJEROČNEM OBDOBJU
Obstna dejavnost	1561	ind 81/80	1964	ind 84/83
IZDKLtUI POFStELt				
aparatov	7	175	13	13o
predelava kovin in				
plastike	39	lo3	46	115
izdelava lesa	1	loo	5	125
izdel. tekst, predm.	5	125	5	loo
avtomobil.obrt	17	lo6	19	112
stavbna obrt	13	lo8	15	loo
predelava usnja tiskarna, servis		_		
				
A0P, razmnož.	8	8oo	6	6o
kovaštvo	1	5o	1	loo
cvetličarstvo	_		m	
mlinarstvo	•»	-	m	■"
prodaja na drobno	2	-	2	loo
obrtne oz.os.stor.	25	125	12	44
zasebno gostinstvo	21	111	20	87
urarstvo	-	—	-	
tapetništvo,dekor.	-	-	-	-
zaseb.svtoprevoz.	1	loo	1	—
gradbena obrt	9	15o	12	75
izdelava kozm.kem.				
izdelkov	6	loo	■ * f	67
zabavni park iz kraja v kraj				
	-	-	-	■iti
prodaja sadja		■	-	•
6WPAJ"	155	111	159	92
Tabela 1: RAZVOJ SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA V SREDNJEROČNEM 0B]X)3JU 1981-1985
Obr-cna dejavnost
>oanje v zace
tlu"
leto 1984
Ocena stanja ob izteku
OBED SKUPAJ-
izdel.in popr.el.ap. pred.kov.in plast, predelava lesa izdel.tekst.predm. avtom.obrt stavbna obrt predelava usnja razmnoževanje,tiskanje, servis AOP kovaštvo cvetličarstvo mlinarstvo prodaja na drobno obrtne in osebne storitve ter druge risanje na lesene predmete
zasebno gostinstvo urarstvo
tapetništvo,dekor, zasebni avtoprevjz. gradbena obrt izdel.kozm.kemič. izdelkov zasebni park iz kraja v kraj prodaja sadja
redna	dopolnilna	skupaj ind 81/8o		redna	dop.s	kup.	redna	dopolnila skupaj	
214	56	27o	lo2	225	53	283	247	66	313
7	4	11	loo	9	4	13	lo	4	14
35	lo	45	lo2	37	11	48	42	13	55
7	11	21	loo	9	9	18	9	lo	19
o	S	12	78	8		6	14 8	6	14
9	5	14-	93	12	3	15	13	4	17
18	ll	29 126		22	11	33	25	12	37
2	-	2	loo	2	2	4	2	2	4
7	_	7	loo	4	2	6	4	2	6
3	1	4	lo3	2	2	4	2	2	4
2	1	3	loo	2	1	3	2	1	3
5	1.	6	loo	4	1	5	4	1	5
2	- ■	2	loo	3	—	3	3	—	3
17	-	17	loo	22	6	28	27	9	36
29	3 ■	32	lo5	29	—	29	29	—	29
2	1	3	loo	1	-	1	1	—	1
2	—.	2	loo	1	-	1	1	—	1
49		49	lo2	39	-	39	43		43
6	-	6	67	12	-		15	—	15
4	-	4	2oo	4	-	4	4	-	4
				1	_	1	1	—	1
2	-	2	2oo	2	-	2	2	-	3
TABELA 3: Fisjjled poslovnih prostorov v srednjeročnem obdobju 1981-1985
-1-1551-1934
lastni 58 74
družbeni 2o Z h
najemni 56 65
UGOTOVITVE PREDLOGI IN SKLEPI
i
L Zbori Skupščine občine Litija so v letu 1984 obravnavali »Analizo razvitosti samostojnega osebnega dela na, območju občine Litija za obdobje 1980-1983« in ob tem sprejeli ustrezne ukrepe za nadaljnji razvoj. Pri uresničevanju le-teh se ugotavlja sledeče:
— Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in pa omejenih virov sredstev splošne porabe, še ni prišlo do ustanovitve posebnega samoupravnega sklada, v katerega bi se združeval a sredstva za obnovo in gradnjo poslovnih prostorov — prioritetno za deficitarno obrtno dejavnost. Kljub temu pa so bila v letu 1984 in v letu 1985 angažirana sredstva samouprav ne stanovanjske skupnosti občine Litija, v letu 1984 za ureditev dveh poslovnih prostorov (v Gahrovki In Smartnem) v letu 1985 pa za gradnjo dveh poslovnih prostorov (v Litiji desni breg — v bloku).
-* čeprav prepočasi, pa je vendar le že opazen premik pri povezovanju družbenega in zasebnega sektorja (avtoprevozniki, kovinarji, avtomehani-ki In stavbne obrti) v občini,
— v okviru Zavoda za izobraževanje inkult uro Litija potekajo ustrezne oblike izobraževanja, vendar je dosedaj interes delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju za tovrstno izobraževanje izredno skromen.
— v osnutku dolgoročnega plana »Litija 2000« kot tudi v srednjeročnem planu 1986-1990 so izpostavljene naloge na področju pospeševanja in razvoja drobnega gospodarstva.
— s spremembo in dopolnitvijo zakona o obrtni dejavnosti v letu 1985je podana možnost za zaposlitev največ 10 delavcev pri nosilcu samostojnega osebnega dela.
— število proizvodnih obrtnih dejavnosti počasi pa vendarle raste. Nekoliko se je izboljšal tudi položaj pri storitvenih dejavnostih.
2. Kot sestavni del družbenega plana občine Litija za srednjeročno obdobje 1986-1990 je potrebno izdelati »Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja samostojnega osebnega dela« in v njem opredeliti konkretne naloge in aktivnosti posameznega udeleženca dogovora, ki bi prispevale k hitrejšemu in kvalitetnejšemu razvoju samostojnega osebnega dela v občini Litija.
3. V prostorskih sestavinah tako dolgoročnega kot srednjeročnega plana občine Litija mora biti opredeljen prostor za razvoj obrtne dejavnosti.
4. Skupščina občine Litija predlaga vsem temeljnim nosilcem planiranja s področja gozdarstva in negospodarstva v občini, da v svojih planskih dokumentih opredelijo tudi potrebno dolgoročno kooperacijsko sodelovanje z zasebnim sektorjem, bodisi pri kooperaciji v proizvodnem procesu ali opravljanju storitvene obrtne dejavnosti.
5. Skupščina občine Litija predlaga krajevnim skupnostim, da v cilju hitrejšega razvoja samostojnega osebnega dela in v interesu krajanov na svojem območju, iščejo možnost razvoja te dejavnosti in zainteresiranost občanov za izvajanje prozvodnje ali storitvene obrtne dejavnosti.
6. Skupščina občine Litija nalaga Izvršnemu svetu preko njega pa Upravi za družbene prihodke in Občinski upravi za inšpekcijske službe, da zagotovi dosledno izvajanje pozitivne zakonodaje s področja obrtne dejavnosti'in pridobitvi ustreznega dovoljenja za opravljanje te dejavnosti.
7. Skupščina občine Litija si bo prizadevala za ustrezno kreditno politiko banke, ki bo prispevala k smelejšemu razvoju obrtne dejavnosti in s selektivno politiko ugodnejših kreditnih pogojev pospešila razvoj deficitarne proizvodnje in storitvene obrtne dejavnosti ter tiste obrti, ki bo nadomeščala uvoz ali prispevala k izvozu proizvodov in storitev.
8. Skupščina občine Litija predlaga Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija,dav sklopu stanovanjske gradnje oz. stanovanjskih sosesk zagotovi tudi gradnjo poslovnih prostorov za potrebe predvsem storitvene obrtne dejavnosti, za katere se interes izkazuje v soseski in v širši okolici le-te.
9. Skupščina občine Litija naroča izvršnemu svetu, da tekoče spremlja uresničevanje sprejetih predlogov in sklepov, ter po potrebi predlaga dodatne ukrepe, ki bi prispevali k razvoju samostojnega osebnega dela v občini.
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
točka 8
INFORMACIJA o uresničevanju nalog na področju oskrbe z električno energijo v občini
l. -UVOD
Občina Litija se razprostira na severnem delu Dolenjske in meri 328 km2. Na območju občine živi 17.774 prebivalcev v 158 naseljih in 5.167 gospodinjstvih. Območje občine Litija je razdeljeno v 18 krajevnih ^šVupnostih.
J .   Za nemoteno dobavo električne energije potrošnikom na območju *'liaše' občane skrbi Elektro Ljubljana in sicer tri temeljne organizacije:
1. TOZD ELEKTRO Ljubljana okolica, ki pokriva največji del obči ne
2. TOZD ELEKTRO Trbovlje, ki pokriva krajevni skupnosti Polšnik • in Dole,ter
'"'    3. TOZD Elektro Novo mesto, ki pokriva krajevno skupnost Gabrovka
i .,. . „N t: ...
a 11. OCENA STANJA
1. TOZD ELEKTRO Ljubljana okolica
Na področju investicijske izgradnje distribucijskih objektov kažejo analize, da bo srednjeročni plan (po rebalansu iz leta 1982) v TOZD Elektro Ljubljana okolica uresničen približno 90 odstotno pri izgradnji 20 kV vodov in transformatorskih postaj oziroma 100 odstotno pri izgradnji in rekonstrukciji nizkonapetostnih omrežij.
Za območje krajevnih skupnosti litijske občine, kijih napaja TOZD Elektro Ljubljana okolica, prikazujemo nekaj osnovnih elementov:
Rebalans Realli. plana 81-S3
JHc&S___
Ooena   Ocena Indeks realiz.realiz. B1-B4 B1-B5_
DV to SV novogradnja
{B 2o kV " V 2o kV rekonstrukcija ■Vt 2o/o4 kV laetal.moč
HNO- (oovogr.ln rekonatj dednostTv W0 din)
11.2 km 6,4 km 5,6 km 12,o km lo? 1,1 km     o,4 km     - o,4 km J6
11.3 km - 4,o km 4,o km 35 13 kom     0 kom    5 kom   13 kom loo
i.25o kVA 6oo kVA 35o kVA 95o kVA 7*
Poleg teh objektov je bila v letu 1984 končan a gradnja 20 K V povezoval nega dalj nov oda med Litijo in Ivančnogorico, ki bo služil kot rezervni vir v izjemnih okoliščinah.
Odstopanje od planskih postavk je občutnejše pri 20 kV kablih, vendar gre tu za majhne absolutne količine. Pri rekonstrukcijah daljnovodov je bila zaradi planirane izgradnje kamnoloma Ušenišč in povečanje odjemne moči načrtovana zamenjava tokovodnikov na DV 20 kV Litija—Zapodje. Ker pa do povečanja moči ni prišlo, še ni potrebna rekonstrukcija daljnovoda. Inštalirane moči v transformatorskih postajah so manjše ker so izračuni pokazali, da manjše transformatorske enote v celoti ustrezajo.
Analiza obstoječega stanja kaže, da so se v preteklem in sedanjem srednjeročnem obdobju elektroenergetske razmere bistveno izboljšale. Ostaja pa še vedno nekaj manjših zaselkov ali posameznih odjemalcev, kjer predvsem napetostne razmere še niso ustrezne.
2. TOZD Elektro Trbovlje
Iz podatkov, ki so prikazani v tabeli, je razvidna izgradnja, razvoj in posodobitev ter obnova elektroenergetskega omrežja na srednje-napetostnem in nizkonapetostnem nivoju za obdobje 1981-1985.
DV lo/2o kV novogradnja
KV lo/2o kV rekbnetruko.
CR -prosti vodi-novogr.
CR -kablovodi-novogr.
0P-noyogradnjn
Instalirana doc
MfO - pr*osti vodi-novogr,
i HO - kablovodi
HIO - prosti vodi-rekotai'
IIHO - kaalovodi-rekonsU'.
Realise' Ja
1931-19'. i
To7^i~km~ 27, So k»i
3 kom. 5Bo kVA
18, Go :.m 2o,S9 ka
\ 3o,99 km 2.22 km
Ooana realiz.
§1-84 Vo,7B km' 27,6o km 2o,o9 tan.
4 kom CBo kVA 1 G,6o km 2o,99 km 75,5o km 2,22 km
*-ana realiz.
wis'
42,6o km 24,39 km 4,oo km 5 kam
„9oo kVA 18,6o km 2o,99 krnilo,5o km 2,22 km
Ugotavljamo, da so dela na investicijah potekala skladno s cilji, ki so bili opredeljeni v srednjeročnem planu za obdobje 1981-1985.
3. TOZD Elektro Novo mesto
Iz tabele je razvidno uresničevanje srednjeročnega plana investicij za obdobje 1981-1985 .
PIr.n tsaliz 81-85 U.-83
2o/o,4 kV
....■> cm d Item £ In«
Ooeo;     Ocena ■ Indeks roaliz. realir.. 61-84 81-85 "km    57° tam   5,o km 25o kom     3 kon     3 kom 15o 3 km   2,9 km   4.3 km lo7,5
Ugotavljamo, da bo plan investicij za obdobje 1981-1985 presežen in sicer pri izgradnji DV 20 kV za 150%, pri TP 20/0,4 kV za 50% in pri NNO za 7,5%.
III. MOŽNOST RAZVOJA
TOZD Elektro Ljubljana okolica ugotavlja, da bo potrebnoše investirati v obnovo dotrajane mreže, pomemben kriterij pri investiranju pa bo imelo tudi energetsko (predvsem napetostno) stanje mreže. V prihodnje predvidevajo izgradnjo I. faze RTP 110/20 k V Litija, kar pa je odvisno od dotoka in razporejanja energetskih sredstev in od dinamike izgradnje hidrocentral na Savi.
Lastna sredstva bo TOZD Elektro Ljubljana okolica namenjala za rekonstrukcijo osnove 20 kV mreže, za izgradnjo dodatnih zank 20 kV daljnovodov in kablovodov ter za interpolacijo novih transformatorskih postaj, sočasno s to izgradnjo bo potekala tudi rekonstrukcija nizkonapetostne mreže.
Usmeritev TOZD Elektro Trbovlje je podobna usmeritvi TOZD Elektro Ljubljana okolica. Na področju investicij načrtujejo vlaganja v sanacijo slabih energetskih zlasti napetostnih razmer, kar bo doseženo z. interpolacijo novih transformatorskih postaj v kritična vozlišča obstoječe nizkonapetostne mreže, delno pa tudi z rekonstrukcijonizko-napetostnega omrežja. V bodoče bo potrebno dati več poudarka zvišanju zanesljivosti napajanja porabnikov z.električnoencrgijo(dvojnona-
pajanje za VN in NN nivojih) in zlasti izgradnja arterijskih povezav, ki so v pogonskem pogledu še zelo slabe.
TOZD Elektro Novo mesto skrbi za nemoteno dobavo električne energije potrošnikom na območju Dolenjske in tako tudi na območju KS Gabrovka. Napetostne razmere na tem območju so slabe, zlasti ko se iz kateregakoli vzroka prekine dolenjska 110 kV zanka in je takrat napetost v RTP Novo mesto nižja kot lOOk V, sčimer se povzroča nepopravljiva gospodarska škoda predvsem v industriji, za izboljšanje takšnega stanja bo potrebno zgraditi dvosistemsko 110 kV povezavo TE Trbovlje do Brestanice mimo Krškega do Novega mesta. Na območju Trebnjega bo potrebno v naslednjih letih zgraditi razdelilno transformatorsko postajo in do nje iz Novega mesta dvosistemski 2x11 daljnovod. Ta RTP bo napajala z električno energijo tudi mirensko dolino, kjer so napetosti najslabše.
UGOTOVITVE IN SKLEPI:
1. Na podlagi planskih nalog za to srednjeročno obdobje ugotavljamo, da bodo do konca leta 1985 skoraj v celoti uresničene načrtovane naloge na področju elektrogospodarstva na območju občine Litija.
Medtem kojcbilona področju, ki ga pokriva TOZD Elektro Trbovlje in TOZD Elektro Novomesto,izvedenobistvenovečdel,je na področju,ki ga pokriva TOZD Elektro Ljubljana precejšen izpad načrtovanih nalog. Vendar je res, da ta temeljna organizacija Izvaja dejavnost na največjem delu občine Litija.
2. Tekoče je potrebno izvajati redna vzdrževalna obnovitvena in nekatera investicijska dela na področju elektrogospodarstva, da se zagotovi nemotena oskrba potrošnikov, tako industrije kot gospodinjstva, z električno energijo.
3. Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela sodolžne da vsaka na svojem območju zelo konkretno Izpostavijo naloge na področju elektrogospodarstva za naslednje srednjeročno obdobje 1986-1990. leta.
To bo osnova za usklajevanje nalog s posamezno temeljno organizacijo Elektra Ljubljana, ki svojo dejavnost Izvaja na območju občine Litija.
4. TOZD Elektro Ljubljana okolica se skupaj z delovno organizacijo Elektro Ljubljana zadolžuje, da izvede vse potrebne aktivnosti za pripravo in izgradnjo 1 faze RTP 110/20 kV Litija.
5. S temi ugotovitvami in sklepi se predlaga v sprejem informacija o uresničevanju nalog na področju oskrbe z električno energijo.
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
24. seja zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Litija
26. junija 1985, po končanem 13. skupnem zasedanju vseh zborov v veliki sejni dvorani .občinske skupščine Litija, Jerebova 14.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov
b) Izvolitev dveh overlteljev zapisnika
c) Potrditev zapisnika 22. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti
2. Predlog odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija
3. Predlog  razdelilnika združenih sredstev  za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za lelo 1985 ,
4. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Eva Kovic, 1. r.
PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Anton Savšck, i. r.
točka lč
SKRAJŠANI ZAPISNIK 22. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija, kije bila dne §. maja 1985 ob 14. uri (po končani skupni seji vseh zborov v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, .lertbma 14.
Sejo je vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Eva Kovic, zboru združenega dela je predsedoval podpredsednik zbora Adolf Pajller. zapisnik seje pa je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej.
Zbora sta soglasno sprejela naslednji dnevni red:
L a) Poročilo verifikacijske komisije o sklepčnosti zborov,
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika,
c) Pot rditev zapisnika 21. seje zbora združenega dela in zbora krajev • ni h skupnosti,
2. Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1984,
3. Osnutek odloka o določitvi in pooblastitvi organov, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Litija,
4. Osnutek odlok a o ugotovitvi skladnosti urbanističnega programa, urbanističnega reda in zazidalnih načrtov s sprejetim srednjeročnimdružbt'-■iiiti planom občine Litija za obdobje 1981-1985.
5. Osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija,
6. Vprašanja in predlogi delegatov.
K l/a
Vcrifikacij.sk a komisija zbora združenega dela, kije bila izvoljena na skupni seji, je poročala, daje od 27 delegatskih, mest na seji prisotnih 22 delegatov; na seji ni bilo delegatov iz delegacij: Kovine, VII. konference delegacij, TOZD Zdravstveno varstvo, TOZD Pletilja in Obrtno združenje.
Verifikacijska komisija zbora krajevnih skupnosti je poročala, da je od 18 delegatskih mest na seji prisotnih 16 delegatov, seje se nista udeležila delegata iz delegacij KS Primskovo in Vače.
Na seji so bili navzoči tudi:
1. Branko Pintar, predsednik občinske skupščine
2. Karlo Lemut, član izvršnega sveta 2. Borut Vukovic, član izvršnega sveta
4. Slavko Rokavec, podpredsednik Občinske konference SZDL Litija.
K 1/b
Za overitelja zapisnika sta bila predlagana in soglasno izvoljena delegata Milena Strmljan in Anica Mali.
K I/c
Predsedujoča Eva Kovic je dala v razpravo zapisnik 21. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, skrajšani zapisnik je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 3/85.
Delegat KZ Gabrovka — Dole Franc Kotar je predlagal popravek v zapisniku, kjer piše, da je bil delegat KZ Ga brovka — Dole odsoten, kar ne drži.
Iz zapisnika in pooblastil delegatov za 2 1. sejozbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26/3-1985 je razvidno, da se delegat KZ Gabrovka — Dole seje dne 26/3—1985 ni udeležil, prisoten pa je bil na nadaljevanju te seje dne 29/3-1985, kar je tudi navedeno v izvlečku zapisnika. Pripomba delegata je bila s tem pojasnilom upoštevana.
Druge razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela zapisnik 21. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 26. in 29. marca 1985.
K 2.
Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1984 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 3/85; uvodno obrazložitev je podal član izvršnega sveta Borut Vukovič, ki je predlagal popravek pri razporedu prihodkov' pod št. 16. kjer je pravilen znesek 1,583.730,00 din.
Razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela
SKLEP: Zbora sprejemata odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1984 in pooblastita izvršni svet občinske skupščine za razporejanje sredstev tekoče proračunske rezerve. O tem mora izvršni svet seznanjati zbore občinske skupščine.
K 3.
Osnutek odloka o določitvi in pooblastilu organov, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Lilija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu štev. 3/85; uvodno poročilo je podal član izvršnega sveta Karlo Lemut, ki je predlagal, da zbora osnutek spremenila v predlog in ga po razpravi sprejmeta.
Predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo, ker razprave ni bilo, je najprej predlagala, da se osnutek odloka spremeni v predlog.
Delegati obeh zborov so predlog soglasno sprejeli.
Nadaljnje razprave ni bilo ter sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednji SKLEP: Zbora sprejemata odlok o določitvi in pooblastitvi organov, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Litija.
K 4.
Osnutek odloka o ugotovitvi skladnosti urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda in zazidalnih načrtov s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Litija za obdobje 1981-1985 je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 3/85;uvodno
poročilo in obrazložitev je podal član izvršnega sveta Karlo Lemut obenem s predlogom, da se osnutek odloka spremeni v predlog.
Predsednica je odprla razpravo; vendar razpravljalcev ni bilo, zato je dala na glasovanje predlog, da se osnutek odloka spremeni v predlog. Oba zbora sta predlog soglasno sprejela. Natoje pozvala k nadaljnji razpravi, vendar je ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednji
SKLEP: Zbora sprejemata odlok o ugotovitvi skladnosti urbanističnega programa, urbanističnega načrta, urbanističnega reda in zazidalnih načrtov s sprejetim družbenim planom občine Litija za obdobje 1981-1985.
K 5.
Osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 3/85; uvodno obrazložitev je podal predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut.
Predsedujoča Eva Kovic je odprla razpravo, predstavnik statutarno pravne komisije Anton Gorenc je vprašal iz kakšnih virov bo sklad zagotavljal sredstva za pridobivanje stavbnih zemljišč. Delegat KS Litija— levibreg Jože Dobravec je vprašal ali ima sklad lastna zemljišča za prodajo.
Predsednik občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Karlo Lemut je obrazložil način delovanja sklada stavbnih zemljišč, kar bo urejal statut sklada. Pripombe bodo v času javne razprave proučene.
SKLEP: Zbora sprejemata osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Litija in ga dajeta v javno razpravo do 15. junija 1985.
K 6.
Delegacija KS Litija — desni breg je postavila delegatsko vprašanje, za katero zaklonišče je bil obračunan prispevek pri aprilski stanarini in zakaj so zavezanci tega prispevka tudi upokojenci.
Dogovor bo objavljen v Delegatskem obveščevalcu.
Seja končana 06 14,40 uri.
točka 2
Predlog
Na podlagi 3., 6. in 41. člena zakona o komunalni dejavnosti (Ur. 1. SRS, št. 8/82) in 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/82), je skupščina občine Litija, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 6. 1985 sprejela
ODLOK o komunalnih dejavnostih v občini Litija.
1. člen
S tem odlokom se: določi dejavnosti, ki se v občini Litija poleg z zakonom določenih dejavnosti, štejejo za komunalne dejavnosti, določa, kateri objekti in'naprave za opravljanje teh dejavnosti še štejejo za komunalne objekte in naprave individualne oziroma skupne rabe. predpisuje obvezno uporabo in obvezno plačilo določenih komunalnih storitev in proizvodov, ter pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih.
2. člen
Za komunalno dejavnost štejemo, poleg z zakonom določenih dejavnosti, tudi:
1. vzdrževanje in obnovo ulic, trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
2. uničevanje mrhovine (kafilerija),
3. urejanje in upravljanje tržnic in živinskih sejmov,
4. dimnikarske storitve,
5. oskrba naselij s toplotno energijo in centralnega sistema ogrevanja,
6. vzdrževanje nekategoriziranih cest.
3. člen
Med komunalne objekte in naprave za opravljanje komunalnih dejavnosti iz 2.. člena tega odloka štejemo:
a) komunalne objekte in narave individualne rabe, ki so:
— objekti in naprave za oskrbo naselij s toplotno energijo iz centralnega sistema ogrevanja,
— tržnice, ter živinska sejmišča,
b) komunalne objekte in naprave skupne rabe, ki so:
— deponija odpadkov (kafilerija),
— ulice, trgi in ceste v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste
— nekategorizirane ceste.
4. člen
Uporabniki komunalnih storitev morajo obvezno uporabljati in plačevati komunalne storitve v naslednjih komunalnih dejavnostih:
— oskrba naselij s pitno vodo,
— odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij,
— oskrba naselij s toplotno energijo,
— urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov iz. gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev.
5. člen
Uporabljanje in plačevanje komunalnih storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezno le, če so komunalni objekti in naprave za opravljanje navedenih komunalnih dejavnosti v naselju in priključek ni daljši od 50 metrov ter z njimi gospodari komunalna organizacija združenega dela ali krajevna skupnost.
6. člen
Določbe 5. člena tega odloka, ki se nanašajo na oskrbo naselij s toplotno energijo, veljajo le za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v naseljih, ki so in ki bodo zgrajena po uveljavitvi tega odloka.
7. člen
Zbiranje, odvažanje in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije indrugih uporabnikov ter storitev je obvezno za naselja in dele naselij v mejah urbanističnega načrta Litija inŠmartna z Ustjem. Območja, izven mej urbanističnega načrta Litija inŠmartna z Ustjem, pa na predlog krajevne skupnosti, določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
Obveznega urejenega zbiranja in odvoza organskih odpadkov iz gospodinjstev so oproščeni kmetje, ki take odpadke odlagajo na gnojišča ali jih kako drugače uporabljajo za gnojila, vendar tak o, da ta ni v nasprotju s pozitivno zakonodajo s področja sanitarne inšpekcije in urejanja prostora.
8. člen
Uporabniki so dolžni plačevati komunalne storitve, katerih uporaba je obvezna, če so bile storitve dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti.
Komunalne storitve se zaračunavajo pocenah, ki se oblikujejo vskla-du z veljavnimi predpisi.
9. člen
Kadar delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti neposredno v krajevni skupnosti, se smiselno upoštevajo določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti, kolikor sami v krajevni skupnosti ne določijo drugače.
10. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek:
1. če ne uporablja komunalnih storitev, za katere je predpisana obvezna uporaba (4. člen),
2. če noče plačati komunalnih storitev, katerih uporaba je obvezna in so bile dejansko opravljene v določenem oziroma dogovorjenem obsegu in kakovosti (8. člen),
Z denarno kaznijo od 300 do 5.000 din sc kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
11. člen
Delovni ljudje in občani, ki svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti zadovoljujejo neposredno v krajevni skupnosti, morajo opravljanje teh dejavnosti v krajevni skuprosti prilagoditi določbam tega odloka, najpozneje v dveh letih po uveljavitvi odloka.
12. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju občine Litija (Ur. I. SRS/št. 20/77).
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, Štev.:
Litija, dne............
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko Pintar
Obrazložitev:
Osnutek odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija je na svoji seji obravnaval zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija, dne 5. 2. 1985. Po razpravi na seji je bil sprejet sklep, da se osnutek odloka posreduje v javno razpravo do 5. aprila 1985.
Na osnutek odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija so bile prejete pripombe; statutarna pravna komisija, delegacije iz Predilnice Litija, delegacije iz Krajevne skupnosti Litija — desni breg in delegacije Obrtnega združenja Litija.
Pripombe prej navedenih delegacij so bile podane že na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ob obravnavi besedila osnutk a omenjenega odloka, medtem, ko v času javne ruzpravc Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj, kot predlagatelj predmetnega odloka ni prejel nobene pripombe.
Pri sestavi besedila predloga odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija so bile ustrezno upoštevane pripombe in pobude iz razprave.
V 2. členu prvi točki je namesto besede »urejanje" v predlogu navedeno besedilo »vzdrževanje in obnova....". S tem je upoštevana pripomba delegacije Krajevne skupnosti Litija desni breg. Predlagana sprememba obsega tudi prometne signalizacije, ki so sestavni del vzdrževanja in obnove ulic, trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja....
Na predlog statutarne pravne komisije se v predlogu odloka, namesto besedila »daljinskega sistema ogrevanja" navaja centralnega sistema ogrevanja.
Pripomba je bila utemeljena, saj besedilo »centralnega" bolj poudarja enotni sistem, medtem ko pri besedi »daljinskega" to ni bilo izraženo. S tem je v predlogu besedila odloka tudi opuščena beseda »lokalnega«.
V J. členu predloga odloka pod b. v prvi alinejije upoštevana pripomba m namesto besedila uničevanje mrhovine navedeno besedilo »deponija odpadkov (kafilerija).
Na podlagi pripombe statutarne pravne komisije in delegacije iz Predilnice Lilija je oblikovano besedilo 5. člena predloga odloka, v katerem je poudarjeno, da je uporabljanje in plačevanje komunalnih storitev obvezno le če so komunalni objekti in naprave za opravljanje komunalnih dejavnosti v naselju in priključek ni daljši od 50 metrov ter da z njimi gospodari komunalna organizacija združenega dela ali krajevna skupnost.
Pri oblikovanju besedila 10. člena predloga odloka je bila upoštevana tudi pripomba delegacije iz obrtnega združenja Litija, tako, da je predlagano besedilo bolj jasno in razumljivo.
Delegacija Krajevne skupnosti Litija desni breg je predlagala, da se z besedilom predloga odloka opredeli tudi vzdrževanje javne razsvetljave v naseljih.
To vprašanje nismo posebej vključili v besedilo odloka iz razloga, ker že zakon o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS, št. 8/82) v 3. členu kot komunalna dejavnost navaja tudi »javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju«. S predlogom tega odloka pa se določijo kot komunalna dejavnost še posamezne druge dejavnosti, ki imajo po svoji naravi komunalni značaj v občini pa v omenjenem zakonu niso navedene.
V drugem odstavku 3. člena omenjenega zakona je navedeno, da se lahko kot komunalna dejavnost, šteje dejavnost, ki po svoji naravi sodi med komunalno dejavnost, če je taka dejavnost nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov v občini oziroma krajevnih skupnostih, pa take dejavnosti ni mogoče zadovoljivo zagotavljati in usklajevati samo na podlagi delovanja tržnih zakonitosti.
h teh razlogov ni bilo mogoče upoštevati pripombe delegacije iz Krajevne skupnosti Litija desni breg, ki predlaga, da se med komunalne dejavnosti vključi tudi »vrtičkarstvo«. Vendar se bo predmetno vprašanje proučilo s predlogom, da se to področje ustrezno normativno uredi.
Statutarno pravna komisija pa je opozorila tudi na problematiko ogrevanja, ter toplotne izgube in sistem kot tudi stroške ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg v Litiji.
To vprašanje sicer ne ureja ta odlok, vendar kljub temu želimo opozoriti • na aktivnosti, ki potekajo glede urejanja omenjene problematike.
Na predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je SGD lieton TOZD Projektiva in razvoj izdelava v mesecu februarju 1985 »Idejne variante ogrevanja Rozmanovega trga v Litiji (podano je pet variant).«
To je bila podlaga, da so se opredelile
— kratkoročne
— in dolgoročne naloge pri urejanju sistema centralnega ogrevanja na Rozmanovem trgu.
Kratkoročne naloge so
1. tesnitev zunanjih zapor (okna, vrata)
— dela bodo izvedena do oktobra 1985
— vrednost del je 6.000.000 din (prerazporeditev sredstev Samoupravne stanovanjske skupnoti).
2. obnovitev toplotne zaščite na vročevodnih razvodih v kinetah
— dela bodo končana do konca septembra 1985
— Vrednost del je 8.000.000 din (iz sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti)
3. dodatna toplotna zaščita armirano betonskih plošč na podstrešjih (3 x 0,3 cm tervola)
— dela bodo končana do konca septembra 1985
— vrednost del 6.000.000 din (iz sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti).
Tem nalogam pa bo sledila izdelava dodatne toplotne izolacije objektov iz zunanje strani (nove fasade) Letno je predvidena izvedba del na 3-4 objektih.
V kolikor bo možno pridobiti ustrezne kredite in zagotoviti sistemski vir za vprašanje kredita s prerazporeditvijo sredstev stanovanjskega prispevka je mogoče dodatno zunanjo izolacijo na vseh 24 objektih izvesti do konca leta 1990. Izvedba vseh teh del bi po strokovni oceni prispevala k cca 25% zmanjšanja porabe goriva.
To so kratkoročne naloge, medtem ko je dolgoročna, opredelitev do izgradnje toplarne v Litiji ali priključitev na toplovod termoelektrarne Trbovlje — 3.
Drugih pripomb in pobud na osnutek odloka ni bilo.
PREDLOG:
Zboru združenega dela in zboru KS SO Litija predlagamo v obravnavo in sprejem predlog odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija.
Litija, 28. S. 1985
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
Predlog
V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1982-1985 (Ur. 1. SRS, št. 2/83) je Odbor podpisnikov tega samoupravnega sporazuma dne 10. 5. 1985 oblikoval sledeči
RAZDELILNIK združenih sredstev za financiranje potreb občanov v
krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985
zap.	št. KS	Št.	Po I.	Po II.	ODOBRENO
		zaposl.	kriteriju	kriteriju	po I. in II.kriteriju
I.	II.	m.	IV.	V.	IV. in V.
1.	Dole   pri Litiji	194	34.386.00	170.000,00	204.386,00
2.	Gabrovka	331	67.532,00	124.250,00	191.732,00
3.	Hotič	189	33.500,00	124.250,00	157.750,00
4.	Jablanica	356	63.101,00	550,000,00	613.101,00
5.	Jsvnica	309	54.770,00	124.250,00	179.020,00
6.	Kostravnicvi	239	42.363,00	430,000,00	522.363,00
7.	Kresnice	297	52.643,00	124.250,00	176.893,00
8.	Litija-DB	1483	262.833,00	124,250,00	387.083,00
9.	Litija-LB	1349	239.110,00	124.250,00	363.360,00
10.	Polšnik	251	44.490,00	170.000,00	214.490,00
11.	Primskovo	160	28.360,00	170.000,00	198.360,00
12.	RibČG	56	Š. 926,00	124.250,00	134.176,00
13.	Sava	220	38.995,00	124.250,00	163.245,00
14.	Šmartno pri Litiji	801	141.977,00	124.250,00	266.227,00
15.	Štangarske Poljane	128	22.608,00	260.000,00	232.688,00 '
16.	Vače	194	34.337,00-	124.250,00	158.637,00
17.	Velika štanga	53	9.394,00	260.000,00	269.394,00
18.	Vintarjevec	209	37.045,00	350.000,00	387.045,00
	SKUPAJ:	6.869	1.217.500,00	3.652.500,00	4.870.000,00
Obrazložitev:
Podpisniki Samoupravnega sporazuma so do 7. 5. 1985 združili na prehodni zbirni račun krajevnih skupnosti v občini Litija 4.889.870,70 dinarjev. Od te vsote je treba na računu pustiti sredstva za pokrivanje stroškov SDK in sicer 19.870,70 dinarjev. Pri pripravi predloga razdelitve sredstev (4.870.000,00 din) je odbor upošteval določila samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS za obdobje 1982-1985 (Ur. 1. SRS, št. 2/83) ter Samoupravnega sporazuma o pospeševanju razvoja manj razvitih KS na območju občine Litija za obdobje 1981-1985 ter Dogovora o , temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1985.
Po prvem kriteriju (številu zaposlenih) se razdeli 25% sredstev, torej 1.217.500,00 dinarjev. Podatki o številu zaposlenih po KS so iz zadnjega popisa prebivalstva.
Za solidarnostno pokrivanje programov KS pa se nameni 75% sredstev (3.652.500,00 dinarjev). Za ta sredstva so zaprosile vse krajevne skupnosti. KS Velika Štanga, Štangarske Poljane, Vintarjevec, Jablanica in Kostrevnica so s skupno vlogo zaprosile za pomoč pri sofinanciranju gradnje PTT omrežja v teh KS. Sami bodo prispevali drogove in s prostovoljnim delom opravili večina potrebnih opravil. Vendar mora kljub temu zaradi velikosti omrežja in izrednih podražitev materialom vsak pričakovalec telefonskega priključka prispevati po 150.000 dinarjev. Za
vsak telefonski priključek so zaprosili za 10.000 din (Velika Štanga za 26 priključkov, Štangarske Poljane za 26, Vintarjevec 35, Jablanica za 55 in Kostrevnica za 48 priključkov). Odbor meni, da je utemeljeno v skladu s kriteriji podpreti to nalogo v teh krajevnih skupnostih. (Med njimi sta kot nerazviti KS Velika Stanga in Štangarske Poljane). Sicer so prej omenjene krajevne skupnosti zaprosile za sredstva še za ostale namene (popravilo
cest......), za kar pa bodo lahko koristile le sredstva, ki so jim odobrena po
prvem kriteriju. Pri obravnavanju vlog ostalih KS je odbor prioritetno obravnaval še preostale nerazvite krajevne skupnosti (Dole pri Litiji, Primskovo in Polšnik) za katere predlaga delitev po 170.000 dinarjev. Na Dotah pri Litiji bodo s temi sredstvi sofinancirali ureditev pokopališča, adaptacijo mrliške vežice in nabavo mrliškega vozička, na Polšniku za sanacijo krajevnih cestpoškodo vanihpo neurju, rekonstrukcija ceste Pasjek-Sopota, odsek Kleviše-Polšnik-Sopota in preureditev načrtov Gasilskega doma. kjer bodo zajeti tudi prostori za trgovino in pošto, in na Primskovem za popravilo opornega zidu na pokopališču, ter krajevni vodovod.
Ostalim krajevnim skupnostim se predlaga dodelitev sredstev v višini po ¡24.250.00 dinarjev. V krajevni skupnosti Vače jih bodo potrebovali za ureditev pokopališča ter sanacijo krajevnega vodovoda, v Ribčah za izdelavo tehnične dokumentacije za rekonstrukcijo vodovoda, v Hotiču za vračilo kreditov, ki so jih najeli pri gradnji vodovoda in za izgradnjo mrliške vežice, v Šmartnem pri Litiji za ureditev okolice pri otroškem vrtcu in
za dokončanje fasade na Gasilskem domu v Zavrstniku, na Savi za ureditev dvorane, vzdrževanje krajevnih cest in izgradnjo I. faze pokopališča, v krajevni skupnosti Litija-levi breg za postavitev javne razsvetljave ob Graški cesti, ureditev avtobusnega postajališča ob Ljubljanski cesti ter za obnovo Titovega drevoreda ob Bevkovi cesti v Litiji, v krajevni skupnosti Litija-desni breg za izdelavo betonskega opornega zidu na krajevni cesti Litija- Veliki vrh ter telefonskega omrežja v Podšentrjurju, v Kresnicah za dokumentacijo za ureditev vodooskrbe v Kresniškem vrhu, za ureditev prostorov v Gasilskem domu in za nabavo stolov v novozgrajeni večnamenski dvorani, v Jevnici za gradnjo rezervoarja na lokalnem vodovodu Kre-sniške Poljane-Jevnica in za raziskavo vodnega vira in pripravo tehnične dokumentacije za vodovod Golišče ter v krajevni skupnosti Gabrovka za dokončanje obnove pokopališča v Gabrovki, popravilo pokopališkega zidu v Tihaboju in za dokončanje transformatorja na Vodicah.
Predlog za razdelitev združenih sredstev za financiranje potreb občanov v krajevnih skupnostih občine Litija za leto 1985 daje odbor podpisnikov v razpravo vsem udeležencem Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje ¡982-1985. ■
ODBOR PODPISNIKOV
-
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: Občinska konferenca SZTJL Litija; Glavni urednik: Miro Kaplja- Odgovorni urefteft Glasila občanov: Jože Sevljak; odgovorni urediti- DtitoftanJ^jja obveščevalca: Tine Brilej, Lektor Glasila občanov: .Mfca Belec. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega metat llflda Bole. Oblikovanje i" M r-Mnc. urejanji« thnai; Rečenik. Priprava /a tisk: D1C, fOfcf? Swh+ rt&ph Tisk: Tiskarna ljudska
pravica. Naslov uredništva: Litija, Parnmva 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodfnjMva v občini brezplačno L  na dom, - <