Leto XVIII V Celju, dne 26. junija 1908. •mrm Štev. 72. Uredništvo Jena Schilleijevi cesti 8t.3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vTajSajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno rnseriranje znaten popust. , ' •' ' ' ; i , , ,' j "—:—:-1-"'....... .——--- _ .. __ _ P- n. naročnikom! K današnji številki smo priložili poštne položnice vsem onim, ki so z naročnino še na dolgu, kakor tudi onim,, katerim bode koncem tega meseca dotekla. — Vljudno prosimo jedne in druge, naj nam čimprej dopošljejo naročnino, da bode tudi nam mogoče izpolnjevati svoje obveznosti nasproti tiskarni. ■h Glavni zbor zaupnikov narodne stranke se vrši dne 28. junija 1908 ob 11. uri dopoldne v „Narodnem domu" v Celju. Ker je drugi dan praznik, pričakujemo lepe udeležbe. Popoldne ustanovni občni zbor „Zveze narodnih društev za Štajersko in Koroško". ..Zveza južnih Slovanov." „Ni treba molit, što te po pravu ide, nego treba tražiti. Prama sil-nijem treba biti silan, ako hočeš štogod da postigneš." „Crvena Hrvatska", 3. 6.1908. V državni zbornici je pozival v svojem govoru dne 29. maja t. 1. zastopnik tržaške okolice g. dr. Otokar Ryb&F klerikalne državne poslance iz slovenskih dežel, naj se združijo s slovenskimi naprednimi poslanci v enoten državnozborski klub kakor so se združili ti s svojimi „brati" iz Dalmacije. No, upajmo, da se je g. posl. Ryb&F izrazil bona fide o večini teh „bratov" iz Dalmacije, kateri dajejo danes taktiki in celotnemu nastopu „Zveze južnih Slovanov", v kateri sedita žalibože tudi naša štajerska slovenska napredna poslanca, tako smer, da smo mi Slovenci na Sp. Štajerskem skrajno nezadovoljni z njo. Da, ne samo nezadovoljni, mi jo bodemo morali skoro najostreje obsojati. „Bratje" Dalmatinci, kakor so gg. Vukovič, Peric. Bulič in drugi! Prva dva glasujeta za vlado, dočim se ostali poslanci po klubovem sklepu absen-tirajo. Ako bi hoteli biti hudobni, bi napisali tu lahko marsikaj; trebalo bi samo citirati nekaj izrekov iz neodvisnega, narodnega dalmatinskega časopisja. Po našem skromnem mnenju po-menja namreč tako postopanje bla-mažo za cel klub in mu onemogočuje resen nastop in resno upoštevanje v zbornici in pri vladi. Ali vodimo odkrito politiko ali je ne vodimo, ali smo proti vladi in z narodom ali pa za c. kr. avstrijsko vlado in proti narodu kakor so to odkrito državnozborski klerikalni poslanci na Slovenskem in prikrito klerikalci v Dalmaciji. Tam se je že vzdignil vihar proti omenjenim dalmatinskim „bratom". Da ga ložje umevamo, se nam bode treba trenutek pomuditi pri sedanjem stanju političnega položaja v deželi. Rodila se je v Dalmaciji pred 3 leti »Hrvatska stranka", katera je imela na prvem mestu v svojem programu zedinjenje Dalmacije s Hrvatsko de facto in ne samo de iure kakor je dandanes. Ta stranka zelo spominja na dobo slogaške politike in »stranke" na Štajerskem. A sedaj poka v tej »Hrvatski stranki" na vseh koncih in krajih. Predsednik dr. Cingrija drugače govori in piše kakor podpredsednik dr. Trumbič. Dočim poziva ta poslance iz Dalmacije v svojem glasilu »Velebitu", naj tirajo oportunistično politiko, jih dr. Cingrija v »Crveni Hrvatski" najostreje napada zaradi njih vladne politike in se za- vzema za geslo, katero smo mi citirali uvodom tega članka. V Dalmaciji se bistrijo razmere in upati je, da ali izginejo sedanji »brati" iz Dalmacije sploh s površja ali pa se udajo narodovim zahtevam in vodijo odločno narodno, opozicijalno politiko. In naše stališče k temu? Kaj naj porečemo mi štajerski Slovenci, ki čutimo težko vladno nemškonacijonalno pest na tilniku, a vidimo, da naša edina narodna poslanca vsled »bratov" iz Dalmacije ne moreta nastopati vselej oficijelno. proti sedanji ponemčujoči vladi? Govoriti nam bode treba glede »Zveze" odkrito in odločno besedo. Ako so naprednjaki drugod po Slovenskem zadovoljni z njo, ne vemo; a navdušenja ni nikjer za njo, to vemo. Ne odločuje vselej število, temveč odločnost in moralna sila. Odločnosti pa »Zvezi južnih Slovanov" kot celoti po našem mnenju manjka. Ali ne bi bila boljša in v interesu nas Slovencev in tudi Hrvatov ostro opozicijonalna politika? Uspeh, priznanje in hvaležnost naroda ne more izostati. pregled. Domače dežele. Proračunska debata se bliža koncu. Radi premene ali pa iz notranje duševne potrebe so provocirali nemški radikalci 24. t. m. grd škandal v parlamentu. Govoril je dr. Herold v znanem nemškoradikalnem tonn o narodnostnih razmerah na Češkem, dejal je, da so nemški sodniki p^av storili, da so se uprli in da je bodo nemški poslanci .zato branili. Češki klerikalec Myslivec je vskliknil na to: »Pour le roi de Prusse (za pruskega kralja.) Herold je izjavil, da je to nesramno sumničenje in je rekel, da je Myslivec Schuft. V tem tonu so se gospodje še dalje prerekali. Treba je dobrega želodca in trdnih živcev, če se hoče mirno prenašati to zoperno in spro-staško komedijo. Danes bo te žalostne debate konec. * Vlada baranta s podvojeno vnemo, da bi pridobila velike stranke za svoj program, pa ni še dosegla svojega namena. Težko se bode ogniti razpravi o poročilih legitimacijskega odseka. Člani poljskega Kola bi v tej debati slišali marsikatero bridko, zato je čisto naravno, da storijo vse možno, da bi se temu izognili. Za sedaj je gotovo, da bodo sprejeti vojaški predlogi in melijoracijski zakon; mogoče je tudi, da pride zakon o zvišanju davka na žganje na dnevni red. Poljsko Kolo se je do sedaj temu zakonu od vseh mešč. velikih strank najbolj upiralo. Baron Beck je pa pridobil Poljake zase s tem, da je dovolil te-le koncesije, ki bodejo ne ie samo Galiciji, ampak vsem kronovinam na korist. 1. Deželam se zaradi saniranja dež. financ zviša delež na dohodku novega davka na žganju, dočim se delež države zniža; 2. bonifikacije se za 10 vinarjev zvišajo proti temu, kar je bilo projektirano; 3. toča-rina v podrobni prodaji žganih pijač se odpravi. Soc. demokrate, kateri bodo vsekakor glasovali proti zakonu, skuša baron Beck potolažiti s tem, da obljublja še tekom tega zasedanja izvesti zboljšanje dohodkov najnižjih kategorij državnih uslužbencev ter predložiti okvirni zakon o starostnem in invali-ditetnem zavarovanju. Ako bi se Becku ne posrečil kompromis, si bode prizadeval doseči vsaj enoletni provizorij za pobiranje davka na žganje. V ogrskem parlamentu se še vedno debatira o davku na žganje; hrvatski poslanci govore proti zakonu. LISTEK. Knjige Slovenske Matice za 1907. Zabavna knjižnica XIX. zvezek. Najrajši sežemo po zabavni in šele potem po poučni knjigi. Letos je v Zabavni knjižnici 9 krajših povesti od petih pisateljev. So to sami »mladi", toda brez Cankarja. Niti Cankarjevega duha ne naidemo pri njih. In prav tako. Meni je Cankar ljub prav tak kakršen je in ne bilo bi mi prav, ko bi mu drugi, morebiti minorum gen-tium, s posnemanjem odvzeli kaj pristno njegovega značilnega, kar ga od daleč loči od drugih. Kakor se veselimo, če med tisto veliko množico ljudi, ki so si med seboj podobni kakor jajce jajcu, najdemo kakšno krepko razvito individualnost, ravno tako je v literaturi. In kakor bi v dolgi vrsti častitljivih grških modrijanov pogrešali Diogena, ki je bil mogoč šele v dobi nekake hiperkulture, baš tako je pojav Cankarjev znak, da smo dosegli v slovstvu nekak višek. Toda vse to le mimogrede. Kakor rečeno, letos v knjigi zastopani pisatelji so samostojni, na Cankarja spominjajo le oddaleč in še to bolj v dikciji kakor v idejah. Med seboj jih je ločiti sicer malo težko, toda večinoma so še prav mladi, ki imajo življenje še pred seboj in ki jim bo gotovo utisnilo vsakemu svoj poseben pečat. Izvzet je seveda MeŠKO, ki pač ne bo krenil s poti, po kateri že dalje časa hodi. Izmed drugih štirih je najbolj izrazit Vladimir Levstik, od katerega, brez vseh fraz, še mnogo pričakujemo. Vse črtice oziroma novelice so lepe, vsaka kolikor toliko zadovoljuje, v nekaterih se vidi vodilno idejo, v drugih pa je pisatelja zanimal dogodek sam, vse pa so skrbno izvedune, vsaka posameznost je natančno narisana, pozabljen ni niti primeren okvir. Črtice pa so sledeče: 1. Tilen Rekar. Spisal Josip Regali. Mladenič ljubi deklico, veseli se na ples, kjer jo upa po dolgem času zopet videti, željno jo išče med plesalkami in zdaj jo zagleda, ko se je držala starega majorja pod pazduho in veselo ž njim kramljala. Prevzelo ga ljubosumje, začel je kljubovati. Drugi dan vidi, kako je kmet pri svojem težkem delu ponesrečil in tako žrtvoval življenje za svojce. Tilen Rekar je jel razmišljati. Tudi delo in žrtev kmetova izvira iz ljubezni, toda ta je drugačna kakor ljubezen moškega do ženske. Če hrepeniš po ljubljencu radi samega sebe, zaradi lastne naslade, ni li to navadni egoizem? A tudi če hrepeniš po ljubljencu zaradi njega samega, je vendar ta ljubezen minljiva, ker je vezana na posameznika. »Edino ljubezen do občestva more prevzeti vso dušo obsega vse in sprejema vaše vse. Tudi ljubezen do ljubice mora biti le odsev ljubezni do občestva, ljubezen zaradi ljubezni same." To je vodilna misel. Ne rečemo, da ni globoka, toda izvedena je preveč teoretično, abstraktno. 2. Tratarjeva smrt. Spisal Josip Regali. Črtici ni drugega očitati, kakor da se neverjetno konča, dasi je izvedena večinoma posebno v psihološkem risanju naravnost mojstrsko. — Ubogi bajtar Tratar, ki je vse žive dni trpel le pomanjkanje in si končno toliko prihranil, da lahko gre na semenj in tam kakor drugi kmetje kupi par volov, je po mešetarju tako opeharjen, da mu eden vol na poti pogine in Tratar ki vidi vse svoje lepe sanje uničene in čuti zaničevanje in preziranje bogatih kmetov, se obesi. 3. Drama izza davnih dni. Ksaver Meško. Drama, kakršnih se mnogo godi v vseh časih in pri vseh veselica, ki se je v nedeljo 21. t. m. ob občnem zadovoljstvu izvršila. Nekaj popolno novega je bil nastop naših sokolic, ki so v ljubki telovadni noši nastopile v prostih vajah z obroči, okraSenimi z narodnimi traki. Čeprav je bilo nekoliko križa z godbo, pa so vendar telovadke pokazale talco točnost ■ v izvrševanju vaj, da jih je vse burno pohvalilo; Škoda, da ni telovadni prostor večji, da bi zamogle vse nastopiti; čudili bi se, kako številna hr kako marljiva je garda naših čilih in brhkih sokolic. Sokoli so pokazali proste vaje, ktere je letošnje leto telovadila na svojem zletu prvič češka obec (zveza). Izvanredno disciplinirani nastop, točno, do malenkosti natančno izvrševanje dokaj težkih novih vaj je pokazalo, koliko marljivosti so morali razvijati načelnik in njegovi sokoli v pretočeni zimi, da so dospeli do te dovršenosti. Načelnik Ilich je z odličnim vspehom v pretekli zimi dovršil tečaj čeških vaditeljev v Pragi, jedini izmej slovenskih sokolov, ter se je videlo že sedaj, da je pridobil obilo teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga vrlo uporablja v svojem društvu. i Telovadilo se je dalje na orodj?: na drogu, bradlji in konju. In tudi v teh vajah opazil se je velik napredek od lanskega leta, napredek, ki je mogoč le ob neprestanem marljivem obiskovanju telovadnih ur. Nekaj, lepih možkih zborov in in živahen ples zaključil je lepo veselico, ktero je obiskalo okolu 1000 ljudi. Vse to se je vršilo v okviru prijaznih kratkočasnih priredb, kjer so vladale vsaka v svojem poslu, vrle gospodične in gospe: v Narodni kavarni gdč. Ivanka Sernečeva in gospa Novakova, pri cvetlicah gdč. Jagodičeva in pri srečolovu gospa Weikslova. Razen teh je še pa cela vrsta lepih deklic, kakor šerek metuljčkov, obletavalo goste z cvetlicami, razglednicami iu srečkami in ti pisani metulji izvabili so nam marsiktero svitlo kronico v korist sokolskega doma. Mirno, brez hrupne agitacije in brez vsiljivosti se vežba naš sokol in nabira zaklad za ustanovitev lastnega krova. Nabavil si je dozdaj lepo telovadno orodje in hodeč resno in možato po poti neprestanega dela bode dosegel tndi še lastno streho in bode postal najvažnejši zbiratelj in rešitelj naše odraščene mladeži. Narodna misel in sokolski nastop pridobila sta si tudi pri tej priliki med starejimi mnogo prijateljev, med mladino pa mnogo občudovalcev. Upamo, da smo marsikaterega gledalca privabili v svoj krog. Na zdar! Iz Kozjega. Komaj vsako sveto leto se sliši v kakem časopisu o našem pozabljenem kotu, prav kakor da bi bil pozabil svet na nas in mi nanj. Da, da, zimsko spanje spimo vsi skupaj, četudi pripeka junijsko solnce. Še celo naš mili prijatelj „Slov. Gospodar", ki daja vendar vsakemu okraju posebno rubriko na razpolago, se spomm le včasih a kakim pozdravom in budilhim klicem našega kat. izobraževalnega društva, ki pa spi prav kakor mi. Vsefeako lepa tolažba! No, saj kraj je popolnoma varen pod širokim žametnim klobukom našega velmoža poslanca Korošca, čemu torej tratiti črnilo, saj smo vendar mi, garjeve ovce, ki ne spadamo v njegov hlev, tako mirni in pohlevni,da se nam gotovo svetijo oči veselja in hvaležnosti, da smemo le živeti v tako „zavednem" kraju in da dobimo včasih od naših mogočnih politikov še celo kako dobro besedo 1 Vse mirno, tiho . ■ • tiha noč, sveta noč, le ob času volitev, tedaj zašume nad našimi grešnimi glavami peruti mogočnega „katoliškega" orla in ..ljudstvo" nastopi v osebi naših voditeljev y izobraževalnem društvu. Trška inteligenca, mogočnim tukajšnjim gospodom sicer dobrodošel družabnik, postahe tedaj človek druge vrste in mora molčati in — gospod urednik, ne čudite se! — res tudi molči, ali pa še celo v popolni onemoglosti dviga roke pred nasprotnikom, češ, saj vidiš, da ti ne moremo storiti prav ničesar in tudi ne nameravamo — Bog ne zadeni. Da je občevanje tržauov obeh strank možno iti da so medsebojne razmere še znosne, tega gotovo nobeden misleč človek ne bo štel nikomur v zlo. Ali prijateljstvo veže in mon> vezati na obe strani. Tega pri nas ni, plašč kompromisa in popustljivosti nosijo na svojih plečih samo naprednjaki, oziroma ljudje, ki v javnosti veljajo za take. Klerikalci lahko počenjajo, kar hočejo, nihče se * ne gane. Kaj zato, če imajo zaupniki „kmečke zveze" svoje zanpne shode v prostorih našega okrajnega zastopa, kaj zato, da je pri lanskih volitvah pošiljal tajnik okrajnega zastopa volilne oklice za klerikalno stranko občinam pod firmo okr. zastopa, itd. Kaj ne, to so vse malenkosti in napred-njak naj nima preobčutljive kože. Saj so naši kler. kolovodje.v družbi vendarle prijetni ljudje, torej jim za plačilo prepuščamo politiko in ljudstvo, da ga „izobrazujejo" po svoje. V čem obstaja ta izobrazba, smo, videli najbolje v zadnjem volilnem boju. Ljndstvo tod okoli je prepuščeno popolnoma samo sebi in ni ga človeka, da bi se brigal zanj. O naših kat. izobraževalnih in bralnih društvih nočem govoriti — gotovi gospodje mi bodo hvaležni zato! Skoro bi si človek želel nazaj one čase, ko je bilo treba pomesti s tuk. nemčurstvom, na čase brezobzirnega vročega boja, zakaj boj je, ki vstvarja voljo za delo in življenje. Poslušajte! Cel kup inteligentnih, izobraženih Ijudij je v našem trgu, toda ti so in menda hočejo tndi . ostati samo — gospoda. Kmet pride ž njimi večinoma le v'do-tiko, kadar jih poseti s klobukom v roki v uradu. Da bi šli gospodje malo med ljudi, ven iz trga, za kar M bilo časa in prilike vendar dovolj, da bi vsaj poskusili dati iz zaklada svojega znanja nekaj mrvic bratu, ki ni imel prilike in možnosti, leta in leta trgati hlač na višjih učiliščih, ne, tega ne, to .bi jih spravilo morda ob par prijetnih večerov in bi stalo preveč mišljenja in taki prenapori so baje nezdravi . .,,., Kako pa hočemo hoditi tudi pro-bnjat ljudstvo, če si niti pri trških gostilničarjih nismo pridobili toliko ugleda, da bi računali z nami? Le jeden primer! V gostilni g. G., kjer prireja včasih učiteljstvo našega okraja svoja zborovanja, te pozdravljajo pri vstopu v posebno izbo, kamor zahajajo večinoma le tržani in, učiteljstvo in duhovščina iz okraja, časopisi: »Slovenec", „Slov. Gospodar", „Domoljub" itd. in med temi „resnicoljubnimi" glasili se sveti še „Tagespost"; bogve, kako se počuti graška tetka v tako blagoslovljeni družbi! Naši kler. politični mogotci so pač strašno previdni in skrbijo prav po očetovsko, da bi se njihovi napredni prijatelji vsaj v gostilni M inficiral! z nevarnimi bacili pogubnega sVobodomiseljstva. *Tages-post" kajpak tukaj li« pride v poŠtev, saj je velika prijateljic^ fcašega naroda; varovati morajo svoje oVčice le pred »umazanim slovenskim liberalnim" časopisjem. > • Nočem več govoriti o tem, za tokrat naj bo dovolj. Nisem imel namena žaliti kogar koli, ampak. potrkati sem le hotel ob vašo ramo, gospodje, če vam je še ostalo kaj hrbtišča in mozga iz vaših prejšnjih let; če lahko odgovorite s krepkim da, potem ste razumeli in vsi skupaj bodemo skušali popraviti, kar smo v preveliki komod-nosti zakrivili in zamudili. H. Štajerske novice. — Vpisovanje novih učencev na c. kr. samostojnih nemško - slovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vrši za prihodnje šolsko leto v I. razred 4. julija ob 10. uri popoldne in 16. septembra od 8. do 10. ure. — Sprejemni izpiti se začnejo 4. julija ob 11. uri in 16. septembra ob 10. uri Ban Rauch je bil zopet v Budimpešti in je dolgo konferiral z Wekerlom in državnim tajnikom Szterenjijem. Ti trije možje so baje v vseh vprašanjih glede Hrvatske edini. Rauch se torej vrne v Zagreb in bo banoval tudi za dobo pasjih dni. Vnanje države. — Rusija. V dumi je imel Milju-kov, vodja, kadetov, znamenit govor o vseučiliščih. Dokazoval je, da če bode sedanji nazadnjaški sistem še trajal, mora priti do novih nemirov na Visokih šolah. V ruski mladini ni bilo 3e nik- " > v, v dar toliko gladu po izobraženju kakor sedaj. Dijaška društva imajo izključno kulturne in strokovne, a nikdar ne političnih ciljev in vendar je vlada preganja in razpušča. Z enim samim po-tegljajem s peresom je vlada izključila 2000 dijakov ib dijakinj iz ruskih visokih šol. Takih vnebovpijočih krivic duma ne sme trpeti; vlada ne sme poteptati svojega manifesta o visokih šolah od 1. 1905 v blato. Velik utis je napravila v dumi Miljukova izjava, da je bil on sam predsednik one strah-vzbujajoče zveze zvez, ki je takrat organizirala in vodila splošni Štrajk oktobra 1905. 1., katerega uspeh je bil potem oktoberski manifest carjev. Na koncu svojega govora se je obrnil Mi-Ijukov proti nakanam in predlogom nazadnjakov ustanoviti nacionalno šolo. Šola bodi splošno človeška, v kateri naj se vzgaja mlado pokolenje ne za bojevitost, ampak za delavnost v domovini v svesti si svojih človeških pravic. — Srbija. Velimirovič se je pogajal z mladoradikalci, da bi izvedel, kako bode ta stranka postopala proti njegovemu kabinetu. Mladoradikalci so mu odgovorili, da ostanejo proti njemu istotako opozicijonalni, kakor so bili proti Pašiču. S tem je Velemirovičeva misija, sestaviti staroradikalno ministerstvo, onemogočena. Koalicija med obema radikalnima strankama je neobhodno potrebna, sicer bo vsako ministerstvo nemogoče. Dopisi. Iz Maribora. (Sokolova javna telovadba.) Vsled zaprek, posebno ker ni bilo mogoče pravočasno dobre godbe najeti in zaradi odredb Sokolske zveze zaradi prostih vaj je postalo našemu Sokolu nemogoče izvršiti veliki sokolski zlet v Ruše, kakor se je to začetkoma tega leta sklenilo in nameravalo. Da pa se vendar pokaže, da Sokol ni spal y preteklem letu, sklenilo se je na vrtu Narodnega doma prirediti javno telovadbo. Iz tega načrta se je razvila prav lepa narodna narodih. Ljubezen, mlada, silna, ki ne vprašuje, kaj bo jutri, lepa, kakor „sanje, pretkane s čudovitimi srebrnimi nitkami, z zlatimi sponami povezane v pravljično krasno sliko." In iz teh sanj je deklico prebudilo kruto življenje, začela je bledeti, sahniti... In ■oče je s tistim „prokletim", ki mu je edino ljuDljeno pogubil, obračunal po načelu: življenje za življenje. Ko ga zopet nekoč pelje čez reko, hoče za-peljivca sredi reke ubiti, a med borbo se prevrne čoln iu oba utoneta. — Vprašamo se, čemu je dal pisatelj tej sliki tako starinski okvir, čemu je moral oni „prokleti" biti baš predikant? Pa ne da bi pisatelj na ta način na-migaval na letošnji Trubarjev jubilej? 4. Kapela sv. Florjana. Milan Pugelj. Za reveže ni pravice na tem svetu. Če ga ubiješ, dobro delo storiš." To je bilo prepričanje ubogega Mihe, in to bridko resnico je moral na sebi izkusiti. Bogat in prebrisan kmet se mu je naselil kot sosed in podrl je samovoljno kapelo sv. Florjana, ki jo je s posebno ljubeznijo dotedaj oskrboval Miha. „Svetnik se bo maščeval!" oznanja Miha povsod po vasi in ko nekoč res pri sosedu izbruhne požar, pade sum na Miho, ki v svoji omejenosti ta sum le potrjuje. Iz zapora ga spravijo v blaznico, kjer siromak deloma vsled duševne in telesne onemoglosti, deloma vsled surovega ravnanja umre. — Povest je pisana vseskozi realistično in je posebno prizor ob požaru izvrstno slikan. 5. Žandar Stružni k. Milan Pugelj. Krasna sličica! Z občudovanja vredno spretnostjo nam kleše pisatelj kip, dokler ne stoji pred nami žandar Stružnik, ponosen, osoren, vedno služben. Trd je, saj nima doma, niti staršev niti bratov, tuj mu je vsak nežnejši utrip srca, z lahkim usmevom je odbil od sebe hrepenečo Evo, toda ta ni mogla prenesti udarca, padala je, dokler ni padla. Pretresljivo njegovo svidenje z obupano Evo tako vpliva na Stražnika, da je začel verovati, da vse naokoli vendar ni tako mrtvo, kakor je dosedaj mislil, temveč da „plava med nebom in zemljo nekaj neznanega in prečudnega, ki ima moč do duše in srca". Tako izzveni črtica v mehkih otožnih akordih. 6. P i g m a 1 i o n. Vladimir Levstik. Pigmalion, bajni kralj ciprski, se je zaljubil v podobo, ki jo je bil sam izdelal in Afrodita mu jo je na nie-govo prošnjo oživila, da se je mogel z njo poročiti. Tako pravi grška bajka. Nekak Pigmalion je bil tudi Tomaž Krševan, nmetnik ne le po svoji nadarjenosti, temveč tudi po bornem, viharnem življenju, ki je menda združeno z umetniškim poklicem. V tihih in samotnih urah je bil nekdaj ustvaril prelepo soho krasnega dekleta; vzel je lepoto vseh, ki so mu darovale sladkih trenutkov in ko je bila gotova, je dejal v svoji duši: „Takšna bi morala biti, da bi ji dal srce". In zgodilo se je, da je našel Ano, ki je bila čudovito podobna tej sohi. A le na zunaj, kajti oživljajočo ljubezen si je Tomaž predstavljal drugačno: neminljivo, ne-računajočo. Vendar ji je dal vse svoje misli, svoje srce in tudi soho, ko sta se ločila. Dolgo let je blodil sam po svetu. Na neki umetniški razstavi pa je bila prodana ena njegovih slik, in kupil jo je mož „trebušast, svetel im zlikan od nog do glave, z debelo zlato verižico od žepa do žepa in blestečimi prstani na tolstih, širokih rokah". Bil je to mož njegove bivše ljubice, Ane! In kupil jo je bil le zato, ker je bila nenavadno podobna njegovi ženi. V njegovem stanovanju zagleda Tomaž tudi svojo soho. Neizmerna bolest se ga poloti, ko vidi vso prevaro ljubezni, toda po hudem notranjem boju pride do prepričanja, da je res, kar mu je pravil domači župnik, „da ni zla, ki bi ga mož ne mogel nesti." — Vsa črtica je globoko zamišljena in je fino ' 'S "" -'• • - ..ur*v ' v" r* V •• : dopoldne. Učence, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo spremljati njih stariši ali njih namestniki ter morajo prinesti s seboj krstni list in pa .šolska naznanila, j. — Cirll-Metodova veselica celjskih podružnic se bo torej vršila v nedeljo, dne 5. julija pri Fazarincn na Ostrožnem. Odbor je pridno na dela in je upati obilne udeležbe tudi , iz .sosednjih krajev. Na sporedu je: godba, petje, srečolov itd. Pesebno po-: hvalo zasluži šentpavelska godba, ki ^ je dragevolje obljubila sodelovanje. — Kegljanja na dobitke v prid Oiril-Metodovi družbi se naši kegljalci prav pridno udeležujejo. Kakor razmere kažejo se ustanovita še eden ali dva dobitka, od katerih bo eden določen za tistega, ki ima največje število lučajev. Kegljanje se vrši v »Skalni kleti" in se z ozirom na narodni namen vabijo vsi, če tudi niso baš mojstri v kegljanju. — »Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" se preseli s 1. julijem na Graben v Kmeclovo hišo. Danes . zvečer je pevska vaja za veselico, ki ae vrši v prid -Ciril - Metodove družbe. — Jutri zvečer se vrši v dosedanjih prostorih prijateljski sestanek, s katerim se poslovi g. Bevc kot društven gostilničar, c * — Celje kot letovišče. Povsod se čujejo pritožbe, da prihaja v Celje čedalje manj letoviščarjev. Kako bi •tudi bilo drugače, kaj se pa stori, da 'bi se koga privabilo v Celje. Vabi se jih ne, pač pa sč tujce odganja na vse mogoče načine. Za udobnost gostov ' ne skrbi ne mestni magistrat ne »olepševalno društvo". Ob Savinji pri otoku, sta bili lansko leto še dve siromašni klopi; letos po zimi so jedno popolnoma, drugo deloma razbili in vse kar se je storilo, je bilo to, da je ali mestni magistrat, ali »olepševalno društvo", tiste žalostne ostanke jedne in jedrne še preostale klopi dalo malo zbiti in popraviti, tako da stoji p. t. domačemu občinstvu in v našem »go stoljubnem mesta" se mudečim gostom na celem dolgem in lepem levem bregu Savinje ena sama klop v zmanjšani in zdatno znižani obliki na razpolaganje! Pa to ni dovolj. Na sprehajališče ob Savinji so navozili pred poldrugim mesecem gramoza. Vsakdo, je mislil, da nameravajo pot popraviti, pa to ni res. Ti knpi leže sredi pota in ovirajo promet že celo večnost in pol, nekateri so že čisto pohojeni. Pred par dnevi še le najeli jednega človeka, ki ima nalogo gromoz posuti in pot popraviti Da se to vrši z najtemeljitejšo počasnostjo, je samo po sebi umevno in ako pojde to tako naprej, bo en kilometer sprehajališča do jeseni posut in poravnan. O potih v okolici je škoda govoriti; o klopeh in mizicah v gozdiču na sv. Jožefu tudi kmalu ne bo a --- Mt ■: "f!----. ■-■ „i — t.M ii j ivan RnvHiKRR, celie Telefon Atev. 17. priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenaji. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183 teden sveže žgano. 16 Cenjenim gostilničarjem priporočam za poletni čas domače in ogrske salame, svež sir, rogaško-, radgonsko-, kostrivniško-, Preblauer-, Ema-, Konstantin =============== in Gisshilblerjevo slatino. —— Za namakanje črešenj, višenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta. Jta debelo in drobno, rcra poStna naročila se ločno izVrje. Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! N0XIN ff Najboljše mazilo za črevlje N O X )l N Dobiti je v vseh boljših trgovinah. Glavni zastopnik 1, za Spodnje Štajersko Zalag. Druškovič & Valenčak Slov. Gradec. 20-7 308 fcfc Velike dela kmetu pomislek, kje naj dobi zadosti delavnih moči in če ima le kaj obsežno posestvo, mora si omisliti stroje. Opravičeno pa je marsikoga strah, kje naj kupi zanesljiv stroj, ker je med dobrimi izdelki tudi mnogo slabega. Ako hočete biti pošteno postreženi, obrnite se na domačo tvrdko: 7 J Trgovina z železnino,MERKUR', P. Majdič v Celju ki ima vsak čas velikansko zalogo najboljših mlatilnic na roko in gepelj, gepljev, navadnih čistilnic, kakor takih na 6, 7 in 8 sit, trijerjev, slamoreznic itd. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! v S V !P o V 3e pre-zidava-nje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je • sedaj j-opolnoma na novo urejena. — Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z no-vodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo torej ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali vsaj izložbe ogledati, da se vsak sam prepriča o velikanski == izbiri in čudovito nizkih cenah. ===== Vzorce proti vrnitvi na vse strani zastonj. n »8 i* i .. F r Savinski i* ii . ... | preiskan in 1 preizkušen | na ces. kr. poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KVEDER dolini, Štajersko. « v H1'V' ' f : ■ J ■; >'•..." 1 ; ' 13 130—65 Kupujte narodni kolek! VI • mt Slovenci! Kupujte vžigalica v korist družbi sv. Cirila in Metoda! v 1 • . . I . • • ——— ■ ■•/4* POSOJILNICA V CELJU -4 POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 00.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 0 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ===== rezervnega zaklada. ===== y lastni®Wši Narodni dom ■ is' >■■ ' ,fc-i:;; Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne j razun nedelje in j | = praznikov. = j Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuj* po 41/2"/o. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 8%, 572% in 5% obrestovanju. 80 48-22 TRGOVINA V CELJU ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. es KJ ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. ♦ # ♦ časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr. TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM f sasss IN RISALNIM ORODJEM =s ♦ ♦ 4> LASTNA ZALOGA ! | ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. CGi K seziji priporoča: Lampijone, Serpentine, Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto. M-1 il- Celje O Botovška ulica 12, I. nadstropje. Ček. račun pošt. hran. št. 54.366. Telefon št. 48. Kreditno in sfaubena zadruga „Lastni dom" u Celju Uraduje vsako sredo in soboto od 8. do 12. predp. in od 2. do 6. ure popoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. — Zadruga „Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po Rotovška ulica št. 12, I. nadstr. 5°/, 184 16-16 4 r 5 F 't \f ' : » l j* f od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti zemljiški in stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in po dogovoru. ——— Vlagateljem so na razpolaganje hišni nabiralniki (pušice), ki so najpriprav-nejše sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le ta zadruga vpeljane te hranilne nabiralnike. Uraduje vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure predp. in od 2. do 6. ure popoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. — Zadruga ..Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po 5°/( od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti zemljiški in stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in po - dogovoru. ——— »mm mmimmhm t n i v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potpv 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene iiad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se 79 4g 22 pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v oiuvcuti, pusiuzujie se južnoštajersfte hranilnice lu«| Iittiojjoic ueuai m miduuieuie dll južnaštajerslio hranilnico. ti i 24 24—66 IS3L lioiia vinska postava Zvezni trgovini v Celju Cena 60 vinarjev, po posti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah. nmmmmimmimmmimnmmi je ravnokar izšel, cena karto|irfnemu izvodu K V20, po pošti K 1'30. Založila Zvezna trgovina v Celju. }fl lfozičke za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča P. Kostič v Celju. tvasasjMBSjasBsaEHs 555B5a 555H55555H5SijgSH Velika manufakturna trgovina Karol Vanič, Celje, Nar. dom. o o d> o o o o