GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA T I J A Leto III. Litija, oktober 1975 št. 4, 5 Osnovne smeri razvoja v občini Lilija 1976-1980 V zvezi z razpravo o družbenem planu občine Litija se postavlja nekaj naslednjih vprašanj: 1. Osnovna naloga razvoja občino je: Po kriterijih razvitosti bi se morala občina uvrstiti na spodnji del prve tretjine slovenskih občin (okrog 20. mesta). 2. Kako to doseči? Vsekakor s hitrejšo stopnjo rasti na celotnem področju združenega dela in družbenega standarda kot velja za prognozo v slovenskem prostoru. 3. Ali imamo za to sploh REALNE MOŽNOSTI, kje so te možnosti locirane in kaj je treba v ta namen storiti? — Predvidevamo okrog 8 % stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda, ki temelji na povečani industrijski proizvodnji (industrija je predvidena stopnja rasti 9,9 °/o) in ta temelji na skoraj že zaključenih investicijah posameznih OZD (LIL, Predilnica, GOP) ter na predvidenih vlaganjih v nove kapacitete, kakor tudi v modernizacijo sedanjih za hitrejši dvig produktivnosti dela. Predvidena rast družbenega proizvoda je povezana s povečanjem kmetijske proizvodnje okrog 3,5 poprečno letno, kar je tudi realno pričakovati glede na dosedanjo uspešno vodeno kmetijsko politiko. Intenzivnejši razvoj je predviden tudi na področju gradbeništva (letna stopnja 6,2—7) temelji pa na planu stanovanjske izgradnje, objektih družbenega standarda ter na drugih gospodarskih investicijah. Celoten sklop terciarne dejavnosti, neposredno povezan na osnovno dejavnost, je po razvojni stopnji naravnan nekaj pod povprečno rastjo kot je predvidena za celotno občino. — Zavedamo se, da je ključni problem reševanje teh razvojnih nalog tudi produktivno zaposlovanje in adekvatna kadrovska politika. V ospredju mora biti kapitalno intenzivno zaposlovanje in je zato razvoj usmerjen v kapacitete, ki bodo odpirale visoko produktivna delovna mesta zasedena z visokokvalificiranim! kadri. Četudi bi bila stopnja zaposlovanja 3,5, bi bila glede na naše prognoze realno dosegljiva, v absolutnem številu pa pomeni na novo zaposliti okrog 700 delavcev v občini glede na stanje v letošnjem letu. — Velik poudarek velja v naših predvidevanjih produk- tivnosti dela. Predvidevamo, naj bi bila stopnja rasti okrog 5 poprečno letno. Temeljila bi na dodatnih vlaganjih v modernizacijo in avtomatizacijo, na pravilnem razmeščanju delovne sile, na spodbujanju vseh akcij na področju inovacij, kakor tudi integracij. Seveda pa tudi z nagrajevanjem po delu. — Razvoj družbenega komunalnega standarda ima velike posledice za gospodarski razvoj; upoštevanje bližino Ljubljane smo prisiljeni razvijati isti nivo standarda, če nočemo še naprej stalno živeti v strokovnem in kadrovskem primanjkljaju. Predvidena naloga na področju družbenega in komunalnega standarda je vsebinsko že opredeljena v glavnem na vseh področjih (znane so osnovne smeri plana stanovanjske izgradnje, investicije v vzgojno varstvene objekte so začrtane z referendumom). — Celotno gospodarsko in družbeno dogajanje bo v veliki meri odvisno od razmer, dela in akcij v krajevnih skupnostih, pri čemer je posebno pomemben tudi aspekt opredelitve stopnje razvitosti krajevne skupnosti. Prav od intenzivne stopnje razvoja posamezne krajevne skupnosti in vseh skupaj bo v veliki meri odvisna realizacija osnovne smeri družbenoekonomskega razvoja občine. V ta namen nameravamo opredeliti nivo razvitosti krajevnih skupnosti v občini in temu primerno naravnati ekonomsko politiko, istočasno pa smo predložili v sedanji razpravi na družbeni dogovor o razvoju SR Slovenije predlog, da se del občine, ki meji na Trebnje uvrsti med nerazvite krajevne skupnosti (Dole, Primskovo na Dolenjskem in Gabrovka). 4. Vse te razvojne naloge so tesno povezane z razvojnimi vidiki SRS in zato naše nadaljnje vprašanje kako se lahko naši potenciali vključujejo v T. I. SLOVENSKE PRIORITETE — Izvozna aktivnost našega gospodarstva je seveda pogojena z našo gospodarsko strukturo, ki ni izrazito in neposredno izvozno orientirana, toda pri vseh OZD se kaže tendenca, da se sedanja izvozna dejavnost poveča (IUV, Predilnica, LIL, kmetijstvo), tako glede na posredni kakor tudi neposredni izvoz. Druga stran istega problema je usmeritev nekaterih OZD na proizvode, ki nadomeščajo uvoz. To se danes premalo poudarja, v občini pa vidimo tu možnosti v že začetih smereh na področju kovinske industrije. — Proizvodnja surovin in hrane in na tej osnovi temelječa proizvodnja, je prav tako za nas aktualna tema. Za nas je osrednja naloga kmetijska proizvodnja, kjer je v ospredju proizvodnja mesa in mleka ter jagodičev-ja in na tej osnovi predelava, kjer že imamo nekaj kapacitet. Druga surovinska osnova je za proizvodnjo gradbenih materialov na bazi apnenca in savskih gramozov. Vse te stvari so v planih OZD močno poudarjene. — Reševanje problemov prometa se nas postavlja kot naslednje temeljno vprašanje. Kot je do nedavno bila SR Slovenija izoliran otok v tem pogledu, je to občina še vedno. Zato je nujna rekonstrukcija dela zasavske ceste in modernizacija cest po našem nerazvitem območju v smeri proti Dolenjski (Gabrovka in Radohova vas). — Razvoj manj razvitih ob. močij SR Slovenije je po- memben tudi za občino. Smatramo, da za del krajevnih skupnosti, ki mejijo na občino Trebnje, izpolnjujemo do-sedaj znane pogoje iz osnutka zakona in bi bilo prav, da se le-te vključujejo v sistem te politike, t. j. del Dolenjske, ki zajema tri krajevne skupnosti Gabrovka, Dole in Primskovo. — Opredelitev nalog republike na področju vzgoje in izobraževanja je tudi za nas prioritetna naloga, pokreplje-na z že drugim samoprispevkom v te namene. Z realizacijo programov so povezani stalni problemi kreditnih sredstev in premostitev časa za zbiranje sredstev iz samoprispevka. Kreditov sedaj ni, če pa bodo kakšne možnosti, bodo imeli seveda manj razviti prednost, čeprav so posamezni primeri tudi uradno v razviti občini slabše razviti kot v neki nerazviti. Tako npr. odpade na prebivalca v občini lc 2 dm pokritega telovadnega prostora. Teh nekaj trditev, dilem, pa tudi samo tez, naj bi bile kot minimalna informacija za razpravo, ki naj nekatere stvari še dopolni. J. D. Ocena družbenoekonomskih gibanj v občini S sprejetjem Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1975 smo se delovni ljudje zavzeli za stabilen ekonomski in socialni razvoj naše republike. Ob analizi gospodarskih gibanj v preteklih mesecih letošnjega leta pa lahko opazimo bistveno odstopanje od ciljev, sprejetih v Resoluciji. Največja odstopanja od predvidevanj so na področju zunanje trgovine in deficita v plačilni bilanci, prekoračitve dogovorjene investicijske, skupne in splošne porabe ter prekomernega naraščanja cen in inflacije. Tak gospodarski položaj je terjal takojšnje in energične ukrepe, ki naj po svojih močeh prispevajo h gospodarski stabilnosti, s tem da zaustavijo in zaokrenejo negativna gospodarska gibanja. Na iniciativo CK ZKS so bili v vseh občinah ustanovljeni koordinacijski odbori, ki so vodili in analizirali potek akcije. Ko je koordinacijski odbor ocenjeval poslana poročila, je ugotovil dokaj ugodna gospodarska gibanja v občini, ki sc gibljejo v mejah Resolucije. Produktivnost dela v vseh OZD vztrajno narašča, kar je posledica boljše organizacije dela, vlaganj v modernizacijo osnovnih in obratnih sredstev ter večje discipline vseh sodelujočih v delovnem procesu. Vse delovne organizacije opozarjajo, da je porast cen reprodukcijskega materiala vplival na ekonomičnost proizvodnje, vendar pa izhoda ne iščejo v povečanju cen svojih proizvodov, temveč v lastni sredini z ekonomičnejšo porabo osnovnega in pomožnega materiala, z zmanjševanjem zastojev v proizvodnji, boljšim izkoriščanjem delovnega časa in podobno. Pri oceni investicijskih vlaganj v občini je bilo ugotovljeno, da so vse investicije finančno pokrite. Zanimivo je, da novih investicij v letošnjem letu skoraj ni. Delovne organizacije predvsem zaključujejo investicije iz preteklih let in modernizirajo strojno opremo. Razveseljivo je tudi dejstvo, da bo za nove investicije uporabljeno več lastnih sredstev kot kreditov, kar kaže na rast akumulativnosti litijskega gospodarstva. Posebno skrbno so bili izdelani varčevalni programi, ki so bili ponekod podkrepljeni s podatki o doseženih uspehih v prvih mesecih letošnjega leta. Samoupravne interesne skupnosti so pregledale svoje delovne načrte in iz njih izločile vse tisto, kar je nepotrebnega v sedanjem gospodarskem položaju. Sveti krajevnih skupnosti pa so se zavzeli za realno načrtovanje nalog v okviru sredstev, ki so na razpolago. Takšno ravnanje nam zagotavlja, da bomo nekaj prihranili tudi na področju skupne porabe. Neugodne razmere v zunanjetrgovinski menjavi in deficit v plačilni bilanci Jugoslavije so terjali od pristojnih zveznih organov ukrepe, da se v naslednjih letih iz- boljšajo razmerja do držav, iz katerih uvažamo oziroma izvažamo. Ti ukrepi so najbolj prizadeli Lesno industrijo Litija, ki za proizvodnjo plexi stekla uporablja uvožen granulat in TOZD »Usnjarna« Šmartno, kjer je 60 % proizvodnje usnja in krzna odvisno od uvoza kož, saj jih na domačem trgu ni dovolj. Delovni organizaciji predvsem želita hitrejše izdajanje uvoznih dovoljenj, saj vrednostno uvoz pokrivata z izvozom. Na splošno lahko ugotovimo, da večina delovnih organizacij prodaja svojo proizvodnjo na domačem tržišču. Izjema je le Lesna industrija Litija in Usnjarna Šmartno. TOZD Usnjarna je v prvih 6 mesecih presegla planirano izvozno količino, v Lesni industriji pa ugotavljajo le 40 % izpolnitev plana, pričakujejo pa, da bodo plan do konca leta dosegli. Ugodnejše rezultate na tem področju lahko pričakujemo v nasled- (Nadaljevanje na 2. strani) V srednjeročnem planu posebna pozornost kadrovski politiki Med temeljne naloge bo treba v letih 1976—1980 šteti področje kadrovske politike. Najpomembnejši dejavnik proizvodnje in družbene dejavnosti so seveda ljudje — kadri, brez katerih si ne moremo zamisliti uspešnega izvajanja vseh vrst nalog, ki jih želimo postaviti v srednjeročni plan razvoja občine. Težišče kadrovske politike v prihodnjih letih bo slonelo predvsem na tem, da bo nujno sedanji kadrovski potencial čimbolj zaposliti in ga seveda za to usposabljati za bolj produktivne naloge. Nadalje bo nujno nadaljevati z že začrtano štipendijsko politiko, tako v OZD kot v občini, le po tej poti bo možno stalno obnavljali kadrovski primanjkljaj, ki se vedno znova pojavlja, čim bolj sc družbeni razvoj pospešuje. Pr| realizaciji kadrovske politike in zaposlovanja bo posebnega pomena pravkar sprejeti družbeni dogovor o kadrovski politiki. Prav ta dogovor naj bi pripomogel k oblikovanju zavestne akcije v vseh delovnih sredinah, da je kadrovska politika prav tako pomemben del vsega gospodarskega, samoupravnega in družbenega življenja. Iz vsega tega bi sledilo tudi ravnanje nosilcev razvoja na vseh področjih, da pri svojih razvojnih načrtih neposredno vključujejo tudi kadrovanje in zaposlovanje, iz česar sledi, da je treba iskati odgovornost za kadrovsko politiko — uspešno ali neuspešno — v lastni delovni sredini. Pomemben element kadrovske politike je tudi vsestranska skrb za delovnega človeka tako v ekonomskem kot socialnem smislu. Zato je uspešna kadrovska politika neposredno povezana z ustreznim nagrajevanjem po delu, z reševanjem stanovanjskih problemov, z družbenim standardom, skratka, v sklop kadrovske politike sodijo vsi ukrepi in napori ter odločitve, ki pripomorejo, da so delovni in življenjski pogoji delovnega človeka vsaj taki, da mu glede na njegove spo- sobnosti omogočajo izvajati delovne in življenjske funkcije. Pri politiki zaposlovanja bi moralo biti osnovno vodilo, da ne pride v poštev ekstenzivno zaposlovanje, temveč jc treba vztrajati na zaposlovanju na visoko produktivnih delovnih mestih, predvsem proizvodnega značaja. Upoštevajoč predvidene razvojne možnosti občine bi bilo pričakovati, da bi znašala letna stopnja zaposlovanja 3,5 %. S tem bi se večji del naravnega prirastka zaposloval v občini. Ce bi uresničili to rast zaposlovanja, bi se občina po tej plati prebila v prvo polovico slovenskih občin glede zaposlenih po celotnem številu prebivalstva. Seveda pa je eden izmed poudarkov novega zaposlovanja tudi v tem, da bi čim več delavcem omogočili delovna mesta v občini in jim tako skrajšali izgubo delovnega časa z vožnjami na delovna mesta v oddaljenejše kraje. Iz tega sledi tudi usmeritev, da bo potrebno čim več primernih delovnih mest odpirati v občini, kjer delavec živi. Takšna smer razvoja je že postavljena v policentričnem pristopu, ki je zasnovan za Slovenijo. Od uspešnega uresničevanja nalog na področju kadrovske politike je pravzaprav odvisna uresničitev celotne razvojne prognoze. To pa narekuje vsem nosilcem načrtovanja, da pripravijo svoje kadrovske načrte, gledano v kompleksnem smislu, to je od delovnega mesta do družbenega standarda in se po tej poti vključijo v priprave in izvajanje srednjeročnega plana občine. Jože Dcrnovšck Predstavljamo vam podjetje: Mizarstvo Litija Cc gremo iz Litije proti Po-novičam, vidimo na levi strani ceste proizvodne prostore in skladišča lesa obrtnega podjetja Mizarstva Litija. Podjetje ima prostore na poplavnem območju Litije, zato so morali tla v hali dvigniti. Tudi skladiščen les morajo dvigniti nad nivo zemljišča, ki ga zalije narasla Sava. K sreči poplave niso pogoste in le kratkotrajne. Z zgraditvijo novega mostu in regulacije obrežja Save so strokovnjaki vodne skupnosti izračunali, da se bo najvišji vodostaj znižal zaradi hitrejšega preto- ka Save in ureditve brežin. Predvideno je, da bi 400 m desnega bregu Save uredili z betonskim zidom. Hitrejši pretok pa je tudi zaradi manj opor novega mostu. Ta izračun je tudi majhna tolažba za naselje Stavbe, kjer voda zalije vse kletne prostore. Potrebno bo urediti še levi breg Save in cesto Litija—Ponovi-če, tako da bi sc poplave čimbolj zmanjšale. Ne glede na neustrezno lokacijo podjetja, katerega prostorski razvoj je ovirala še urbanistična rezervacija prostora za čistilne naprave, za- savsko cesto (sedaj je rezervat za cesto ukinjen) in elek-trovod, sc je podjetje uspešno vključilo v sistem splošnega napredka vseh delovnih organizacij v občini. Podjetje je bilo ustanovljeno 1.1. 1947 ter je nato do leta 1960 poslovalo samostoj- od 1.306 na 2.690 din, povečalo osnovna sredstva od 126.000 na 984.000 din ter poslovni sklad od 310.000 dinarjev na 1.522.000 din. Podjetje izdeluje in montira stavbno pohištvo, vse vrste obloge, panje za čebele, vse po naročilu v glavnem za w Si, V Mizarstvu je čedalje več modernih strojev — Foto: Zofka no. To leto se jc priključilo k Obrtnemu podjetju Litija, ki je združevalo več obrtnih podjetij. Podjetje sc je nato pridružilo Gradbenemu podjetju Litija in sc leta 1969 osamosvojilo. S priključitvijo Gradbenega podjetja Litija h Gradbenemu podjetju Beton Zagorje, je podjetje pričelo delati popolnoma samostojno, s tem da so se tudi preselili v sedanje prostore, ki jih jc Gradbeno podjetje Litija prvotno namenilo za izgradnjo gradbenih elementov. Podjetje je od leta 1969 vidno napredovalo, kljub že navedenim težavam in povečalo število zaposlenih od 12 na 23, povečalo celoten dohodek od 681.000 din na 3.513.000 dinarjev, ostanek dohodka (čisti) od 41.000 na 334.000 din, osebni dohodek — povprečni Gradbeno podjetje Beton Zasavje Zagorje, GOP »Komunala« Litija in »Medeks« Ljubljana. Sprejema pa tudi druga naročila. V naslednjem srednjeročnem programu namerava podjetje urediti oz. dozidati skladišče ter nabaviti več strojne opreme in orodja. Poleg tega bo ob sprostitvi urbanističnih rezervacij tudi dokončno uredilo svoje prostore in okolico. Podjetje že več let vodi direktor Štrus Andrej. Maloštevilni kolektiv tega obrtnega podjetja pa bo s svojo marljivostjo in pridnostjo v naslednjem planskem obdobju gotovo še bolj napredoval. Prav gotovo vsi občani poleg večjih podjetij pozdravljamo tudi delo manjših obrtnih podjetij, ki imajo tudi večje možnosti za opravljanje manjših uslug občanom. Sc naprej bomo morali podpirati tudi vsa manjša obrtna podjetja, kjer pa bo to le mogoče, pa lahko takšna podjetja prerastejo iz obrtnih v industrijska podjetja. Kolektivu pri dosedanjih uspehih čestitamo in želimo v naslednjih letih še več uspeha. C. V. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj in izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Stane Volk, Ivan Boh, Anton Gorenc, Miloš Djukič, Slavko Urbič, Janda Belko in Lojze Kotar. Lektor: Mi j a Bernilk. Tisk in klišeji: GP »Gorenj sflci tisk« Kranj. Naslov in uredništvo: Litija Trg na Stavbah 1 p. p. 6. časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Serijska proizvodnja sc uveljavlja tudi v litijskem Mizarstvu — Foto: Zofka Ocena družbenoekonomskih gibanj v občini (Nadaljevanje s 1. strani) njih letih, saj se marsikje dogovarjajo za izvoz svojih proizvodov. Koordinacijski odbor je v zaključku ocene poudaril, da sedanja akcija kljub ugodni oceni še ni in ne sme biti zaključena. Gospodarski položaj v svetu nam narekuje zvrhano mero budnosti, saj so nekoliko slabši rezultati gospodarjenja, deficit v plačilni bilanci Jugoslavije tudi posledica zaostrenih gospodarskih gibanj v svetu. Združeno delo mora biti vedno pripravljeno odgovoriti in sc postaviti v bran ukrepom, ki jih sprejmejo bodisi države ali gospodarske skupnosti, s katerimi trgujemo. Pa še nekaj bo prineslo novo kvaliteto v premagovanju teh in drugih ovir. Vsi delovni ljudje odobravamo sedanjo akcijo za stabilizacijo in zahtevamo od vodstev tudi učinkovite ukrepe. Dostikrat ti ukrepi ne dosežejo cilja, ker še naprej za strojem delamo tako, kot smo navajeni že vrsto let. Vodstva delovnih organizacij in drugih struktur v nadaljnjem poteku stabilizacije pričakujejo več predlogov za racionalno gospodarjenje iz baze, stabilizacija mora torej postati življenjski interes nas delavcev. Lojze Kotar 10 let uspešnega poslovanja GOP »Komunala« Litija ODMEVI... Gradbeno obrtno podjetje Komunala Litija proslavlja letos 10-letnico svojega obstoja. S sklepom Občinske skupščine Litija je leta 1965 nastalo Stanovanjsko komunalno podjetje Litija. Ob ustanovitvi je podjetje začelo poslovati s skromnimi poslovnimi sredstvi 248.140 — di- Uspešno vodi podjetje — Avgust Špat — Foto: Zofka narjev. Podjetje je na dosedanji 10-letni poti premagovalo razne težave in zapreke. Te zapreke so se kazale v premajhnem številu ljudi, skromnih denarnih sredstvih, pomanjkanju mehanizacije, preslabi organiziranosti, pomanjkanju skladiščnih, obratnih in poslovnih prostorov. Vse te pomanjkljivosti so bile iz leta v leto manjše. Samo-upravljalci, na čelu z Zvezo komunistov v podjetju in s sposobnim ter vestnim direktorjem tovarišem Spatom, so pričeli podjetje širiti in večati. Izpopolnjevanje in širjenje podjetja so odgovorni zastavili v skoraj vseh smereh široke dejavnosti v gradbeništvu. Formirale so se enote združenega dela, in to: visoke gradnje, nizke gradnje, strojno transportni park, gradbeno obrtni servis in komunalni servis. V sklopu podjetja je pričela delovali tudi urbanistična služba. Velika zasluga podjetja in prispevek vsej litijski občini je zgraditev separacije savskih agregatov v Hotiču. Velike težave so se pojavile v začetku zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tudi tehnični dejavniki zunaj podjetja in v podjetju so imeli pomisleke. Odločna podpora vsega kolektiva direktorju tov. Spatu je botrovala, da danes sepa-racija stoji in dela ter zalaga s prepotrebnim gradbenim materialom večji del ljubljanske regije. Podobno si je podjetje postavilo tudi funkcionalno halo na Ljubljanski cesti, kjer so dobili mesto strojno-transportni park in obrtniki ter instalaterji. Podjetje je najprej delalo manjše objekte in opravljalo usluge stanovanjsko komunalne dejavnosti. Danes je podjetje že sposobno zgradili objekte, kot so: Dom upokojencev Crni potok (vrednost objekta 1 milijarda SD), Osnovna šola Litija (v vrednosti objekta 1,2 milijarde SD), Cesta Šmartno—Bogenšperk (višina investicije 390 starih milijonov). Skupščina občine Lilija je konec leta 1973 dala soglasje k spremembi naslova podjetja ob ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Litija. V Ljubljani so registrirali podjetje dne 29. 5. 1974, z naslovom: Gradbeno obrtno podjetje Komunala Litija. Organizacijska ste IV. reda; 4. Urbanistična služba; 5. Skupne službe. Ustanovljene so tudi samoupravne skupine, in sicer za organizacijska področja: 1. Skupne službe, 2. Urbanistična služba, 3. Separacija Ho-tič, 4. Gradbena enota, 5. Komunalna enota. To naj bi bil zametek temeljnih organizacij združenega dela. Podjetje ima tudi vse potrebne organe samoupravljanja (odbore in komisije). V podjetju tudi skrbijo za izboljšanje kvalifikacijske strukture delavcev s štipendiranjem in šolanjem delavcev. Vzporedno z uspehi raste tudi standard delavcev našega podjetja. Pred delovnim kolektivom so še naloge: razvijanje samoupravne organiziranosti, sprejem srednjeročnega plana razvoja, posvetiti večjo pozornost poslovno tehnični organiziranosti ter ekonomičnosti poslovanja. Podjetje z bruto produktom ca. 5 milijard SD na leto pokriva že skoraj vso gradbeno dejavnost v občini Litija in se bo v bodočnosti (predvsem zaradi konkurence z GIP BETON — Zagorje) moralo odločiti tudi za dela zunaj občinskih meja. Kolektiv podjetja je sprejel sklep, Separacija v Hotiču se je lepo razvila — Foto: Zofka struktura je naslednja: 1. Separacija in betonarna Hotič; 2. Gradbeno obrtni servis, ki združuje visoke gradnje, že-lezokrivnico, strojno transportni park, kovinsko delavnico, elektro delavnico, mizarje in slikoplcskarje; 3. Komunalni servis, ki združuje parke, odvoz smeti, ko-njačijo, pokopališče, mestni vodovod, kanalizacijo in ce- da sc združi z ZGP »GIPOSS« Ljubljana, v čemer vidi nove perspektive v združevanju sredstev in dela. Odprava nekaj pomanjkljivosti v predstojećem delovnem obdobju bo podjetje in delovne ljudi v njem pripeljalo do še večjih uspehov. Upamo, da je zavest našega delavca garancija naših pričakovanj. Adolf Berložnik V vašem listu sem bral članek z naslovom: »Razvoj PTT v naši občini«. Omenjen je tudi razvoj pošte v Gabrovki. Občinska skupščina naj se zavzame za to, da se odpravi preveliko razlikovanje občanov glede dostavljanja poštnih pošiljk na dom. Te prejemajo redno le tisti občani, ki so pošti najbližji. Občani s hribov pa morajo hoditi po celo uro hoda na poštni urad sami po svoje poštne pošiljke. Res je, da imajo nekoliko bližje postavljene poštne pre-dalčnike, toda ti so le za pisma in časopise. Vsak dan pa ne utegnejo pogledati, če je kaj v predalčniku, to opravijo največkrat le ob nedeljah. Glede na to, da plačujemo vsi enake poštne takse, predlagam, da se odpravi zapostavljanje občanov, ki žive daleč od vaških središč. Jože Jamšek Gabrska gora 22 Gabrovka Odgovor PTT Ljubljana S posredovanjem pošte Litija smo dne 5.6.1975 prejeli dopis občana Jamšek Jožeta iz Gabrske gore, št. 22, pošla 61274 Gabrovka, ki ji ga je v pristojno rešitev odstopil urednik občinskega časopisa »Glasilo občanov«, s prošnjo, da odgovorimo na omenjeni dopis, ki bo obja/ljen v tem časopisu kot informacija občanom hribovitih predelov okoliša pošte Gabrovka, ki si želijo neposredno dostavo poštnih pošiljk na dom. V svojem dopisu se tovariš Jamšek v imenu občanov hribovitih predelov okoliša pošte Gabrovka zavzema za uvedbo neposredne dostave poštnih pošiljk na dom vsem prebivalcem, ki sedaj prejemajo svoje pošiljke prek izpostavljenih predalčnikov, nameščenih na sporazumno določenih krajih ob dostavljačevi redni poti. Prek teh predalčnikov izročamo prebivalcem samo navadne pošiljke, medtem ko knjižene izročamo naslovnikom na pošti, na kraju ob dostavljačevi poti ali pri predalčniku, na podlagi predhodno puščenega obvestila naslovniku. Na območju Podjetja za ptt promet tako vročamo poštne pošiljke 12.000 prebivalcem prek 700 izpostavljenih predalčnikov s skupno 2.600 predali. Na območju okoliša pošte Gabrovka tako vročamo poštne pošiljke 400 prebivalcem od skupnih 1.400. Tak način vročanja je razširjen tudi na ostalih območjih Slovenije in ostalih republik v Jugoslaviji ter usklajen s smernicami Generalnega plana razvoja ptt prometa v Jugoslaviji. Novi zakon o ptt storitvah, ki velja od 1. 4. 1975 dalje, in splošni pogoji za orpavljanje ptt storitev, ki bodo predpisani z republiškim zakonom in so šele v pripravi, pa določajo nova razmerja med organizacijami združenega dela ptt prometa in uporabniki ptt storitev ter nove osnove za določitev načina in kvalitete opravljanja ptt storitev v ožjih, širših in najširših okoliših pošt, ki so predpisane 7 nomenklaturi ptt storitev. Po tem zakonu so ptt organizacije dolžne opravljati ptt storitve po določilih zakona in splošnih pogojih za opravljanje ptt storitev, ki morajo biti predpisani v treh mesecih od dneva uveljavite tega zakona, če niso v nasprotju z njim. S splošnimi pogoji bo predpisan tudi način vročanja pošiljk prebivalcem oddaljenih in težko dostopnih krajev ali posameznih hiš, zato pričakujemo, da bo v njih določena raba izpostavljenih predalčnikov in način vročanja navadnih in knjiže-nih pošiljk prek njih. Kako bomo uspeli posamezne hiše ali dele naselij vključiti v neposredno dostavo na dom, si težko zamišljamo, ker gre za območja, ki so raztreseno naseljena in slabo povezana s prometnimi komunikacijami. S sedanjo organizacijo dostave in sistemom vročanja pošiljk prek izpostavljenih predalčnikov, ki dopolnjuje dostavo poštnih pošiljk prebivalcem na dom, smo omogočili v okolišu pošle Gabrovka, da prejema: 300 občanov poštne pošiljke na dom 3-krat na teden, 600 občanov poštne pošiljke na dom 6-krat na teden, 350 občanov pošt. pošiljke prek izpost. predalč. 6-krat na teden 100 občanov pošt. pošiljke prek izpost. predalč. 3-krat na teden Novo zgradbo Doma počitka »Tišje« gradi GOP Komunala — Foto: Zofka Cc bi hoteli ob sedanji zasedbi delovnih mest v dostavi pri pošti Gabrovka vključiti v neposredno dostavo na dom tudi občane, ki sedaj prejemajo poštne pošiljke prek izpostavljenih predalčnikov, bi morali občutno zmanjšati število tedenskih obhodov dostavljača skozi naselja, ki so imela doslej 6-krat ali 3-krat tedensko dostavo na dom. Praktično bi bila dostava reducirana na enkrat, dvakrat ali trikrat na teden v posamezno naselje ali del naselja. Dnevno dostavo bi lahko ohranili le v ožjem okolišu pošte Gabrovka, oziroma strnjeno naseljenem območju naselja Gabrovka. Zmanjšanje bi šlo do mere, ki bi dostavljaču omogočala, da bi opravil svoje opravilo v rednem 7-urnem delovnem času pod normalnimi napori. Prepričani smo, da bomo lahko posamezne nujne primere lahko rešili v korist občanov in v skladu z obveznostmi, ki nam jih nalaga zakon, vendar enkratna rešitev vključitve v neposredno dostavo vsega preostalega dela občanov ni mogoča brez rušenja sedanje kvalitete dostave prebivalcem dostopnejših naselij, povečanje delovnih mest v dostavi pa preobremenjuje možnosti našega podjetja. Predstavljamo vam Krajevno skupnost Vse sile za cesto Ob obisku Krajevne skupnosti Vintarjevec sta bila moja sogovornika Martin Hostnik in Jože Krnel j. Hostnlk, po domače Maček, je predsednik Krajevne skupnosti od ustanovitve, to je od 15. februarja 1971, ko so se vaščani vasi Vintarjevec, Podroje, Riarjevec, Javorje, Vrata, Leskovca in Crni potok odcepili od KS Šmartno. To je bila njihova želja in pravica. Danes ugotavljajo, da so se pravilno odločili, saj je bila prejšnja KS prevelika, da bi lahko v njej vsi občani soodločali. Tajnik krajevne skupnosti Vintarjevec: Jože Krnclj — Foto: Zofka Mačkov Martin je kmet. Šest do sedem glav živine ima, malo trte, pridela pa vsakega po malo. Tudi mehaniziran je, čeprav kmečka dela opravlja s konji. Traktor si po potrebi izposodi. Maček že na pogled daje vtis dobrega gospodarja. Menda so ljudje sklepali tudi po tem, da če je dober gospodar, bo tudi našo krajevno skupnost dobro vodil. Niso se zmotili. Kljub svoji resnosti in preudrnosti je vedno poln tudi humorja. Zdravega humorja. Iz vsake situacije zna izluščiti tudi šalo. Zato je z njim kramljanje tudi prijetno. Pravi, da nerad vidi, če se o njem preveč pisari. Navada pa je, da ob predstavitvi KS predstavimo tudi njenega predsednika, zato nekoliko več besed o njem. Najbrž mu tudi za fotografiranje ni veliko, zato je tudi zamudil na razgovor, tako da je naša foto Zofka »pritisnila« kar tajnika krajevne skuponsti. To je Jože Krnelj, tajnik KS tudi od njene ustanovitve. Oba skupaj sta o KS Vintarjevec povedala marsikaj zanimivega. Ljudje so tu pretežno zaposleni v TOZD Usnjar-na Šmartno, v Lesni industriji Litija, pa tudi pri Gozdnem gospodarstvu. Večina ljudi po malem tudi kmetuje. Čistih kmetov je bolj malo. V Krajevni skupnosti so v krajevni organizaciji SZDL, ki jo vodi Rudi Vidic, združeni mladinska organizacija, gasilsko društvo in organizacija Rdečega križa. Člani ZB NOV so povezani v šmarsko organizacijo. Imajo dve gostilni, eno v Črnem potoku in eno na Javorju, trgovino na Javorju, Dom počitka »Tišje« Pa je v Črnem potoku v poslopjih bivših posestnikov Medica, ko so v takratnih časih imeli poleg velikih posesti tudi mlin, žago in celo električno centralo, ki je dajala tok njihovim zgradbam, bližnjim sosedom in celo Bo-genšperku. V Vintarjevcu so arheologi odkrili tudi Keltsko naselbino z grobiščem in izkopali nekatere okraske, posodo, orožje in orodje takratnih prebivalcev. Med NOB jc bila pri Hostnik Pavlu kurirska javka, prav tako pa pri Krničarju in na Riharjcvcu pri Pograj-cu. Tudi Javorje so znane iz NOB, saj je v bližini potekala okupacijska meja. O razvitosti krajevne skupnosti Vintarjevec imata predsednik in tajnik enotno mnenje. Nerazvita. Lani so sicer z velikimi težavami uspeli elektrificirati vasi Vrata in Lcskovica, tako da imajo vse vasi elektriko. Štiri hiše so na Sp. Osredku in 2 na Javorju proti Felič vrhu pa še vedno nimajo elektrike. Zaradi vse večjih obremenitev pa že sedaj ugotavljajo, da bo potrebno celotno električno omrežje v Podrojah, Vintarjevcu in Javorju obnoviti. Vodovod je v vseh vaseh, razen na Vratih in Leskovici, izdelali pa so ga povsod prebivalci sami. Ceste vodijo v vse vasi in do vseh hiš. Vzdržuje jih krajevna skupnost in občani sami. Te ceste oz. poti pa so slabo vzdrževane, saj jih hudourniki vedno močno poškodujejo. V štirih letih, kolikor krajevna skupnost obstaja, niso mogli urediti kakšnih večjih del razen gasilskega doma, ki so ga z mnogimi prostovoljnimi delovnimi urami občanov zgradili toliko, da je pokrit, in da imajo občani sedaj tu sestanke in drugo dejavnost. Letos so se lotili rekonstrukcije ceste proti Vintarjevcu, kar predstavlja doslej njihovo največjo akcijo in sta Hostnik in Krnelj o njej spregovorila nazadnje. V letošnjem in srednjeročnem programu imajo občani dokaj velike načrte. Mislijo na kmečki turizem, modernizacijo cest in mostov ter električna omrežja, dokončati mislijo gasilski dom, ureditev mrliške vežice na Javorju in na splošno urejati celotno krajevno skupnost, tako da bo imela čim bolj naraven in pristen videz. Na nekatera vprašanja sta Maček in Krnelj izmenoma odgovarjala takole: Ali mladi sodelujejo pri uresničevanju programa krajevne skupnosti? Hostnik: »Mladina jc zelo aktivna in želimo si, da bi bili tudi v bodoče mladi tako delavni. Zlasti so se izkazali pri rekonstrukciji ceste, pa tudi lastne dejavnosti imajo dosti. Zaskrbljujoče pa je odhajanje kmečke mladine v mesta, kjer se zaposluje v industriji. Če bo šlo tako naprej, bo pravo kmečko življenje v naših krajih kmalu ugasnilo.« V krajevni skupnosti imate dosti vikendov. Kako gledate na to? Krnelj: »Vikendov je preko 40 in še jih gradijo. Tu so lepi kraji in ljudje se radi odločajo, da na tem območju najdejo mir. Imamo pa tudi težave s tem. Graditelj v:kcnda lahko dobi gradbeno dovoljenje samo ob soglasju krajevne skupnosti. Ker smo izdal; manj soglasij od števila gradenj, ugotavljamo, da je veliko vikendov v gradnji na črno!?« Kaj pa delo v krajevni skupnosti, vas močno obremenjuje? Hostnik: »Delamo amatersko. Še kar gre, ker drug drugemu pomagamo. Samo takrat, ko pride do kakšnih nesoglasij, človek malo izgubi voljo.« Preko Vintarjevca je najbližja pot na Dolenjsko. Kako je s to cesto? Krnelj: »Cesta povezuje našo občino z grosupeljsko. Po njej se pride v Stično in na Pristavo. V takšnem stanju kot jc cesta sedaj, zanjo res ni preveč interesa. Če bi bila bolje vzdrževana, bi bila bolj uporabljana.« Menda obstaja predlog, da bi Ime naselja Črni potok spremenili? Hostnik: »Malo je verjetno, da bi se ljudje odločili za spremembo imena kraja, ki so ga navajeni že dolgo vrsto let. Mislim, da tudi za dom počitka »Tišje« to ni nikakršna ovira, saj ni važno ime kraja, ampak to, da so ti kraji lepi, in da ljudje z veseljem žive tukaj.« In na koncu, kako je z rekonstrukcijo ceste? Hostnik, Krnelj: »Za rekonstrukcijo ceste smo se odločili v letu 1973. Dolžina ceste, ki jo rekonstruiramo, je 2,3 km, namen pa imamo, da položimo nanjo asfaltno prevleko. Vrednost investicije je približno 80 starih milijonov, srodstva pa zbiramo takole: s samoprispevkom občanov 256.000 din, do sedaj smo zbrali 180.000 din, iz sklada za financiranje KS smo letos dobili 90.000 din, lastniki zemljišč, po katerem teče nova in razširjena trasa, so dali zemljišče brez odškodnine, strojno delo (prostovoljno) ocenjujemo na 290 ur, prostovoljnih delovnih ur pa smo do sedaj opravili 6640. Tu se je zlasti angažirala mladina in pa člani gradbenega odbora, ki ga vodi Rudi Vidic, za katerega lahko trdimo, da je eden naj-agilnejših občanov pri tej akciji. Skupno z ostalimi člani gradbenega odbora skrbi zlasti za dokumentacijo, koordinirano delo, vodi razgovore, sestanke itd. Letos smo položili že 500 m asfalta, naša največja želja pa je, da bi cesto do konca asfaltirali čim prej.« Predsednik KS Hostnik Martin in tajnik Krnelj Jože pa sta dokaj nejevoljno opisala tudi težave, ki jih imajo pri cesti. Gre za naslednje: občani so sc prvotno odločili za 4 m širok asfaltni trak na cesti. Urbanistična služba v Litiji pa na to ni pristala in je zahtevala 5 m širok asfaltni pas. Gradbeni odbor jc šel v ponovno akcijo in traso razširil. Pridobili so novo zemljišče za razširitev in s prostovoljnim delom opravili vsa dela. Izvršni svet SO Litija pa je nato zavzel stališče, da se polaga samo 4 m širok asfaltni pas. Torej so bila vsa dodatna dela zaman? Razgovori z ljudmi za dodatno prostovoljno delo zaman? Dodatno pridobljeno zemljišče tudi zaman? Kako sedaj to ljudem razložiti? Predsednik gradbenega odbora je zaradi tega odstopil, krajevna skupnost pa zahteva ustrezen odgovor. Posredujemo odgovora Urbanistične službe Litija in Izvršnega sveta SO Litija: NEJ ODGOVOR URBANISTIČNE SLUŽBE V oktobru meseca lani je naša urbanistična služba pripravila investitorju krajevni skupnosti Vintarjevec lokacijsko tehnično dokumentacijo za rekonstrukcijo t. j. modernizacijo ceste Brezje—Loka na območju te krajevne skupnosti. Pri obdelavi lokacijske dokumentacije smo ugotovili, da spadajo nameravana dela pod rekonstrukcijo javne ceste, kamor veljavni Zakon o javnih cestah (Ur. 1. SRS 51/71) uvršča med drugim tudi dela v zvezi z »vgraditvijo ali dograditvijo nove konstrukcije ali nosilne plasti vozišča« kot tudi »modernizacijo makadamskega cestišča«. To stališče je še tembolj upravičeno, ker je investitor odsek stare trase celo prestavil in zgradil del nove ceste. Po omenjenem zakonu veljajo za novogradnjo ali rekonstrukcijo javne ceste, kamor spada tudi modernizacija makadamskega cestišča, naslednji pogoji: — širina vozišča mora biti za dvosmerni promet najmanj 6 metrov oz. 3,5 metra za enosmerni promet, — svetli profil nad cestiščem mora biti najmanj 4,5 metra, — maksimalni osni pritisk mora biti 10 ton. Vsi ti elementi sc lahko v soglasju s pristojnim upravnim organom, v našem primeru občinskim, zmanjšajo na: — širina vozišča najmanj 5 metrov za dvosmerni promet oz. 3 metre za enosmerni promet, — svetli profil nad voziščem najmanj 4,2 metra, — osni pritisk najmanj 6 ton, če ta organ ugotovi, da »ne bi bilo gospodarno graditi širšega vozišča« oziroma »bi gradnja na cesti povzročala nesorazmerno velike stroške,« vendar se mora v tem primeru »na taki cesti uvesti ustrezen prometni režim in drugi prometni pogoji«. Ureditev ožjega vozišča od 5 metrov za dvosmerni promet pri rekonstrukciji javne ceste zakon ne dovoljuje! Izvajanje zakona, ko gre za lokalne ceste, nadzoruje medobčinski ali občinski inšpektor za ceste in ustrezno ukrepa. V lokacijskem poročilu smo navedli zgoraj omenjene pogoje, ki jih predpisuje zakon in še ostale predloge za ureditev ceste kot so: — nivojska križanja naj bodo pregledana in opremljena s prometno signalizacijo (znaki), — predlagali smo, da se uredijo avtobusna postajališča vsaj v bližini Doma onemoglih, (Nadaljevanje na 5. strani) Vse sile (Nadaljevanje s 4. strani) — strinjali smo se s predlagano prestavitvijo ceste, če se ta uredi po veljavnih predpisih, — predlagali smo upravnemu organu občine, da v skladu z omenjenimi pogoji investitorju izda potrebna dovoljenja za gradnjo. Poudarjamo, da je bila Vin-tarjevška krajevna skupnost do sedaj edina v občini, ki si je v skladu z zakonom priskrbela lokacijsko in tehnično dokumentacijo Za rekonstrukcijo ceste in se tudi pravilno po njej ravnala. Priznanje za to gre vsekakor razgledanosti in politični zavednosti članov gradbenega odbora, ki so hoteli poverjeno nalogo strokovno pravilno in solidno opraviti. Naše mnenje je — ne glede na zakon —, da so ceste za dvosmerni promet, ki so ožje od 5 metrov in asfaltirane, prometno zelo nevarne. Gladka asfaltna plast omogoča hitrejšo vožnjo, obenem je na preozkem vozišču otež-kočeno srečevanje vozil, včasih celo življenjsko nevarno. Naša samoupravna socialistična družba pa postavlja skrb za človeka na prvo mesto, zato nima nihče pravice ogrožati njegovo življenje, čeprav to utemeljenje z ekonomskimi stališči. Precej kritike s strani občanov so doživele nekatere krajevne skupnosti, ki so že rekonstruirale in asfaltirale preozka vozišča brez potrebne tehnične dokumentacije. »Urbanistična služba« ODGOVOR IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Občani Krajevne skupnosti so se na podlagi temeljitih priprav odločili, da v letu 1975, kakor tudi v prihodnjem obdobju posvetijo vso pozornost modernizaciji ceste Črni potok—Vintarjcvec. Skupščina občine Litija, kot tudi izvršni svet podpirata vsako akcijo Krajevne skupnosti, katere cilj je izboljšati pogoje življenja in dela občanov. Tako je bila tudi pri modernizaciji omenjene ceste dana Krajevni skupnosti vsa podpora, iz sklada združenih sredstev za financiranje Krajevnih skupnosti v letu 1975 pa so bila Krajevni skupnosti Vintarjcvec poleg rednih sredstev odobrena tudi namenska sredstva v višini 90.000 dinarjev za modernizacijo navedene ceste. Krajevna skupnost Vintarjcvec je v svoj delovni program zapisala, da bo v letu 1975 izvršila na cesti Črni Potok—Vintarjcvec vsa dela glede prestavitve cestišča, navoza materiala, utrjevanje, odvodnjavanja; skratka vse kar se šteje za spodnji ustroj pred polaganjem asfaltne prevleke. Složno in intenzivno delo občanov, ki so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur in za cesto pa požrtvovalno delo gradbenega odbora, ki ga je vodil tov. Rudi Vidic, ter celotne Krajevne skupnosti, pa je rezultat, da so bila vsa planirana dela predčasno opravljena in s tem podana možnost polaganja asfaltne prevleke že v letu 1975, čeprav ni bila v planu. Kot vedno je tudi tu »denar« kot plačilno sredstvo, opravljenega dela za polagani asfalt določal širino in obseg del. Prav zaradi omenjenih sredstev je imel izvršni svet skupščine občine Litija v vidu, da naj se z denarjem, ki je bil na razpolago položi asfaltna prevleka v čim daljši možni dolžini, pa čeprav bo širina asfaltnega pasu ožja, kot jo določa zakon o javnih cestah za dvosmerni promet. Pri tej svoji odločitvi je imel izvršni svet utemeljitev v tem, da gre za cesto, ki ima značaj »slepe ulice« in pa da gre za trenutno ekonomsko in prometno manj pomembno cesto. Poleg tega pa jo je primerjal tudi s cestno komunikacijo Litija—Gabrovka, katere značaj je povsem drugačen, Prve resne in predvsem konkretne zamisli o asfaltni cecesti so se porodile pred približno letom dni, pred petimi meseci pa so v KS Jev-nica ustanovili tudi komisijo za asfaltiranje omenjene ceste. Do sedaj je komisija opravila že veliko pripravljalnega dela in izdelala predlog obsega del in virov zbiranja sredstev za asfalt. Kakšna naj bi bila videti nova cesta? Predlog komisije govori o asfaltiranju ceste Jevnica — Kresnice Polajne v dolžini približno 2,5 km (nekaj deset metrov naprej od Zadružnega doma proti Lazam pa do Slal-narjevega potoka ter od spomenika do železniškega podvoza pri železniški postaji). Trasa ceste naj bi v glavnem ostala nespremnjena, razen nekaj najnujnejših popravkov. Cestišče naj bi bilo široko 3 metre, vzdolž ceste pa bi uredili tudi številna izogibo-vališča. Širšo asfaltno prevleko naj bi dobil prostor pred Zadružnim domom (6 m), med drugim tudi zaradi zadostitve higienskim predpi- na njej pa je asfaltna prevleka širine 3,80 m, čeprav gre za republiško cesto in za dvosmerni promet. Sedaj je na tej cesti asfaltna prevleka že izvršena, širina asfaltnega pasu pa znaša 4 m. Izvršni svet kot tudi skupščina občine Litija se zavedata, da bo potrebno to cestno komunikacijo oziroma širino asfaltnega pasu v prihodnjih letih razširiti v kolikor bodo za to na razpolago potrebna finančna sredstva, da bo ta cesta resnično popolna. Zato nobeno delo, ne zemljišče, gramoz in utrjevanje preostalega, sedaj neasfalti-ranega cestišča ni bilo zaman. Temveč smo ob trenutni rešitvi pri nekoliko ožjem asfaltnem pasu prišli do precej daljšega odsega asfaltirane omenjene ceste. Na koncu lahko ugotovimo, da so občani Krajevne skupnosti Vintarjcvec ponovno dokazali, da samo složno delo in enotnost peljeta do rezultatov. Izvršni svet pa take akcije odobrava in podpira in čestita občanom Krajevne skupnosti Vintarjcvec, ostalim pa priporoča, da sledijo njihovemu zgledu. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LITIJA som (neposredna bližina trgovine). Kasneje bi asfaltirali tudi še nekatere dele krajevnih cest, kar pa bo odvisno od dotoka sredstev in gibanja stroškov glavne investicije. Od kod denar za gradnjo? Finačni izračun kaže, da bi /a investicijo ta trenutek potrebovali 1.750.U00,— din (175 starih milijonov). Kako zbrati toliko denarja? Eno tretjino sredstev naj bi zbrali občani v KS, dve tretjini pa bi zbrali iz drugih virov. L drugimi besedami, občani v KS naj bi zbrali 660.000.— din (66 starih milijonov), 1340000.— din pa naj bi bil delež širše družbene skupnosti. Kakšni naj bi bili viri lastne udeležbe občanov? — samoprispevek iz delovnega razmerja, pokojnin in drugih dohodkov občanov (1 % za obdobje 5 let), — od katastrskega dohodka (2 % za obdobje 5 let), — od lastnikov os. avtomobilov (dolina) 1500.— din, iz višjih predelov KS pa 1000.— din, — od lastnikov traktorjev nad 25 KS 2000.— din, pod 25 KS pa 500.— din, — od lastnikov mopedov 200.— din, — od lastnikov vikendov 2000.— din v dveh letih, — od lastnikov hiš ob cesti do 60 m od 300.— do 500,— din, — od nekaterih delovnih organizacij skupaj 1000.000.— din. Predvideno je, da občanov po neštetih kriterijih ne bi obremenjevali več kot štirikrat. Zakaj referendum za krajevni samoprispevek? Samoprispevek za financiranje gradenj raznih komu- nalnih objektov je postal zelo razširjena, demokratična in predvsem učinkovita oblika zadovoljevanja določenih interesov in želja delovnih ljudi in občanov. Ni treba iti daleč in posnemali druge, ki dajejo zgled, zakaj vse se da naredili s skupno voljo. V občini Litija že pet krajevnih skupnosti plačuje poleg občinskega še krajevni samoprispevek za ureditev cest. Marsikje pri njih se že vozijo in hodijo po asfaltu. Tudi v Jevnici prihajajo do spoznanja, da ni druge poti, kot da se oprejo na lastne sile. Takega darila jim nc bo dal nihče. Šele ko bodo sami začeli, jim bo tudi širša družbena skupnost priskočila na pomoč. Kdaj je predviden začetek del? Na to vprašanje odgovarjajo v Jevnici, da takoj. To pomeni, takoj ko bi bil izglasovan samoprispevek. Vodstveni aktiv KS čaka še težko delo, treba bo hiteti. Pri tem omenjajo, da bo treba spraviti pod streho referendum in še kup drugih stvari, če hočejo zadostiti pogojem, da bo ta njihova akcija vključena v srednjeročni načrt razvoja občine, ki bo sprejet do konca leta. Pred krajane KS Jevnica se postavlja jasna alternativa. Če izglasujejo samoprispevek, potem so zelo velike možnosti, da dobijo asfaltno cesto že v nekaj letih, vsaka druga odločitev pa pomeni, da bodo verjetno vsaj še deset let hodili po makadamu. J. K. Dopisujte v glasilo! Samoprispevek -pot do asfaltae ceste Jevnica - K. Poljane Ko so v Jevnici sprejemali srednjeročni načrt dela krajevne skupnosti, so si kot prioritetno nalogo zastavili asfaltiranje občinske ceste Jevnica—Kres. Poljane. K temu jih je vodilo dejstvo, da je omenjena cesta že vrsto let v zelo slabem stanju, da zgolj njeno vzdrževanje nI zadostilo, da se krajani ne bi večkrat jezili na gosto posejane luže v deževnem vremenu in na prah, ko se cesta osuši. Tako stanje ceste ima za posledico tudi dokajšno prometno izoliranost cele krajevne skupnosti Jevnica. Razdelitev sredstev krajevnim skupnostim Sklad za financiranje krajevnih skupnosti je na seji 16. julija 1975 razdelil tudi drugi del sredstev, ki se delijo na podlagi razpisa. Delegati sklada so sprejeli prioritetni red razdelitve, in sicer: — elektrika, — vodovod, — ceste, — ostalo. Vse krajevne skupnosti so vložile zahtevke za preko 3,000.000.—din. Razpis je bil dan za 770.000.—din. Sredstva je sklad razdelil takole: 1. KS Štangarske poljane — elektrika 160.000.— din 2. KS Sava — elektrika 20.000.— din 3. KS Dole — vodovod 120.000.— din 4. KS Litija levi breg — vodovod 10.000.— din 5. KS Primskovo — ceste 30.000.— din 6. KS Vače in Hotič — ceste 190.000.— din 7. KS Jevnica — ceste 20.000.- din 8. KS Gabrovka — ceste 50.000.— din 9. KS Velika Stanga — ceste 10.000.— din 10. KS Polšnik — ceste 50.000.— din 11. KS Vintarjcvec — ceste 90.000.— din 12. KS Dole — ceste 20.000.— din Skupaj: 770.000.— din Razdelilnik za že prej odobrena sredstva po posebnih merilih je bil objavljen v zadnji številki Glasnika. Podajamo še pregled vseh sredstev, ki so jih krajevne skupnosti prejele v letu 1974 in 1975: Krajevna skupnost 1974 1975 1. Dole 47.000 218.444 2. Gabrovka 59.285 132.372 3. Jevnica 29.176 41.748 4. Litija desni breg 24.829 22.809 5. Litija levi breg 19.431 40.735 6. Sava 34.732 44.712 7. Šmartno 12.317 18.486 8. Stanga 28.470 37.717 9. Štangarske poljane 125.201 202.283 10. Vače 99.081 164.776 11. Kresnice 37.536 27.553 12. Hotič 14.308 111.986 13. Polšnik 57.762 129.767 14. Kostrevnica 20.420 32.537 15. Jablaniška dolina 18.610 29.400 16. Vintarjevcc 20.699 123.022 17. Primskovo 34.604 61.129 18. Ribče 16.308 8.119 Skupaj: 699.769 1,447.595 OPOMBA: za KS Hotič in Vače je bil odobren skupen znesek 190.000.— din za cesto Sp. Hotič—Vače Sredstva v letu 1974 je v celoti zagotovila občina. V letu 1975 pa po podpisanem družbenem dogovoru o financiranju krajevnih skupnosti zagotovi občina 1,000.000.— din, delovne organizacije pa 500.000.— din. Do sedaj je sredstva nakazalo le GOP »Komunala« Litija. Krajevno skupnost Vače 75,56% za samoprispevek za ceste Krajani Krajevne skupnosti Vače so se na referendumu 7. septembra 1975 odločili s 75,56 %, da bodo 5 let plačevali samoprispevek. Rezultat volitev na teh voliščih: Volišče Stev. volilcev ZA % Zavarujmo našega občana v prometu Na območju naše občine ie več let sistematično poteka prometna vzgoja. Posebno skrb smo posvetili vzgoji šolske mladine. Pri tem so veliko truda vložile tudi osnovne šole in posamezni prosvetni delavci. Komisija za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri SO Litija je vzdrževalce cest stalno opozarjala na tehnično pomanjkljivost in nezadostno prometno signalizacijo. 1. Laze 105 2. Boltija 78 3. Vače 308 SKUPAJ: 491 74 glasov je bilo proti, 46 krajanov pa se referenduma ni udeležilo, ker pa se pri referendumu glasovi proti in neudeležba smatrajo kot proti, se je tako od 491 vpisanih 53 50,47 62 79,48 256 83,11 371 75,56 volilcev izreklo proti 120 volilcev. V 5 letih, in to od 1. 10. 1975 dalje bodo zbrali v tej krajevni skupnosti cca 1.000.000 din s samoprispevkom. Z zbranimi sredstvi bodo: —asfaltirali cesto Hotič — Vače — posodobili krajevne poti na območuj vasi: Boltija, Cirkuse, Laze, Podbukovje in Široka Sct. Te vasi bodo dobile 50 % tam zbranih sredstev. Sredstva naj bi prispevali: — krajani s samoprispevkom — krajevna skupnost z lastnimi sredstvi — občina Litija s soudeležbo Občani bodo plačevali: — 2 % čistega osebnega dohodka iz delovnih razmer, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu, — 2 % osebnih, invalidskih in družinskih pokojnin, kjer prejemajo nad 800 din mesečno, — 2 % zavezanci osebnega dohodka od obrti, prevozništva, samostojnih poklicev, od postranske dejavnosti in intelektualnih storitev, — 5 % zavezanci od dohodka kmetijske dejavnosti in poseka lesa, — lastniki osebnih avtomo. bilov po 400 din letno, — z lastniki počitniških hišic po 500 din letno. S to odločitvijo so se v Krajevni skupnosti Vače pridružili Krajevni skupnosti Sava, Krajevni skupnosti Gabrovka in Krajevni skupnosti Kostrevnica, ki so se že tudi z referendumom izrekli za zbiranje sredstev za modernizacijo cest. Gre v glavnem za modernizacijo cest I. reda, ki jih vzdržuje občina. To tudi obvezuje občino in novo nastajajočo komunalno skupnost Litija, da bo del sredstev namenila tudi tudi za modernizacijo tistih cest, kjer se krajani odločijo, da bodo del svojega dohodka namenili za ceste. V vsakem kraju se ob takšnih akcijah najdejo tudi ljudje, ki odkrito nastopajo proti skupni akciji. Tako je bilo tudi v Krajevni skupnosti Vače. Toda kljub javnemu manifestiranju svojega oportunizma je bilo le veliko več tistih, ki so za napredek kraja pripravljeni žrtvovati svoja sredstva. Zato je bilo razumljivo veselje vseh sodelujočih aktivistov ob izračunu rezultatov. Se dolgo v noč je odmevala pesem ... Vsem ljudem v Krajevni skupnosti Vače tako k njihovi odločitvi lahko le čestitamo k uspešno izvedeni akciji. Ta uspeh pa krajevno skupnost tudi obvezuje. Ob tem, ko bo v kratkem času delno rešeno vprašanje elektrike, kasneje pa tudi ceste, bosta odstranjena dva glavna pogoja, ki sta ovirala nekatera podjetja, da se niso odločili za postavitev obrata na Vačah. Največja želja v tej krajevni skupnosti pa je, da bi dobili ustrezen obrat na Vačah, da bi potem tudi del krajanov ostal na domačijah, ki bodo sicer še naprej propadale. Dolgotrajna vožnja na delo v druge kraje vpliva na delo na kmetiji, mlajši ljudje pa se odseljujejo, ko se jim za to ponudi priložnost. Bolj podrobna obrazložitev je podana tudi za informacijo vsem tistim krajevnim skupnostim, ki tudi nameravajo pristopiti k akciji. -C- S tem člankom imamo namen naše občane seznaniti z nekaterimi prekrški temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa, ki se najpogosteje pojavljajo in jih ugotavljajo organi kontrole prometa. 1. Vse pogostejši so prekrški o prekoračitvi dovoljene hitrosti, posebno v naseljenih krajih mesta Litija in v Smartnem. 2. Vse več je voznikov motornih vozil, ki vozijo brez predpisanega vozniškega dovoljenja, poleg tega pa imajo še tehnično neopremljena motorna kolesa. 3. V mestu Litija in v naselju Šmartno so vedno pogostejši vozniki motornih koles in mopedov, ki pobirajo iz izpušnih cevi dušilce in s takimi vozili vozijo po mestnih ulicah podnevi in ponoči, ter vznemirjajo občane in jim onemogočajo mirni počitek. 4. Iz dnevnih časopisov lahko zasledimo, da je na slovenskih cestah vedno več žrtev prometnih nesreč med vozniki koles in koles s pomožnim motorjem. Organi kontrole prometa na območju naše občine ugotav- ljajo, da je na naših cestah vedno več otrok, ki vozijo poni-eksprese in nimajo najosnovnejšega znanja o cestno-prometnih predpisih. Zato so prav ti vozniki močno izpostavljeni nevarnostim na naših cestah. 5. Zato, da v vedno bolj naraščajočem prometu zaščitimo našega pešca v javnem prometu, smo uredili nove označbe na cestiščih v mestu Litija in Smartnem. Pri kontroli prometa pa ugotavljamo, da naši občani premalo spoštujejo te označbe, tako vozniki kot pešci. 6. V tem članku smo našteli le nekaj najbolj perečih prekrškov, ki se dnevno dogajajo na naših cestah, in močno ogrožajo sami sebe in javni promet. Vsi ti navedeni prekrški so v Temeljnem zakonu o varnosti cestnega prometa sankcionirani. Zaradi takega stanja so organi kontrole prometa vse kršitelje dolžni prijavljati sodniku za prekrške. S 1. septembrom se prične novo šolsko leto. Na cesto in v javni promet bodo odšli samostojno naši najmlajši, zato je prav, da opozorimo starše in prosvetne delavce, da že v prvih dneh šolskega pouka posvetijo vso skrb osnovni prometni vzgoji s spoznavanjem nevarnosti, ki jim pretijo v cestnem prometu. Istočasno opozarjamo vse voznike, da bodo pri vožnji motornih vozil obzirni do teh udeležencev v prometu, da ne bodo postali žrtve prometnih nesreč. S tem člankom imamo namen, da pri vseh občanih zbudimo večjo varnostno kulturo v prometu in na ta način prispevamo k boljši varnosti prometa na javnih cestah. Povedati moramo tudi to, da bodo organi kontrole prometa dosledno izvajali dolo- čila Temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah in zoper vse kršitelje dosledno ukrepali. To pa samo zato, da vsem občanom zagotovimo varno udeležbo v prometu in potreben mir med počitkom. Prepričani smo, da nas bo večina občanov s svojo udeležbo podprla, saj bodo ti ukrepi zavarovali slehernega izmed nas. Tistim, ki pa se niso pripravljeni podrediti našim družbenim normam, bomo stopili na prste s kazenskimi sankcijami. Komisija za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri SO Litija Takšne so posledice neprevidnosti in neupoštevanja prometnih predpisov Priloga glasila OSNUTKI DELOVNIH PROGRAMOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V OBČINI LITIJA ZA LETO 1976 Letos zaključujemo drugo leto novega načina financiranja skupnih potreb v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Delovnim ljudem in občanom posredujemo osnutke programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto- 1976, ki naj služijo v javni razpravi o financiranju skupne porabe v naslednjem letu. Izobraževalna skupnost Letošnji program vzgoje in izobraževanja je izdelan po metodologiji za vrednotenje programov občinskih izobraževalnih skupnosti, ki jo je pripravila delovna skupina republiške izobraževalne skupnosti, imenovane na posvetu občinskih izobraževalnih skupnosti 2. julija 1975. Skupina je opredelila program na dva dela: — obvezni del vključuje dejavnost in naloge, ki izhajajo iz izvršilnih predpisov, — drugi del pa vsebuje dogovorjene dejavnosti. Naš program se v letu 1976 povečuje za 31 %. Povečanje programa gre na račun razširjene dejavnosti v šolah, uvedbe novih prevozov, povečanje oddelkov v vzgojnovarstvenih zavodih in 9 novih oddelkov v novi šoli na Graški Dobravi in novi oddelki podaljšanega bivanja, ki so osnova za prehod na celodnevno šolo. V Sloveniji izobraževalne skupnosti vrednotijo program enotno. Tega programa pa ne bo mogoče realizirati, če ne bo za enoten program tudi enotna stopnja prispevka iz bruto osebnega dohodka, ki bi morala biti v vseh občinah v Sloveniji enaka. Tega enotnega programa in enotne stopnje pa ne bo mogoče realizirati, če ne bo speljano solidarnostno, (v naši občini dopolnilno) financiranje na vseh področjih skupne porabe. Organizacija osnovnega šolstva v občini Litija Organizacija osnovnega šolstva se ni bistveno spremenila, saj imamo isto število šol kot v minulem šolskem letu: tri matične šole, 14 podrou-ničnih šol in eno posebno osnovno šolo. V vseh zavodih je 2294 učencev, ki jih poučuje 116 učiteljev v 104 oddelkih in planiranih 5 oddelkih podaljšanega bivanja. Redno delo šol se izvaja po predpisanem učnem načrtu in predmetniku. Tako bodo učitelji v šolskem letu 1975/76 opravili 92.622 pedagoških ur rednega pouka, 7866 ur dopolnilnega in dodatnega pouka, 5890 ur varstva učencev vozačev, 4750 ur podaljšanega bivanja, 7552 ur za interesne dejavnosti. V okviru osnovne šole Litija je v letošnjem šolskem letu nespremenjeno število oddelkov, to je 47. Nov je oddelek podaljšanega bivanja, trenutno so na šoli 3, planirajo pa še 1 oddelek v teku leta 1976. Na osnovni šoli Šmartno in njenih podružnicah se število oddelkov ne bo spremenilo (30 oddelkov). Zaradi pomanjkanja učiteljev je urejen prevoz in prešolanje višjih razredov s podružniči»e šole Primskovo na matično šolo. V okviru matične osnovne šole Šmartno je bil s 1. 9. 1975 organiziran prvi oddelek podaljšanega bivanja. V naslednjem letu predvidevajo še enega. Nujno je bilo potrebno reorganizirati pouk na podružnični šoli Gradišče in Dole. Zaradi pomanjkanja učiteljev sta bila ukinjena dva kombinirana oddelka na nižji stopnji na šoli Gradišče, otroci sc bodo s šolskim avtobusom dnevno vozili k pouku na osnovno šolo Dole, kjer bo letos popolna osemletka s čistimi oddelki, kar bo pripomoglo h kvalitetnejšemu pouku. Na osnovni šoli Gradišče bosta dva oddelka male šole skozi vse leto, kar bo solidna priprava predšolskih otrok na šolo, ker v teh krajih še ni organiziranega varstva predšolskih otrok. Na območju Gabrovke bo v letošnjem letu 16 oddelkov, lani jih je bilo 15. Posebna osnovna šola ima 12 oddelkov. Oddelkov je več kot lani, ker je bil nabavljen kombi in organiziran prevoz kategoriziranih otrok s področja Kostrevnice in Gabrovke. Zaradi prostorske stiske na stari šoli v Litiji so oddelki mnogo številnejši kot bi morali biti, da bi lahko potekal normalen pouk. Osebni in materialni izdatki Izračuni osebnih dohodkov temeljijo na pravkar spreje- Za osebne dohodke strokovnih delavcev, ki nudijo strokovno pomoč učiteljem in učencem zagotavljamo nadomestilo za pedagoga, socialnega delavca v šoli Litija in Gabrovka, (planiramo še v šoli Šmartno in posebni osnovni šoli Litija), psihologa in logopeda. Osnovni šoli Gabrovka priznavamo sredstva za osebni dohodek šoferja avtobusa, posebni osnovni šoli pa šoferja kombija. Letos pod obvezni program vključujemo tudi sredstva za osebne dohodke učiteljev, ki vodijo na šoli krožke in interesne dejavnosti (foto, prometni, šahovski, literarni, dramski, biološki, kemijski, geografski idr. krožki, šolsko športno društvo, bralna značka, klub OZD itd.). Doslej teh sredstev šolam nismo zagotavljali. Šolam zagotavljamo tudi sredstva za materialne izdatke ter amortizacija nepremičnin in premičnin po minimalnih stopnjah. tih novih samoupravnih sporazumih na osnovno šolstvo, ki imajo za osnovo pedagoško uro. Sredstva za osebne dohodke vsebujejo nadomestila za učno osebje za vse vrste pouka, nadomestila za ostalo osebje na šolah se po metodologiji določa v višini 25 °/o na osnovo osebnega dohodka učnega osebja. Učiteljem, ki delajo na težjih delovnih mestih na podružničnih šolah se priznavajo dodatki za težko delovno mesto. Od vseh šol v občini jih dela 11 v težkih delovnih pogojih. Šole so razdeljene v 4 kategorije, učitelji pa prejemajo naslednje mesečne dodatke: din din din din Druge dejavnosti Program vzgoje in izobraževanja vsebuje še naslednje obvezne dejavnosti: — prevoze učencev, ki so od šole oddaljeni nam 4 km; letos imamo kar 699 učencev vozačev, od tega z avtobusom 539, z vlakom 62, s šolskim avtobusom 98. Na novo je organiziran prevoz za šolarje na realiciji Ponoviče—Litija, Primskovo—Šmartno in prevoz Gabrovka—Litija, Kostrevnica Litija za kategorizirane otroke posebne šole. Posebna šola bo prevoze še razširila na druga področja. V naslednjem letu se pri osnovni šoli Litija in Šmartno kažejo potrebe po nakupu novega kombija; — plačevanje šolnine in zavodska oskrba učencev, ki se usposabljajo za življenje v raznih zavodih izven občine; — izobraževalna skupnost posveča veliko pozornost kadrovskim vprašanjem na šolah. V letu 1976 predvidevamo, da bomo 45 dijakom in študentom zagotavljali štipendije za študij na pedagoški gimnaziji, pedagoški akademiji, višji šoli za socialne delavce in filozofski fakulteti. Učiteljem, ki še nimajo ustrezne izobrazbe in ki Izredno študirajo pomagamo tako, da krijemo stroške nadomeščanj, študijskih dopustov in nagrade za opravljene izpite; — v planu sredstev za vzgojno-varstvene zavode so zajeti bruto osebni dohodki za 14 vzgojiteljic, 7 varuhinj, dva vodilna delavca (ravnatelj, računovodja) in admini-stratorja-tajnika v višini 1.966.185 din. Letos bodo na novo zaposlili 4 vzgojiteljice, 2 varuhinji in eno administrativno moč. Potrebovali pa bi še 1 vzgojiteljico in 1 varuhinjo za nova oddelka v vrtcu Kekec v Litiji in v Smartnem. V okviru VVZ Litija so tako 4 enote, in sicer: vrtec Najdihojca v Litiji, ki ima 98 malčkov, vrtec Kekec v Litiji na Ponoviški, ki ima 92 malčkov, vrtec Ciciban v Smartnem, ki ima 50 malčkov in vrtec Kresnička v Kresnicah z 35 malčki.Vsi oddelki v vrtcih imajo po normativih preveliko število otrok, zato bi bilo potrebno organizirati čiste in manjše oddelke, vendar je to nemogoče zaradi prostorskih in kadrovskih težav. V letu 1975 smo sofinancirali ekonomsko ceno v naslednjih razmerjih: Izobraževalna skupnost 50 %, Skupnost otroškega varstva 10 %, starši 40 °/o. Ekonomska cena za 1.1975 je bila planirana na 760.— din, vendar bo verjetno znašala okrog 830.— dinarjev. Vzgojno-varstvenemu zavodu zagotavljamo tudi sredstva za amortizacijo nepremičnin in premičnin; — vzgojno svetovanje letos ne bomo financirali iz našega programa, pač pa bodo te stroške vnesle v program tiste izobraževalne skupnosti na območju katere so ustanovljene vzgojne svetovalnice; I. kategorija (Gradišče, Konjšica, Mamolj) 1.400.— II. kategorija (Javorje, Primskovo) 1.100.— III. kategorija (Dole, Gabrovka, Polšnik) 750.— IV. kategorija (Kostrevnica, Štangarske polj., Vače) 550.— — osnovnošolska izobrazba odraslih bo tudi letos organizirana pri Delavski univerzi Litija. Predvidevamo 3 oddelke večerne osnovne šole; — izdatki za strokovno službo Izobraževalne skupnosti zajemajo stroške za osebne dohodke v višini 298.257 dinarjev, stroške za materialne izdatke v višini 163.100 din, stroške za odplačilo anuitet v višini 15.000 din in stroške za nakup poslovnih prostorov (1/2 pogodbenega zneska) v višini 140.000 din; — mala šola; v Litiji in Smartnem jo bo organiziral vrtec, na ostalih šolah pa bodo izvedli po 120 ur vzgojnega dela. Na šoli Gradišče bo organizirana priprava na šolo vsak teden po 2 uri; — v program 1976 vnašamo v naš program tudi anuitete za šolstvo, ki so doslej financirane iz proračuna v višini 100.378, ter anuitete za kredite in investicije iz samoprispevka v višini 335.328 din; — razširjena dejavnost vključuje nove oddelke na šolah, nove oddelke podaljšanega bivanja, nove prevoze z nabavo še enega kombija v višini 378.457 din. Dogovorjeni del programa — prehrana učencev: pomoč naj bi znašala 169.— din letno na enega učenca; — testiranje novincev pred vstopom v šolo; — sofinanciranje delavske univerze za splošno, programersko organizacijsko dejavnost DU v višini osebnega dohodka enega zaposlenega delavca 91.119 din. To je nova dejavnost v programu. Že v letu 1975 smo Delavski univerzi Litija zagotovili 39.000 dinarjev za družbeno vzgojo mladine, za šolo za starše, šolo za življenje in družbeno izobraževanje pedagoških delavcev. V letu 1976 planiramo za to dejavnost 50.700 din; — sofinanciranje nižjih glasbenih šol zajema osebne dohodke učnega osebja in ravnatelja po samoupravnem sporazumu in amortizacijo opreme in učil ter nepremičnin; — za učbenike in šolske potrebščine planiramo 25 din na učenca; — šolo v naravi je letos organizirala le posebna osnovna šola in osnovna šola Litija. S prispevkom 200 din na učenca bj omogočili šolo v naravi vsem učencem 4. in 5. razreda; — šolske ekskurzije od 4. do 8. razreda bi omogočili s prispevkom 40 din na učenca; — nujen ukrep za prehod na celodnevno šolo je modernizacija pouka. Na oddelek je predviden dodatek v višini 3.000 din; — razširjena dejavnost v letu 1976 v jesenskem času: 3 oddelki celodnevne šole v Jevnici, 3 oddelke podaljšanega bivanja in enega knjižničarja, socialni delavec za Posebno osnovno šolo in Šmartno. Razširjena dejavnost je tudi nova šola na Graški Dobravi, katere stroški so prikazani posebej. Nova šola na Graški Dobravi Organiziranih bo 9 novih oddelkov, 4 na nižji stopnji, 5 na višji, 3 dodatni oddelki podaljšanega bivanja, 1 nov strokovni delavec za knjižnico. Sredstva je potrbeno zagotoviti za 4 mesece, ker se predvideva, da bo šola začela s poukom 1.9.1976. Za osebne dohodke bi potrebovali 857.322 din, za materialne izdatke 62.400 din, za amortizacijo nove šole 197.200 din. Koliko sredstev bomo potrebovali za program, ki ga navajamo, je razvidno in priložene tabele. Za primerjavo navajamo tudi plan za 1. 1975. Postavke FN Plan 1976 Plan 1975 Index DOHODKI: 1. lastni viri — prisp. iz bruto OD 25.518.612 16.291.719 156 2. dopolnilna sredstva RIS 7.613.000 5.197.000 146 3. drugo 500.000 1.609.868 33.631.612 23.098.587 145 1. bruto OD s prisp. (55,59) in SSP 20.821.698 14.733.273 140 2. materialni izdatki 2.133.058 1.522.380 140 3. AM nepremičnin 264.697 200.139 132 4. AM opreme in učil 349.436 200.519 174 5. prevozi učencev 1.800.000 1.463.390 123 6. obveze do drugih TIS 400.000 291.024 137 7. zavodska oskrba 400.000 190.000 - 210 8. strokovna služba TIS 616.357 468.253 131 osebni dohodki 298.257 materialni izdatki 318.100 9. večerna osnovna šola 121.800 33.000 369 10. štipendije 450.000 300.000 150 11. sofinanc. glasbene šole 432.650 237.364 182 12. sofinanciranje^VVZ 1.966.185 988.000 199 13. vzgojna posvetovalnica — 17.736 — 14. testiranje novincev 39.040 21.700 179 15. mala šola 232.848 142.884 162 16. prehrana otrok 386.672 288.210 134 17. brezplačni učbeniki 57.200 44.340 129 18. dokvalifikacija učiteljev 85.000 50.000 170 19. drugo — 9.275 — 20. hospitacijska dejavnost — — — 21. delavska univerza 141.819 39.000 363 22. šolske ekskurzije 57.840 — — 23. modernizacija pouka 342.000 — — 24. razširjena dejavnost obvezni del programa 378.457 — — dogovorjeni del progr. 155.591 — — 25. interesne dejavnosti — 35.472 — 26. šola v naravi 113.200 — — 27. 2 % obvezna rezerva — — — 28. 0,2 % Šmarje pri Jelšah — — — 29. anuitete 435.706 — — 30. prenesena sredst. 1. 1974 — 1.609.868 — 32.181*704 23.098.587 t NOVA ŠOLA NA GRAŠKI DOBRAVI S 1. 9.1976: 1. sredstva za OD 857.322 2. materialni izdatki 62.400 3. amort. nepremičnin 182.200 4. amort. premičnin 15.000 Skupaj: 1.116.922 SKUPAJ: 33.298.626 31. 1 % obvezna rezerva 332.986 212.760 SKUPAJ VSEGA: 33.631.612 23.098.587 145 Skupnost otroškega varstva Ob obstoječi zaposlenosti žensk in predvidenem povečanju se kažejo vedno večje potrebe po družbeno organiziranem varstvu predšolskih otrok. V naši občini je zajetih v varstvo 250 predšolskih otrok in sicer v Litiji v dveh vrtcih in enem v Smartnem in Kresnicah. V litiji in Smrtnem so obstoječi vrtci prezasedeni, vedno večje je število odklonjenih otrok. Še vedno da v celoti ni rešeno vprašanje varstva v krajih kot so Jevnica, Gabrovka in Sava. V letu 1976 bo potrebno zbrati sredstva za izpeljavo naslednjega programa: 1. Investicije Za gradnjo vrtca v Smartnem je pripravljena vsa potrebna dokumentacija, odkupljeno je zemljišče, glavni projekti bodo gotovi v mesecu septembru 1975. Predvidena vrednost objekta bo znašala 3.000.000 din. Ob koncu leta 1975 bo razpoložljivih sredstev le 1.600.000 din, manjkajoča sredstva se bodo morala zagotoviti iz programa 1976, vendar ob predvidenem povečanju sredstev za izpeljavo programa otroškega varstva v naši občini še vedno ne bodo zadoščala. Paviljon za letovanje otrok na Debelem Rtiču je bil v letošnjem letu dograjen. Po podpisanem samoupravnem sporazumu smo kot sofinan-cer v letu 1976 dolžni zagotoviti 300.000 din in po podpisanem aneksu k omenjenemu sporazumu za podražitve 175.000 din. Odplačila anuitet od kreditov najetih v letu 1971 za gradnjo vrtca »Najdihojca« znašajo letno 248.000 din. 2. Druge oblike varstva Družine z nizkimi osebnimi dohdki, ki živijo v težkih socialnih razmerah, bodo delež- ne subvencioniranja oskrbnine za otroke v VVZ in sicer v višini 50 % od najnižje cene po obstoječi lestvici. Zaradi vedno večjega poudarka predšolski vzgoji otrok, bo VVZ nadljeval program skrajšanih oblik vzgojnega dela za otroke, ki niso zajeti v redno varstvo. To obliko predšolske vzgoje bo potrebno razširiti tudi v ostale bolj oddaljene kraje v občini, kjer otroci še niso deležni nobenih oblik varstva. Zveza skupnosti otroškega varstva SRS bo še nadlje zagotavljala sredstva za oroške dodatke kmečkim otrokom iz socialno šibkih družin. 3. Strokovna služba V letu 1976 je predvidena organizacija skupnih služb za vse samoupravne interesne skupnosti v občini. Za delo strokovne službe bo skupnost otroškega varstva zagotovila 180.000 din. 4. Sofinanciranje redne dejavnosti Po obstoječih merilih financiranja bo redna dejavnost VVZ finaciranja iz sredstev izobraževalne skupnosit in prispevkov staršev. 5. Obvezna rezerva Po zakonu o obvezni rezervi je potrebno izločati 1 % od skupnih dohdkov na sklad obvezne rezerve, kar znaša za leto 1976 19.555 din. Finančni pokazatelji skupnosti otroškega varstva plan 1975 plan 1976 % DOHODKI: po prispevni stopnji — družbeni sektor 1.399.000 1.724.967 123 — zasebni sektor 21.000 25.900 123 — od pokojnin 166.000 204.678 123 SKUPAJ DOHODKI: 1.586.000 1.955.545 123 IZDATKI: 1. Investicije: —■ vrtec Kresnice 174.000 _ — vrtec Šmartno 732.000 1.007.900 138 — paviljon Debeli Rtič 150.000 475.000 316 248.000 248.000 100 2. Druge oblike varstva: — doplačilo oskrbnin v VVZ za otroke 15.000 15.000 100 iz socialno šibkih družin — popoldanske oblike vzgojne dela 10.000 10.000 100 3. Stroški strokovne službe 65.000 180.000 276 4. Sofinaciranje redne dejavnosti 176.140 — 5. Obvezna rezerva 15.860 19.555 123 SKUPAJ IZDATKI: 1.586.000 1.955.454 123 Kulturna skupnost Naša naloga je, da iz dosežene stopnje kulturnega razvoja v občini in razmerij v kulturi odgovorimo v praksi z uresničevanjem ustavnih načel tako, da bodo ta prilagojena razmeram in potrebi delovnih ljudi v krajevni skupnosti, zagotavljala uvajanje novih odnosov in s tem spreminjala tud; vsebino kulturnega standarda. Hkrati pa moramo ugotoviti, da je nujno potrebno, da delovni ljudje v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih skrbno presodijo program in se o njem izrečejo. Kulturna skupnost Litija se bo zavzemala v svojem finančnem načrtu zagotoviti sredstva vsem izvajalcem programa. Iz predloga je razvidno, da je skupni indeks na leto 1975 kar 154 %, to pa zaradi tega, ker je bil za leto 1975 program potrebnih sred- stev tako zmanjšan, da je predviden dohodek samo 1.123 din. Vsako leto so predvidene tudi skromne investicije, ki pa so bile doslej vedno črtane. Skrajni čas je; da tudi za investicije v kulturne namene prispevamo in sicer za ureditev dvoran, prostorov za arhivsko varstvo, inštrumente. Za to smo predvideli le skromna sredstva in to 230.000 din, kar pa je tudi skladno s programom srednjeročnega razvoja. Za stroške službe je zaradi prehoda organizacije službe v skupne službe interesnih skupnosti v občini predvidenih nekaj več sredstev, kot do sedaj. Program kulturne skupnosti obsega financiranje in sofinanciranje dejavnosti v zavodih, in sicer knjižničarstvo v celoti, spomeniško varstvo, zgodovinski arhiv, glasbeno šolo ter kino pa le delno. Za druge dejavnosti so predvidena sredstva za delovanje sindikalne godbe, za dejavnost društev, prevskih zborov in drugih sekcij. Potrebna je tudi skrb za zagotavljanje sredstev za izdajo glasila občanov, kot že do sedaj. Predlagamo, da za izdajanje tega glasila ne bremenimo samo sredstva kulturne skupnosti, ampak tudi drugih, ker je to list širšega značaja. Za obnovitev gradu Bogen-šperk bo vsekakor potrebna tako kot že doslej skrb širše družbene skupnosti. V to investicijo je nujno potrebno še v naprej zagotavljati sredstva, ker so ravno na tem področju vidni rezultati, kar gre zahvala odboru za obnovo gradu Bogenšperk. Sredstva, namenjena občinskemu svetu ZKPO za celotno amatersko kulturno dejavnost v občini, so skromna, zato ni mogoče pričakovati na tem področju večjih aktivnosti kot doslej. Celotna dejavnost programa kulturne skupnosti za leto 1976 predstavlja 1.737 din potrebnih sredstev. IZRAČUN POTREBNIH SREDSTEV V 000 Plan 1975 Plan 1976 Indeks A) REDNA DEJAVNOST: 1. knjižnica, spomeniško varstvo. zgodov. arhiv, glasb, šola, kino 572 703 127 2. funkcionalni in mat. izdatki službe, OD, honorarji 99 160 161 3. obvez, rezerva 1 % od dohodka 11 14 123 Skupaj redna dejavnost 682 877 128 B) DRUGE DEJAVNOSTI: 1. sindikalna godba: redna dej. 33 44 123 — nabava inštrumentov - 50 - 2. ZKPO — dejavnost društev, 100 125 125 pevski zbori (brez gostovanj) 3. GLASILO OBČANOV 100 125 125 4. ZB — spomeniki, muzej 100 108 100 5. GRAD BOGENŠPERK 100 150 150 6. Druge kulturne akcije — zbornik, zvon, obč. praznik — 82 — inštrumenti za glasbeno šolo 30 — vzdrž. adapt. sind. dvorane L. 100 —za združevanje v investicije v občini (pri samoprispevku) 50 SKUPAJ B 441 810 183 SKUPAJ A IN B 1.23 1.737 154 Telesnokulturna skupnost Osnovno vodilo Tclesnokul-turne skupnosti v letu 1976 bo izvajanje in poglabljanje že sprejetih izhodišč in programskih ciljev in sicer: — nadaljnje večanje vključevanja delovnih ljudi in občanov vseh starosti in socialnih kategorij v razne oblike telesnokulturnc dejavnosti; — razvijanje še večje množičnosti in kvalitete v osnovnih telesnokulturnih organizacijah; — skrb za razvoj raznih organiziranih oblik telesnokul- turnc dejavnosti v krajevnih skupnostih; — sanacija obstoječih športnih objektov in izgradnja novih objektov. Za uresničitev cilja, da mora postati telesna kultura resnična potreba in uresničljiva pravica vseh delovnih ljudi in občanov v naši občini, si bo skupnost prizadevala zagotoviti sredstva in možnosti za sistematično organizrano in množično udejstvovanje delovnih ljudi in občačnov v telesni kulturi. S tem si bodo delovni ljudje in občani krepili svoje zdravje in delovne ter obrambne sposobnosti, smotrno uporabljali svoj prosti čas in razvijali tovarištvo, bratstvo in enotnost ter socialistični patriotizem. Telesnokulturna skupnost bo še nadalje razvijala in poglabljala samoupravne odnose v telesni kulturi, krepila samoupravno sporazumevanje med telesnokulturnimi organizacijami in združenji in na delegatskih odnosih uresničevala svoje programske cilje vgrajene v družbenopoli- tični program Socialistične zveze delovnega ljudstva. Da pa bo skupnost dosegla te cilje, ij je treba zagotoviti ustrezno gmotno osnovo, jo obravnavati kot enakovredno pomembno področje družbenega življenja in dela, ter zagotoviti tak razvoj telesne kulture v občini, ki bo skladen z našim splošnim druž-bcinm razvojem. Zastavljene naloge bo skupnost dosegla z naslednjim: 1. Množičnost: Glede na spoznanja, da telesna kultura zagotavlja delovno in obrambno sposobnost ter zadovljstvo delovne- ga človeka in občana je razvoj množičnosti prvenstvena naloga naše skupnosti. Množična telesnokulturna dejavnost bo potekala preko kolektivov delovnih organizacij, šolskih športnih društev in krajevnih skupnosti. Osnovni nosilci dejavnosti bodo Občinska zveza za telesno kulturo s svojimi odbori in komisijami, šolska športna društva in nekatere množične organizacije, ki jih bo skupnost sofinacirala (planinsko društvo, lovske družine, ribiška družina itd.). Za uresničitev ciljev bodo potekale naslednje dejavnosti: — nadijevali bomo s sindikalnimi delavskimi športnimi igrami, ki bodo dobilo še večji obseg — izvajali TRIM akcije za vse starostne kategorije občanov — v okviru športnih organizacij še nadalje delovali na področju rekreacije — v šolskih športnih društvih izvajali tekmovanja, ki jih narekuje republiški program — usposabljali organizatorje rekreacije — izvajali množične prireditve ob praznikih. 2. Tekmovalni šport: V spoznaju, da je treba zagotoviti občanom doseganje športnih dosežkov in, da je kvalitetni šport tudi eden izmed pogojev za množičnost, razen tega, da nudi utrezno razvedrilo in, da predstavlja kraj in občično v širši okolici, bo skupnost: — financirala programe delovanja športnih društev, ki dosegajo in imajo množičnost in možnost dosegati dobre rezultate — financirala večje telesno-vzgojne prireditve (tekmovanja) ob posameznih praznikih — izvajala sistematično izobraževanje in nagrajevanje amaterskih strokovnih delavcev — ustvarjala pogoje in možnost za čimvečje vključevanje mladine (posebno osnovnošolske) v športna društva. 3. Investicije: Ugotovitev, da brez ustreznih športnih objektov ni možno ivzajati akcij in uresničevati programov tudi v naslednjih letih, narekuje skupnosti, da tudi v letu 1976 sistematično usposablja obstoječe športne objekte in pripravlja gradnjo novih. V letu 1976 bo skupnost prioritetno skrb posvetila zbiranju sredstev za gradnjo športnih objektov v občini, ki bodo zapolnili največjo vrzel pri izvajanju dejavnosti na področju šolske telesne vzgoje, tekmovalnega športa in rekreacije. 4. Financiranje: Telesnokulturna skupnost bo v letu 1976 finančna sredstva namenila takole: Naziv 1975 1976 indeks 1. Dejavnost OZTK — DSI — 15.000 — občinska tekmovanja 5.000 30.000 600 — TRIM tekmovanja 15.000 20.000 133 — množične akcije 10.000 15.000 150 — funkcionalni izdatki 20.000 50.000 250 — priznanja, nagrade — 1.500 _ — strokovni kadri 180.000 180.000 100 2. Sofinanciranje ŠŠD — 10.000 _ 3. Tekmovalni šport in rekreacija 473.000 473.000 100 4. Množične organizacije 90.000 90.000 100 5. Vzdrž. športnih objektov 100.000 100.000 100 6. Sanacija športnih objektov 200.000 50.000 25 7. Gradnja novih športnih objektov — 320.000 _ 8. Sofinanciranje skup. služb SIS — 140.000 _ 9. Funk. in mater. izd. TKS 140.000 30.000 21 10. 1 °/o obvezna rezerva 12.000 15.500 129 11. Neprevidene akcije 10.000 10.000 100 1.255.000 1.550.000 123,5 Skupnost za socialno skrbstvo Socialno skrbstvo obsega dejavnost in ukrepe, s katerimi se zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši in drugih oseb, ki niso zmožni skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi, ter druge ukrepe, s katerimi se občanom zagotavlja usposabljanje za življenje in delo. V letu 1976 bo potrebno za izvršitev nalog skupnosti socialnega skrbstva zbrati sredstva po naslednjem predlogu: Besedilo Plan 1975 Plan 1976 Indeks DOHODKI 1. Po stopnji 0,58 iz OD 1.758.920 2.548.513 144 2. Prispevek SSS Slovenije za uživalce družbene pomoči, ki jim je edini vir preživljanje 223.800 275.945 123 3. Razni drugi dohodki 300 369 123 4. Prispevek iz proračuna SO Litija 308.000 — Skupaj dohodki 2.291.020 2.824.827 123 IZDATKI 1. Stalna družbena pomoč 479.793 597.114 121 2. Začasna družbena pomoč 3.600 36.000 120 3. Ekratna družbena pomoč 7.400 8.880 120 4. Pomoč neprem. učencem 5.000 5.750 115 5. Oskrb. v zav. za mladoletne 115.000 138.000 120 6. Oskrb. v zav. za odrasle 471.000 605.000 128 7. Oskrb. v posebnih zavodih 311.945 389.931 125 8. Rejnine za mladoletne 108.000 131.250 121 9. Pogrebni stroški nepremož. 5.000 5.000 100 10. Prevozi oskrbovancev 1.000 1.100 110 11. Preživnine kmetov 31.500 36.225 115 12. Prisp. za starost, zav. kmetov 120.000 132.000 120 13. Stroški za begavce, sprejemališče 1.000 1.100 110 14. Pomoč odpušč. obsoj. osebam 2.000 2.200 110 15. Razvrščanje otrok 10.000 10.000 100 16. Prevent. medic, rehabilitacija 4.600 5.520 120 17. Stroški Kluba zdr. alkoholikov 10.000 12.000 120 18. Dejavnost humanitarnih org. 90.960 109.152 120 19. Stroški strok. služ. — OD 350.000 451.550 129 20. Materialni izdatki 67.678 90.000 133 21. Nabava opreme za strok, službo 49.031 10.000 20 22.750 27.000 120 22. Za odliv, v SS po 0,08 din na prebivalca v občini 1.333 1.599 120 24. Obvezna 1 % rezerva 22.430 27.656 123 2.291.020 2.824.827 123 Po asfaltu na Bogenšperk Kogar te dni zanese pot z avtomobilom iz litijske kotline skozi Šmartno in mimo Bogenšperka naprej proti Dolenjski, bo presenečen in zadovoljen opazil, da mu ne bo več treba bogenšperskih serpentin prevoziti obdan z oblaki prahu in ob neprijetnem tresenju makadamskega cestišča. Cesta spreminja svojo podobo, ogrinja se z gladko plastjo asfalta. Občani, posebno še prebivalci naselja Cerkovnik, so že v lanskem letu s pričakovanjem opazovali dela na odseku ceste 11/365 Šmartno—Bogenšperk in si oddahnili, ko je asfaltna prevleka ugonobila gore prahu, ki so jih povzročali avtomobilisti v naselju Cerkovnik vse od osnovne šole pa do gostilne »Pri Krznarju«. Dela so v obliki večjih vzdrževalnih del na cesti opravili delavci Cestnega podjetja Ljubljana, denarna sredstva pa je priskrbela Republiška skupnost za ceste. V juniju letošnjega leta se dela spet stekla naprej. Republiški skupnosti za ceste je uspelo pripraviti nekaj sredstev, sama dela pa je kot najugodnejši ponudnik prevzela samoupravna enota za nizke gradnje Gradbenega obrtnega podjetja »KOMUNALA« Litija. Odsek od Krznar j a naprej proti Bogen-šperku je tehnično zelo zahteven, ker se cesta vzpenja v serpentinah in so dela na njem razdeljena v dve etapi. Prva etapa je zajela rekonstrukcijo ceste v dolžini 1628 metrov začenši pri »Krznarju« proti vrhu in je vredna 2.500.000 dinarjev. V ceno so vključeni: razširitev cestnega telesa na pet-metrski asfaltni pas z obojestranskimi utrjenimi bankinami po pol metra, del spremljajočih objektov kot so manjši cevni propusti, betonski mostiček na začetku, oporna betonska zidova in razširitev v ovinkih še za dodatnih dobrih dveh metrov. Vsa ta dela so že zaključena. Za tako kratek rok gradnje gre vsekakor pohvala »KOMUNALI«, ki je kljub letošnjim sila neugodnim vremenskim razmeram dela dokončala v pogodbenem roku kot ga je postavil investitor. Druga etapa pa zajema dela od skončanega asfalta naprej do odcepa poti proti gradu Bogenšperk. Ta del ceste je dolg 1172 metrov in znaša vrednost del 1.420.000 dinarjev. Republiška skupnost za ceste je našla sredstva še za zgotovitev tega odcepa, tako da bo cesta asfaltirana vse do vrha. Skoraj vsa rekonstrukcij ska dela so narejena, in sicer zemeljska dela, položen peščeni tampon, grobi in večina finega asfalta. Prav tako je na tem delu ceste že odpravljen največji tehnični problem, ki ga je predstavljala gradnja velikega opornega zidu v gornjem delu ceste. Tu je bila cesta že več let nevarno zožena zaradi vdiranja in je na njej veljal posebni prometni režim: omejitev hitrosti, zoženje cestišča, enosmerni promet. To so bila dodatna dela in so veljala 200.000 dinarjev, kvalitetno pa jih je orpavila prav tako skupina za nizke gradnje GOP »KOMRNALA«, tako da cesta med gradnjo sploh ni bila zaprta in je promet s prejšnjimi omejitvami med gradnjo normalno potekal. Avtomobilist, ki veselo pritiska na plin in lagodno hiti proti vrhu, se najbrž ne zaveda, koliko truda je bilo vloženega in koliko ga bo še treba, da bo cesta urejena vse do BOGENŠPERKA. Prav je, da ob tej priliki napišemo nekaj besed o nekaterih, ki so k temu največ pripomogli. drom kljub letošnjim izredno težkim vremenskim pogojem tako v redu opravlja dela. Veliko mero razumevanja je pokazala tudi krajevna skupnost Vintarjevcc, ki je proti odškodnini odstopila izvajalcu del peščenega materiala, ki ga je imela pripravljenega za svoje potrebe. Vsi ti so s skupnimi močmi pripomogli, da bodo že v letošnjem letu asfaltirane bo-genšperske serpentine vse do vrha, in bo tako grad Bogenšperk s TRIM stezo postal še privlačnejša izletniška točka Asfalt do Bogenšperka je položen — Foto: Zofka Levji delež zaslug gre najbrž članom odbora za ureditev gradu Bogenšperk in Skupščini občine Litija, seveda ob sodelovanju predstavnikov turističnega društva, Republiške skupnosti za ceste, banke in drugih. Republiška skupnost za ceste je strokovno vodstvo nad deli zaupala svojemu mlademu inženirju tov. Smolinskemu, ki je zaupanje z veliko mero vestnosti in prizadevnosti vsekakor opravičil. Seveda pri tem ne smemo pozabiti samoupravne enote za nizke gradnje GOP »KOMUNALA« Litija, ki na čelu s svojim vodstvenim ka- ne samo za Litijane, ampak tudi za turiste iz ljubljanske strani in Zasavja. Medobčinska akcija namreč teče v smeri, da naj pride celotna cesta v srednjeročni republiški načrt izgradnje oz. ureditve cest v Sloveniji. Tako lahko pričakujemo, da bo najkasneje do leta 1980 steklo asfaltno cestišče vse do avtomobilske ceste proti Radohovi vasi. Še prej pa bo seveda treba odstraniti nekatere »črne točke« ki bodo ostale na rekonstruiranem delu do Bogenšperka: preozek mostiček pri mizarju v Cerkovniku in zoženje cestišča pri ribniku. Od sto le osem Tako kot že mnogokrat do sedaj, se je tudi v soboto, 23. avgusta 1975, zgodaj zjutraj zbralo 50 mladincev iz Litije, Šmartna, Brega in Vintarjevca, z namenom, da složno krenejo na delovno akcijo. Tudi ta dan so s svojo voljo, pridnostjo in znanjem skupine telefonistov iz PTT podjetja Ljubljana dokazali, da znajo dobro izpeljati tudi tako zahtevno akcijo, kot je napeljava telefonskega omrežja. Vsi skupaj so v osmih urah izkopali 48 jam, postavili ravno toliko drogov in potegnili 2 km telefonskega kabla, zato da je tudi grad Bogenšperk dobil svoj telefonski priključek. S tem pa so veliko pripomogli k skupnim naporom restavriranja in razvijanja tega gradu v zgodovinski in kulturni center naše občine. Zato izrabljam priložnost in se jim v imenu Občinske konference ZSMS in v imenu vseh občanov naše občine zahvaljujem za njihov trud, po- sebno pa velja zahvala brigadirjem udeležencem letošnjih slovenskih mladinskih delovnih brigad, ki so se na tej akciji še posebno izkazali. Vendar pa velja pripomniti, da poleg vsakega uspeha prihaja tudi do razočaranj. Namreč pri organizaciji te akcije je OK ZSMS povabila k sodelovanju tudi sto tistih študentov in dijakov, ki dobivajo štipendije iz delovnih organizacij, ali pa iz solidarnostnega sklada za štipendiranje v naši občini. Na povabilo pa se jih je odzvalo le osem. Tako neodgovoren odnos do širših družbenih akcij, pa kaže kaj majhno hvaležnost teh mladincev do tistih delovnih ljudi, ki jim s svojim trudom neposredno ali pa posredno omogočajo njihov študij. Ravno takšne akcije, kot je bila ta, pa so najlepša priložnost, da bi tem delovnim ljudem svojo hvaležnost tudi pokazali. Urbič S. Uspešna akcija mladine, kljub skromni udeležbi štipendistov — Foto: Zofka Avtopralnica v Litiji Septembra je pričela obratovati prva avtopralnica v Litiji. Na Brodarski ulici nasproti kegljišča je s to dejavnostjo pričel Lado Borišek, ki poleg temeljitega pranja avtomobila nudi še naslednje usluge: krpanje in montiranje gum, menjava olja in mazanje. Avtopralnica bo motoriziranim občanom — teh pa je 1117 — omogočila hitro in kvalitetno pranje avtomobilov in opravljanje ostalih uslug. Foto: Zofka Vsem nekdanjim aktivistom OF ia borcem NOV! Nekdanji aktivisti OF litijskega okrožja smo na svojem ZBORU 8. septembra 1974 v Litiji sklenili, da bomo zbrali vse pomembne podatke o na-rodno-osvobodilnem boju na območju litijskega okrožja in o njem izdali knjigo, kot je LITIJSKI ZBORNIK NOV. V ta namen je odbor nekdanjih aktivistov OF, ki deluje pri Občinski konferenci SZDL Litija, določil komisijo in jo zadolžil, da organizira zbiranje podatkov o NOB na območju litijskega okrožja. Da bi se komisija za zgodovino NOB čim bolj približala nekdanjim aktivistom OF in njihovim sodelavcem, je sestavila podkomisije, ki delujejo pri odborih aktivistov nekdanjih rajonov oziroma okrajev: Kresnice, Litija, Moravče, Šmartno, Šenttambert, Vače in Zasavje. Njihova dolžnost je zbrati in narediti seznam vseh dogodkov in akcij, ki so se dogajali in izvajali na terenu. Zaradi lažjega in enotnega pristopa k zbiranju podatkov je komisija izdala program v obliki tez za lažje razumevanje in obujanje spominov na posamezne dogodke in akcije. Ne smemo prezreti nobenih dogodkov in akcij, niti ljudi, ki so v njih sodelovali. Zato je važno, da se k vsakemu dogodku ali akciji napiše tudi imena ljudi, ki so bili njihovi organizatorji, izvajalci, ali so v njih na kakršenkoli način sodelovali. Dogodkov in akcij pa je bilo mnogo. Tudi aktivistov je bilo veliko, ne toliko v prvih dveh letih NOB, kot potem, v letih 1943, 1944 in 1945, zato bi s pomočjo ve- čine njih lahko hitro zbrali podatke in naredili pregled vseh dogodkov, akcij in njihovih udeležencev. Po tem pregledu bo komisija za zgodovino lažje in hitreje urejevala in dopolnjevala podatke v celovito gradivo o NOB na območju litijskega okrožja. Komisija se zaveda, da se nekateri ljudje ležko odločijo za pisanje, zato bo hvaležna tudi tistim, ki jo bodo obvestili, da so pripravljeni pripovedovati o posameznem dogodku ali o akciji. Določila bo ljudi, ki bodo taka pripovedovanja zapisali ali jih posneli na magnetofonski trak. Prepričana je tudi, da je veliko aktivistov in borcev, ki so sposobni sami napisati spomine, za kar je potrebno le nekaj časa, predvsem pa dobre volje. Vsi skupaj se moramo zavedati, da čas, neverjetno hitro beži in da se vrste nekdanjih aktivistov in borcev hitro redčijo. Zato je zadnji čas, da vsak, kdorkoli se je v najtežjih dneh narodnoosvobodilnega boja bojeval za svobodo, bodisi kot patriot, aktivist ali borec, tudi sedaj pokaže svojo odgovornost do ohranitve spominov na NOB. Naj bo to svečana obljuba slehernega udeleženca NOB ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Naslov komisije je: Občinska konferenca SZDL Litija Komisija za zgodovino NOB LITIJA, Trg na Stavbah 1. Komisija za zgodovino NOB Predsednik Janez Petje Uspešno delo moškega pevskega zbora DPD Svoboda Hotič Letošnjo jesen bodo minila tri leta, od kar so se v Hotiču zbrali fantje in možje, da bi nekdanji pevski zbor po dveh desetletjih molka obudili v življenje. Novo ustanovljeni zbor je številčno mnogo šibkejši od enega izpred dvajsetih let. Tako bi lahko rekli, da je zbor vse do lanske jeseni visel med življenjem in smrtjo. Pevski zbor iz Hotiča vse pogosteje nastopa v javnosti mladosti je zbor pripravil samostojen koncert v Hotiču, ki ga je popestril domači na-rodno-zabavni ansambel. V začetku junija je zbor na posebno željo oskrbovancev doma počitka zopet gostoval v Črnem potoku in sicer ob priliki srečanja oskrbovancev s sorodniki. Zbor, ki ima trenutno 14 pevcev združuje v svojih vrstah različne generacije, saj je najmlajšemu 15, najstarejšemu pa 72 let, pesem oz. ljubezen do petja pa jih po- veže v eno celoto. Ker se bliža čas dopustov in pa številna poljska dela, je zbor prekinil z delom in bo zopet začel v mesecu septembru, z učenjem novega programa, zato vabi zbor v svoje vrste vse, ki imajo veselje do petja in bodo redno hodili na vaje. Za tako uspelo sezono gre zasluga vsem pevcem in pa zborovodji tov. Ivanu Juva-nu, ki zbor vodi z veliko po-šrtvovalnostjo že od vsega začetka. Podari knjigo Spoštovani občani! Mnogi izmed vas ste kupovali in še kupujete knjige. Knjigo navadno preberemo le enkrat, nato pa jo odložimo na polico ali pa Eain založimo. Ko se knjig nabere večje število, zanje pa ni ustreznega prostora, jih komu podarimo ali pa odnesemo na podstrešje. Nekateri jih oddajo tudi za star papir, kar pa je velika škoda. Cc katerokoli knjigo, ki jo imate doma, ne rabite več, jo podarite naši knjižnici. Veseli bomo vseh knjig: leposlovnih, mladinskih, poljudnoznanstvenih. S podarjenimi knjigami bi povečali naš knjižni fond in s knjigami založili tudi tiste kraje v občini, kjer doslej knjižnic ni. S tem pa bi omogočili mnogim občanom veliko prijetnih ur ob branju. Knjige nam lahko prinesete sami, ali pa jih po vašem predhodnem sporočilu pridemo iskat na dom. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje. Delavska univerza, MATIČNA KNJIŽNICA LITIJA, Valvazorjev trg 11 Delegacija občine Plandište v Litiji Od 8. do 10. julija 1975 se je v naši občini mudila uradna delegacija občine Plandište. Delegacijo je vodil dipl. ing. Stevan Manojlovič, predsednik občinske skupščine, v njej pa so bili še Milan Bakič, predsednik občinske konference SZDL, Mane Cavić, predsednik občinskega sindikalnega sveta ter Anton Urbanija, politični delavec občine. niče Lilija, Lesne industrije Litije, Kmetijske zadruge Ga-brovka-Dole ter Krajevne skupnosti Gabrovka, obogatili s podrobnejšim ogledom, ki jim je bil v dneh obiska na voljo. V poročilu o obisku delegacije občine Plandište v občini Litija sta delegaciji ugotovili podobnost občin glede na razvitost v SR Sloveniji oziroma AP Vojvodini, ter izrazili upanje, da bodo razgovori v obojestransko korist, zlasti pri izmenjavi izkušenj glede delegatskega sistema, obveščanja občanov, organizacije dela družbenih služb, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. V poročilu je izraženo priporočilo gospodarstvenikom obeh občin, naj navežejo tesnejše medsebojne stike povsod tam, kjer obstoje realne možnosti za proizvodno sodelovanje. Dopisujte v naše glasilo Razgovori med delegacijama in neposredni stiki z občani Litije so vsekozi izražali prisrčnost, prijateljstvo in iskrenost. Kako tudi ne bi, saj se je leta 1946 nekaj naših družin zaradi posledic II. svetovne vojne naselilo za daljši čas ravno v občini Plandište. Ti naši kolonisti pa so med občinama stkali vezi, ki se vse bolj poglabljajo. Tudi od nas — občanov Litije zavisi, kdaj in v kolikšni meri bodo ti stiki prerastli v stalno sodelovanje z dolgoročnejšimi cilji. Obisk naše delegacije občini Plandište pa bo nov korak k zbliževanju občanov obeh občin. B. I. Letos se je moški pevski zbor DPD Svoboda Hotič prvič predstavil v okviru proslave osmega marca v Hoti- ču. Drugi njegov nastop je bil v Domu počitka Tišje ob praznovanju 30. letnice osvoboditve. V počastitev dneva Pobudo za obisk so dali predstavniki občine Plandište, z naše strani pa je bila z zadovoljstvom sprejeta. Sam obisk in politični razgovori z odgovarjajočo delegacijo občine Litija so bili usmerjeni v iskanje možnosti za sodelovanje med občinama na gospodarskem, turističnem, kulturnem in športnem področju, pri uveljavljanju delegatskega sistema in utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Delegacijo občine Litija je vodil dipl. oec. Jože Dcrnovšek, predsednik občinske skupščine, kot člani pa so bili v njo vklujčeni skoraj vsi vodilni družbenopolitični delavci. Obe delegaciji sta, v skladu s programom obiska, v medsebojnih razgovorih izmenjali informacije o ekonomskem stanju in perspektivnem razvoju občine, o delu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter o uveljavljanju ustave v vsakodnevni praksi. Tako dobljene informacije so gostje v neposrednem stiku s predstavniki samoupravnih organov Predil- Zlato poroka Na Savi sta zlato poroko praznovala Strus Martin in Jožefa, ki sta še vedno čila in zdrava. Med drugimi so jima čestitali tudi predstavniki Krajevne organizacije SZDL Sava, čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo. Družbena samozaščita je sestavni del samoupravljanja V mesecu juniju 1.1. je Izvršni svet Skupščine občine Litija razpravljal o analizi razvoja družbene samozaščite v Krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ki jo je pripravil Koordinacijski odbor za družbeno samozaščito pri Skupščini občine Litija. Iz analize izhaja, da je na področju družbene samozaščite že veliko storjenega. V dvanajstih KS so že imenovane Komisije za družbeno samozaščito, prav tako tudi v osmih organizacijah združenega dela. Ugotavlja se, da v nekaterih Krajevnih skupnostih pa tudi v nekaterih Organizacijah združenega dela nimajo odgovorni delavci samoupravnih organov dovolj posluha za družbeno samozaščito. Zato še do danes niso imenovali ustreznih organov ali komisij. Tako je Koordinacijski odbor štirim KS in petim Organizacijam združenega dela poslal že drugo urgenco. Izgledi kažejo, da se posamezniki ne zavedajo pomena in važnosti družbene samozaščite. Družbena samozaščita v naši občini ni več le ideja in ustavno pravna kategorija, ampak že tudi povsem praktičen proces, katerega posledica so med drugim pomembni dosežki pri odkrivanju, preprečevanju in odpravljanju vzrokov za škodljive posledice na družbenem in zasebnem premoženju, pri odkrivanju sovražnih dejanj itd. Zato je teoretično jasno, da je treba družbeno samozaščito pojmovati kot stalni dolgoročni proces podružabljanja odgovornosti za varnost slehernega delovnega človeka in občana, in je ena od prvin našega samoupravnega razvoja. Družbeno samozaščito moramo obravnavati kot bistveni sestavni element sa moupravnega sistema v vseh organizmih družbenega razvoja na območju občine. Družbeno samozaščito moramo pojmovati kot bistveni element krepitve obrambne sposobnosti naše družbene skupnosti proti vsem napadom in oviram. Zato se moramo zavedati vsi, da se v naših razmerah družbena samozaščita ne more odvijati stihjsko, brez. zavestne in organizirane akcije, ampak načrtno, pri čemer pa mora SZDL nastopiti kot usmerjevalec, kot fronta vseh naprednih socialističnih sil. Tega se dobro zaveda Koordinacijski odbor za družbeno samozaščito pri Skupščini občine Litija. Zato je v mesecu jliju 1.1. posredoval že vsem ustanovljenim komisijam kratko navodilo za njihovo delo. Na podlagi sprejetih smernic Skupščine občine Litija pa bo v mesecu septembru organiziral v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL Litija enodnevni seminar za vse člane komisij za družbeno samozaščito. Na tem seminarju bi obravnavali konkretne acije in delo teh komisij v bazi. Analiza ugotavlja veliko pripravljenost naših delovnih ljudi in občanov za uresni- čevanje nalog na področju družbene samozaščite. Zato bo naloga članov teh komisij, da bodo to pripravljenost organizrali in ji dali tudi potrebno idejno politično in strokovno znanje. Zato menimo, da ima poleg že našte- tih tudi pomembno vlogo šolstvo. Če bomo v naše delo za osveščanje in krepitev socialistične domoljubnosti in varnostne kulture tudi v bodoče vlagai napore in trud vseh zavestnih sil, bo družbena samozaščita in varnost postala vsakodnevna skrb našega delovnega človeka in občana. MALI FRANC Šola v naravi Že četrtič zapored so učenci Posebne osnovne šole Litija preživeli teden dni na morju, kjer smo organizirali šolo v naravi. Saj je šola v naravi ena izmed mnogih oblik in metod dela, ki jih opravljamo pri delu z učenci posebnih osnovnih šol. Organizacija šole v naravi zahteva temeljite priprave, tako nas učiteljic, pripravljanje učencev in staršev. Vsaka učiteljica sestavi točen načrt dela, učne pripomočke in šolske potrebščine, ki jih predvidi za delo. Za šolo v narvi smo učiteljice pripravljale tudi učence. Predvsem tako, da so spoznavali širše življenjsko okolje, vzbudile smo jim veselje za življenje in delo v naravi ter krepitev telesne moči. Pomagale smo jim pripraviti tudi garderobo. Na šolo v narvi smo pripravljali tudi starše. Sklicali smo roditeljski sestanek in nato starše obiskovali na domovih, se skušali z njimi pogovoriti o koristnosti šole v naravi. Kljub temu, da je večina starešv z zadovljstvom sprejela šolo v naravi, so bili tudi problemi — predvsem materialni. Ker vsi vemo, da jc socialna struktura naših staršev v večini slaba, stroški pa veliki, smo poleg prispevka staršev zaprosili za denarni prispevek mnogo podjetij, vendar smo letos naleteli na gluha ušesa. Vseeno pa so nam priskočili na pomoč Izobraževalna skupnost Litija, RK Litija, Društvo upokojencev Litija, RUDIS Trbovlje in Cementarna Trbovlje, ter tako omogočili našim otrokom šolo v naravi. Osnovni namen šole v naravi je, da gredo na morje tudi tisti naši učenci, ki sicer zaradi razmer v družinah ne morejo na morje. Mnogi otroci pa so potrebni morja iz zdravstvenih razlogov. Vsi pa se zavedamo, da je šola v naravi šoloobveznih duševno prizadetih otrok izrazita oblika rekreacije in da materialna sredstva ne bi smela biti ovira, ampak moramo vsi občani podpirati to obliko habilitacijske dejavnosti. Za razvojno prizadete učence rekreacija ne pomeni le počitka, igre, zabave, ampak nujen in sestavni del telesnega razvoja, čustvene, umske in socialne sfere njihovega življenja. V šolo v naravi smo odšli 7. junija na Debeli rtič. Odhod se ni kaj dosti razlikoval od odhoda drugih otrok. Veselje otrok med vožnjo jc bilo nepopisno. Iz oči pa se je razbralo, da se vsi veselijo teden dni morja, dela in počitka. In tako smo prišli na cilj brez posbenih težav. Teden je hitro mineval v uresničevanju izobrazbenih in vzgojnih nalog. Važna je telesna in zdravtsvena krepitev. Pri tem delu smo uporabljali korektivno gimnastiko, športne dejavnosti, gibalne igre, posebno pa še plavanje. Mnogo učencev že zna plava- ti, nekateri med njimi pa so se letos prvič srečali z mokrim elementom in so morali premagati strah pred vodo. Prijazna beseda, igre v vodi, zaupanje učitelja in vzgled sošolcev, ki že znaoj plavati, pomagajo premagati strah in na koncu tedna jih je mnogo znalo plavati. Učence smo navajali tudi na higiensko življenje. Pregledovali smo jim omare, postelje in osebno higieno. Navajali smo jih na kolektivno življenje. Življenje in delo v šoli v narvi je družilo vse njene člane in iz njih ustvarjalo popolnejšo skupnost. Šola v naravi nam je omogočila daljše opazovanje otrok, učencem pa smo posredovali določeno količino znanja o naravi. Do izraza je prišlo načelo nazornosti in ta ustvarja pri učencih zanimanje in aktivnost. Hkrati pa smo učečneem vzbujali ljubezen do narave. V šoli v naravi smo torej dosegle naš osnovni namen in pričakovan uspeh. Otroci so se bogatejši, bolj zdravi in porjaveli vrnili domov. Zato pa smo tovarišice, ki smo to spremljale in doživljale, sklenile, da se bom zavzemale, da se bo ta oblika dela organizirala vsako leto, pri vas, občani, pa iskale podporo in razumevanje. Mojca Lebinger Na Debelem rtiču: koristno in prijetno 10 let ženske košarke v Litiji V letošnjem letu se bo izteklo 10 let, odkar so pričele igrati košarko dekleta v Litiji. Ta jubilej tudi sovpada z letom žensk in je prav, da malo bolj osvetlimo začetke ženske košarke. Že leta 1958 in 1959 zasledimo prve začetke v Litiji. Žal je na teh začetkih tudi ostalo. Resnejši koraki segajo v leto 1963, žal pa tudi tokrat ženska košarka ni prodrla, saj so bile težave z moško košarko tudi precejšnje. Končno je uspelo leta 1964 pri »Partizanu« Litiji le formirati žensko ekipo, ki je že leta 1959 pričela s prvimi uradnimi tekmami kot mladinska ekipa v Ljubljanski ligi, kjer so obakrat osvojile drugo mesto za ekipo ljubljanskega Slovana. Ker so mladinke toliko napredovale, da so dosegale vedno boljše rezultate, so se leta 1968 uvrstile v Slovensko rep. ligo, kar je bil velik uspeh ženske ekipe takratnega KK Litija. Ekipa je od takrat pa vse do konca 1. 1971 tekmovala v slovenski rep. ligi. Poleg tega tekmovanja so ženske 1. 1968 v škof j i Loki na rep. mladinskem prvenstvu osvojile 4. mesto v Sloveniji. Po 1. 1971 pa je prišlo do krize tudi pri takratnih članicah. Zaradi družinskih razmer sta morali začasno prenehati s tekmovanjem najboljši litijski igralki Nejedlv in Milirtkovič in tako je ekipa 1. 1972 tekmovala v Ljubljanski ligi, kjer pa je osvojila prvo mesto in se leta 1973 ponovno našla v Slov. rep. ligi, ki pa je bila tokrat de- ljena na zahodni in vzhodni del. Lahko trdimo, da so takrat dekleta igrala najbolj kvalitetno košarko in se tudi lepo plasirala v tekmovanju SRL. Žal pa je ekipa morala 1. 1974 v II. SKL zahod, kjer je še danes. Članice upajo, da si bodo letos, ko bo v mesecu oktobru proslava 10-letnice ženske košarke v Litiji spet priborile sodelovanje v SRL. S tem bi dokazale, da se lahko kosajo tudi s kvalitetnejšimi ekipami v republiki. Poleg dolgoletnih igralk ima namreč tudi ekipa »zaledje« mlajših igralk, kar je porok, da se obetajo tudi ženski košarki v Litiji lepši časi. li3odi tce — Predsedniku Občinske skupščine Litija je kosilnica odrezala prst, načelnik za gospodarstvo si je zlomil nogo, le sodniku za prekrške in davkarjem se noče nič pripetiti... — Odsek Zasavske ceste od Litije do Brega ni usojeno, da bi doživel otvoritev. Ce se odgovorni ne morejo zediniti, kdo bo prerezal trak, predlagam otvoritev z rampo .. . — Nov litijski šoferski pozdrav je: »Ali imaš še izpit! . . .« — Prav je, da v Litiji ne zgradimo javnega stranišča. Potem bi imeli še eno gostilno več . .. — Letos se je v Litiji občutno povečala prodaja poni koles. Menda je tudi 117 odvzetih vozniških dovoljenj vplivalo na to . .. — Direktor litijske Komunale je na proslavljanju 10. obletnice podjetja dokazal, da še vedno obvlada borilne športe .. — Nekateri litijski direktorji so svoja vozniška dovoljenja za nekaj mesecev posodili miličnikom ... — Nek litijski direktor je tako zaposlen, da je celo na dopust vzel svojo tajnico . .. — Kegljišče — 23. 8.1975 ob 21. uri. 107 gostov in 1 (ena) natakarica za vse. Na malo pivo sem čakal 20 minut, na plačilo le-tega pa še nadaljnjih 20 minut .. . — Na zadnji seji skupščine občine Litija je kljub priporočilu Občinske konference SZDL in skupščine občine o prepovedi kajenja na sejah, kadil — predsednik IS SO Litija, ostali pa so to potrebo opravili kar na hodniku ... — Načelnica za finance pri občinski upravi je letos (in lani) imela toliko dopusta, da je komaj še našla svojo pisarno ... — Tudi kratko krilce uslužbenke na Izvršnem svetu je vzrok, da ima predsednik Izvršnega sveta toliko obiskov . .. — Odkar ima predsednik Občinske skupščine namesto sekretarja sekretarko, ima tudi več obiskov . .. NEJ Gostovanje svetovnega šahovskega prvaka v Litiji Novi svetovni šahovski prvak 24-Ietni Anatolij Karpov je imel svoj prvi uradni nastop po osvojitvi najvišjega šahovskega naslova na III. Vldmarjevem memorialu v Ljubljani in je seveda vzbudil veliko zanimanje šahovske javnosti. Novi šampion je dobival številna vabila za gostovanja oziroma igranje simultank iz raznih šahovskih središč. Zaradi pomanjkanja terminov, se je v naši republiki odzval samo trem vabilom, in to iz Ptuja, Trbovelj in Litije. Anatollja Karpova je v Litiji sprejel tudi predsednik SO Litija Jože Drnovšek — Foto: Zofka Simultanki so Litijani posvetili veliko zanimanje — Foto: Zofka Najmlajši so Karpovu izročili spominsko darilo — Foto: Zofka 22. junija je Anatolij Karpov skupaj s svojim sckun-dantom in trenerjem Semjo-nom Furmanom gostoval v Litiji in sta odigrala simultanki — vsak proti 25 nasprotnikom. Karpov jc igral proti najboljšim litijskim igralcem, medtem ko je Furman igral proti skupini, kjer so tvorili jedro mlajši in obetajoči šahisti. Poleg omenjenih so simultanki prisostvovali tudi predsednik šahovske zveze Slovenije Ljuban Jakše, direktor Vidmarjevega mcmoriala Bogdan lajon ter urednik šahovske rubrike beograjskega časnika »POLITIKA - EKSPRES« mojstrski kandidat Branislav Rakič. Ob prihodu je goste .sprejel predsednik občinske skupščine tov. Jože Dernovšek in jim zaželel dobrodošlico. Pred pričelkom simultankc so litijski šahisti podarili obema velemojstroma umetniški sliki, delo akademskega slikarja Jožeta Meglica, ki je mimogrede povedano eden najboljših šahistov v Litiji in je tudi nastopil proti Karpovu. V nabito polni sindikalni dvorani na Stavbeh je svetovni prvak demonstriral svojo veščino. Svoje nasprotnike je presenetil z izredno hitro igro, saj je porabil za celo si-multanko komaj dve uri in deset minut. Oddal je vsega skupaj tri remije, nekaj končnic, kjer je stal slabše ali pa izenačeno, je pa s hitro in iznajdljivo igro odločil v svojo korist, tako da je zmagal z rezultatom 23,5 : 1,5. Vsekakor predstavljajo trije remiji lep uspeh za domače šahiste, če upoštevamo, da ni dolgo tega, odkar je bil po 10-lctnem premoru obnovljen šahovski klub. Remizirali so Janez Jamšek, Marij Bajec in Ivo Baus. Zelo zanimiva je bila tudi simultanka velemojstra Furmana. Le-ta je premagal nasprotnike z istim rezultatom kot Karpov — 23,5 : 1,5. Velemojstra je premagal Miro Rančigaj, ki je lepo izkoristil svojo pozicijsko prednost. Največja zanimivost in presenečenje obeh simultank je bil sedemletni Iztok Jamšek, ki je po lepi igri remiziral s Furmanom. Priznani šahovski pedagog, ki je doslej vzgojil že celo vrsto odličnih igralcev, je takoj opazil talent, ki se skriva v dečku. Novinarju Rakiču je navdušeno izjavil: »To je izjemno nadarjen deček. Pred njim je še svetla šahovska bodočnost«. Apeliral je tudi na predsednika ŠZS, naj se osebno zavzame, da bi se malemu Iztoku omogočilo nadljnjc napredovanje. Zanimivo jc, da je Iztokov oče remiziral proti Karpovu, tako da je družina Jamšek dosegla v obeh simultankah dvojni uspeh. Po simultanki so sc gostje odzvali povabilu in si ogledali kegljišče ter se pomerili v kegljanju. Zlasti Karpov je bil navdušen, ko jc začutil čar keglja-škega športa, sicer so pa bili vsi gostje izredno zadovoljni z organizacijo prireditve. Predsednik šahovske zveze Ljuban Jakše je poslal prirediteljem pismo naslednje vsebine: Pošiljam vam izrezek iz beograjskega lista »Politika ekspres« o simultanki v Litiji. Novinar Rakič, ki je bil prisoten, se je oddolžil z zelo simpatičnim člankom, sicer je pa bilo zares nepozabno šahovsko in prijateljsko doživetje. Simultanka bo vsekakor mejnik v razvoj ulitijskega šaha in bo pritegnila v šahovske vrste številne nove privržence kraljevske igre. Ivo Baus Delo fotoamaterjev Branko Bizjak: nadvoz Branko Bizjak: pogled s Sitarjevca