SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 31
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 17 de agosto - 17. avgusta 2006
SKORAJ POZABLJENA ZLATA OBLETNICA
Zapleti ob Koro pki
TONE MIZERIT
Na dan, ko pipemo te vrstice (14. avgusta) poteka točno petdeset let, odkar so se tedanje osrednje ustanove slovenske skupnosti v Argentini nastanile v začasnih prostorih Slovenske hipe, na ulici Ramon L. Falcon 4158 v Buenos Airesu. Dogodek je v kratkih besedah zabeležen v napem zaglavju ,,Pisali smo pred 50 leti", na peti stani danapnjega izvoda. A obletnica je preveč važna, da bi jo brezbrižno obpli.
Naselitev tretjega emigracijskega vala Slovencev v Argentini ni bila lahka. Po eni strani je pomenila spremembo narave: begunci se morali postati vseljenci. Po drugi strani je bila želja po ohranitvi verske, narodne in ideolopke identitete pri ptevilnih rojakih izredno močna in za izvedbo te želje je bila potrebna organizacijska podlaga in seveda fizični prostori.
Medtem ko so razne prireditve, verski shodi, gledalipki nastopi morali gostovati po raznih cerkvah, dvoranah in drugih ustanovah, je sredipče organizirane skupnosti naplo začasen sedež v prostorih fare svete Julije, nekaj kvadrov od podzemske železnice na Primeri Junti. Naslov V^ctor Mart^nez 50 je postal običajna točka srečanj, sestankov in opravkov. ,,Na Martincu" so delovala, ali pa se enostavno ustanavljala, vsa tedanja druptva, predvsem Slovensko dupno pastirstvo, Druptvo Slovencev (pozneje Zedin-jena Slovenija); ,,Martinc" je bil tudi sedež uredniptev vseh napih listov. Ne moremo si misliti prvega obdobja nape naselitve brez te stične točke.
To seveda ni moglo dolgo trajati. Vodstvo župnije je nekajkrat opozorilo, da bo te prostore prej ali slej potrebovalo zase. Zato je misel na lastno sredipče postalo ena glavnih skrbi skupnosti. Že leta 1950 je odbor Druptva Slovencev začel razpravljati o tem. Misel je povzel tudi tedanji direktor Slovenskega dupnega pastirstva Anton Orehar. On se je končno, po razgovorih s predstavniki vseh tedanjih ustanov, odločil za nakup stare hipe na ulici Ramon Falcon in za gradnjo napega osrednjega doma.
Na cvetno nedeljo leta 1954 so slovenski dupni pastirji skupno naslovili na rojake vabilo, v katerem so napovedali, da bodo začeli akcijo za nakup Slovenske hipe, ,,ki naj bi bila nape versko, kulturno in prosvetno sredipče in kjer naj bi imeli zatočipče vsi, ki jim je mar verska in narodna bodočnost slovenske skupnosti v Argentini ..." Na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1954 je msgr. Orehar že podpisal kupno pogodbo. Takoj po prepisu je arh. Viktor Sulčič izdelal načrt, ki je predvideval cerkev, dvorano, prostore za organizacije, upravo listov, klubske prostore in kuhinjo. Zaradi nujnosti izselitve z V^ctor Mart^neza 50 se je 9. julija 1956 začelo z gradnjo začasnih lesenih stavb. 14. avgusta 1956 pa je skupnost že začela delovati v novih lastnih prostorih. V tistih poslopjih in v pozneje dograjenem kompleksu Slovenske hipe se je odvijal skozi petdeset let in se pe odvija velik del slovenskega življenja v Argentini.
Seveda niso bile vse samo rožice brez trnja. Po eni strani je bilo treba izvesti silen denarni in delavni napor, da se je celoten načrt uresničil. Prispevala je vsa skupnost. Darovi so temeljili na spoznanju resnične potrebe, na prepričljivosti načrta in na želji ohranitve tega telesa, ki smo ga skozi leta imenovali Slovenska politična emigracija v Argentini. Danes strmimo pred dejstvom da je skupnost, na začetku naselitve in ukorenin-jenja, ko mnogi pe niso imeli lastnega doma, bila zmožna tako velikega podviga, ki ga danes občudujejo tudi obiskovalci iz domovine.
Po drugi strani pa ni plo brez trenj in nasprotovanj, bolj povezanih s stanjem v skupnosti kot pa z gradnjo samo. ,,Ram6n Falcon" naj bi poosebljal centralizem, nasproti težnjam nekaterih po okrajih, katerih geslo je bilo ,,ne bodo nas komandirali". V prostorni in kronolopki razdalji lahko razumemo ene in druge, in končni izid je bil pozitiven: čas je prinesel ravnotežje. Bogu pa se moramo zahvaliti za človeka, kot je bil msgr. Orehar, ki je preropko zastavil načrt in ga izvedel s pravo gorenjsko trmo.
Danes v sklopu Slovenske hipe stoji napa cerkev Marije Pomagaj: koliko map krstov in porok, romanj in verskih srečanj ...! V raznih pisarnah hipe delujejo Slovensko dupno pastirstvo, Zedinjena Slovenija, Slovenska kulturna akcija, Zveza slovenskih mater in žena, polski tečaj pkofa Jegliča ABC po slovensko in skupina odraslih za učenje slovenpčine, slovenski srednjepolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka. Tukaj ima sedež nap tisk: tednika Svobodna Slovenija in Oznanilo, mesečnik Duhovno življenje z otropko prilogo Božje stezice; publikacije SKA: Meddobje in Glas. V Slovenski hipi potekajo vse osrednje prireditve: domobranska proslava, praznovanje državnosti, tri letne osrednje otropke prireditve, mladinski pevsko glasbeni večeri ... Beležimo lahko kulturne večere, umetnipke razstave, koncerte, gledalipke predstave, predavanja za visokopolce, seje, sestanke ... V novem zagonu ustanavljanja pravno priznanih druptev je naslov Ramon Falcon 4158 tako običajen, da na državnem uradu že čudno gledajo. Tukaj naj bi tudi delovala pričakovana Federacija slovenskih druptev v Argentini.
Petdeset let je skupnost že fizično nastanjena ,,na RamOn Falconu". S temi vrsticami želimo poudariti zavest prehojene poti in hvaležnost Bogu in vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tej realnosti, ki je danes Slovenska hipa v Argentini.
Poslanec Evropskega parlamenta in član NSi Lojze Peterle je v pogovoru za Mladino izrazil prepričanje, da je podpredsednik Narodnega sveta koropkih Slovencev Karel Smolle zagotovo imel dober razlog za svojo nejevoljo glede na zadržanje slovenskega ministrstva za Zunanje zadeve (MZZ) v zvezi z vprapanjem dvojezičnih napisov na Koropkem.
Glede podpore predlogu avstrijskega ustavnega zakona o dvojezični topografiji na avstrijskem Koropkem s strani slovenskega zunanjega ministrstva je dejal, da je pripla prehitro. Obenem je poudaril, da je bila zadeva bolj nevarna, kot se zdi. Po besedah Peterleta je zunanji minister Dimitrij Rupel predlagani ustavni zakon, ki ga je spisal deželni glavar avstrijske Koropke Joerg Haider in nato podprl avstrijski kancler Wolfgang Schuessel, pozdravil v zgodnji fazi, ko ni bilo enotnosti niti v
slovenski manjpini niti v avstrijski politiki, o tem vprapanju pa tudi pe ni potekala koalicijska razprava v Sloveniji.
Evropski poslanec je sprva sicer delil ministrov optimizem, vendar je, ko je zakon prihajal v parlament na Dunaju, postajala slika za koropke Slovence vse bolj črna, odprtostna klavzula pa se je vse bolj zapirala. Kot poudarja, je na koncu najpomembneje, da se bo repevanje vprapanja dvojezične topografije nadaljevalo po avstrijskih parlamentarnih volitvah, pa tudi to, da mu avstrijski poslanci in družba nasploh posvečajo veliko pozornost.
Glede Smolleja, ki je s trditvami, da je slovenski veleposlanik na Dunaju Ernest Petrič zastopal stalipče, da bo Slovenija namenila več denarja tistemu delu manjpine, ki bo podprl sporen predlog avstrijske vlade, sprožil vihar v slovenski politiki, je Peterle dejal, da bi moral
Smolle ,,dobiti visoko državno odlikovanje, ne pa kakrpnihkoli oznak v duhu starega koncepta sovražnika". Smolleja je vedno doživljal kot ,,iskrenega borca za pravice koropkih Slovencev", o morebitnem zakulisju njegovih dejanj pa ni želel ugibati.
Na vprapanje, kaj meni o tem, da MZZ sedaj celotno pozornost namenja zaupnim diplomatskim depepam in skupa odkriti tistega, ki jih je posredoval Smolleju, je Peterle odvrnil le, da njega osebno ,,bolj zanima kaj kot kdo".
Kot je dodal, bi vsaki vladi želel, da z ničemer ne vzbudi suma, ,,da je delala kaj mimo posvetovanj z manjpino". Kot je posvaril, je bil spor glede avstrijskega ustavnega zakona ,,bolj nevaren, kot se je zdelo na prvi pogled", saj bi lahko sprejetje zakona povzročilo trajen razkol med koropkimi Slovenci in velike politične težave v Sloveniji.
Slovencu v Sudanu dve leti zapora
V El Faperju na zahodu Sudana se je nadaljevalo sojenje Križnarju, ki ga obtožnice bremenijo ilegalnega vstopa v državo, vohunjenja in pirjenja laži o sudanski vladi in sudanskem ljudstvu. Križnar je v priporu v Sudanu od 20. julija.
Novico o izreku dveletne zaporne kazni za posebnega odposlanca	slovenskega
predsednika Janeza Drnovpka za Darfur je v sudanski prestolnici Kartum potrdil tudi sudanski pravosodni minister Mohamed Ali al Mardi. Slednji je pe povedal, da bodo Križnarju zaporno kazen podaljpali za pest mesecev, če ne bo plačal omenjene denarne kazni. Potem ko bo prestal kazen, ga bodo izgnali iz države, je dodal sudanski pravosodni minister.
Po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva bo pisno odločbo prvostopenjskega sodipča Križnarjev odvetnik prejel v torek. Temu bo sledil enotedenski pritožbeni rok, v katerem namerava vložiti pritožbo na vipje sodipče.
Kot napovedujejo na zunanjem ministrstvu, bo v naslednjih dneh, oziroma takoj, ko bo pridobil sudanski vstopni vizum, v El Faper odpotoval diplomat, ki na slovenskem veleposlaniptvu v Kairu opravlja konzularne posle. Diplomat bo v sodelovanju z nempkimi kolegi spremljal pritožbeni postopek ter obiskal Križnarja in mu nudil ustrezno nadaljnjo pomoč.
Križnar, ki je zaradi ilegalnega vstopa v državo od 20. julija v priporu v Sudanu, je v nastopu pred sodipčem 1. avgusta zavrnil očitke, da je vohunil, je pa priznal, da je v zahodnosudansko pokrajino Darfur vstopil brez sudanskega vizuma, ker mu ga sudansko veleposlaniptvo na Dunaju ni hotelo izdati.
Ob tem je sodipču pojasnil, da je eden od treh
posebnih odposlancev slovenskega	predsednika Drnovpka za nadzor mirovnega procesa v Darfurju.
Kot so minuli teden pojasnili v uradu predsednika republike Janeza Drnovpka, je Križnar februarja letos želel odpotovati v pokrajino Darfur na zahodu Sudana, da bi ocenil tamkajpnje razmere in pomagal pripraviti vse potrebno za prihod predsednika Drnovpka. Ker ni dobil s^udanskega vizuma, se je odločil, da odpotuje v Čad, kamor so se zatekli ptevilni begunci iz Darfurja.
Križnar se je nato kljub vsemu odločil, da preide v Darfur, kjer je bil že pred tem v stikih s predstavniki tamkajpnjih odpornipkih skupin. V Darfurju je ostal vse do pred kratkim, ko se je na predlog urada predsednika zaradi vedno bolj napetih razmer predal silam Afripke unije (AU). Z AU je bilo sicer dogovorjeno, da bodo Križnarja prepeljali iz Sudana, kljub temu pa so ga sile AU po nekaj dneh predale sudanskim oblastem. Te so ga nato poslale v zapor v mestu El Faper, kjer je bil obsojen.
Drnovpek je sicer v pogovoru za sobotno izdajo dnevnika Večer poudaril, da je Križnar odpel v Sudan po svoji odločitvi, ker pa je to sovpadalo z akcijo Svet za Darfur, je bilo zanj bolje, da je peI tja kot posebni odposlanec.
V prizadevanja za izpustitev Križnarja sta se po njegovih aretaciji dejavno vključila Drnovpkov urad in zunanje ministrstvo. Ker v Sudanu Slovenija nima svojega diplomatskega predstavniptva, Križnarju pomaga nempko veleposlaniptvo v tej državi. Obenem je zunanje ministrstvo, kot so sporočili minuli teden, v stalnem stiku z zunanjim ministrstvom Sudana in s Križnarjevim odvetnikom.
BERI_
SREČANJE TREH SLOVENIJ NA SVETIH VIŠARJAH..................2
V SLOVENSKI VASI
SO LEPO PRAZNOVALI................3
LJUBLJANA PAZI
NA SVOJE LEPOTE........................4
ARGENTINA NAMAZALA SLOVENIJO V KOŠARKI ...............6
18. Srečanje treh Slovenij
(Od napega dopisnika)
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Tako kot imajo Študijski dnevi Draga svojo dolgoletno tradicijo pri svobodnem obravnavanju politično-družbenih vprapanj, tako bi lahko Srečanja treh Slovenij na Svetih Viparjah lahko imenovali kot tradicionalno srečanje Slovencev v povezovanju z verskimi vprapanji.
,,Prazgodovina" srečanj se odvija z delom domačina dr. Lamberta Ehrilcha, ki je pred tolikimi leti na tem romarskem kraju imel nekaj odmevnih pridig in tečajev, s katerimi je hotel prebuditi posluh za slovensko državnipko miselnost. Zgodovino je pa začel duhovnik Vinko Žakelj, ki je hotel to prazgodovino obuditi in preko nje povezati rojake treh Slovenij — matične, zamejske in izseljenske — v časih, ko v komunistično vodeni Sloveniji tega ni bilo mogoče izvesti.
Srečanje pripravlja vsako leto Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi; letos je bilo v nedeljo, 6. avgusta. Za nekatere se srečanje začne že ob 8. zjutraj, ko z vodstvom župnika Janeza Riharja, predsednika Rafaelove družbe, pričnejo stopati po stoletni romarski poti iz Žabnic proti Mariji na Viparjah. Ob molitvi križevega pota Toneta Kralja (ki mu zaenkrat pe manjka nekaj postaj) se je kakih petdeset romarjev podalo na pot.
Uradni začetek je bil ob pol enajstih na plopčadi za romarsko cerkvijo. Navzoče, med katerimi je bilo več državnih predstavnikov, je pozdravil msgr. Janez Pucelj, predsednik omenjene duhovnipke zveze. Letopnji predavatelj je bil akademik dr. Kajetan Gantar, ki je na Ehrlichove besede (da so Viparje edini mejnik, ki ne ločuje, pač pa
TONE MIZERIT
povezuje ljudi treh narodnih skupin) povezal bogate misli o Ehrlichovem življenju, delu, prizadevanjih in mučenipke smrti v Strelipki ulici.
Mapo je ob ptevilnih koncelebrantih vodil murskosobopki pkof dr. Marjan Turnpek.
Po mapi pa je — spet na plopčadi — bil kratek nagovor pos[anca Nove Slovenije v Državnem zboru Antona Kokal-ja. Župnijska zbora s Prevalj in Raven na Koropkem sta pod taktirko Jožka Kerta zapela kantato Matije Tomca Marija — Slovencev Kraljica. Pri njihovih naporih so jih podprli pe solisti Marko Bajuk, Andreja Zakonpek, Edita Garčevič, Marjan Trček in Jože Vidic. Po kantati so občuteno zapeli pe tri iz koropke pevske zakladnice, za kar so bili od ptevilnih prisotnih nagrajeni z močnim ploskanjem.
Tako kot sta si podobna Draga in Srečanje v idejnem smislu, tako sta si podobna v družabnem. Tudi v tem slučaju se nekateri srečajo le na Sv. Viparjah, torej je težko zbrati misli ob govornikih; človek bi se najrajpi samo pogovarjal s starimi znanci. Kljub letopnjemu nestalnemu vremenu (ki pa je bil bistveno boljpi od lanskega, deževnega), se je zbralo — če smem, samo za spoznanje, minimalno pretiravati — skoraj petsto rojakov od vsepovsod: mnogo iz Slovenije, iz zamejstva, precej tudi iz evropske diaspore. Tistih, ki smo se preselili v Slovenijo iz Argentine, pepčica; zabeležili smo pa prisotnost (celo) enega Slovenca iz Argentine (če je bil pe kakpen, naj mi oprosti in me popravi).
GB
IZ NA©E ZGODOVINE
Nempka vpra palna pola
Po nempkem napadu na Jugoslavijo aprila 1941, je bila Slovenija razdeljena kar med tri okupatorje. Gorenjsko in Štajersko so zasedli Nemci, Dolenjsko, Notranjsko in Ljubljansko pokrajino, Italijani, Prekmurje pa Madžari. Od teh treh okupatorjev so Italijani dopupčali kar največ slovenskega delovanja, verskega, polske-ga in kulturnega.
Nemci so bili v tem radikalnejpi. Izgnali so večino slovenskih duhovnikov, učiteljev in intelektualcev, pole so bile v glavnem le v nempkem jeziku in prepovedano je bilo vsako kulturno delo. Poleg tega so izseljevali v Srbijo cele družine in naseljevali z Nemci izpraznjene domačije. Mladinska organizacija Hitlerjugend — Hitlerjeva mladina —, s svojo uniformo in skoraj vojapko disciplino, je bila ustanovljena v vseh večjih krajih in polska mladina je bila strogo povabljena, da se vključi.
Da bi si pa pe bolj zagotovili lojalnost prebivalstva, so na Gorenjskem — ne vem, če je bilo na Štajerskem kaj podobnega — uvedli vpisovanje v Koropko Ljudsko Zvezo — Kärntner Volksbund. Tisti redki Gorenjci, ki se niso vpisali, so se izpostavili najmanj preselitvi v Srbijo in izgubi gotovih državljanskih pravic. Ljudje so se iz strahu množično vpisovali. Na Jesenicah, na primer, od ok. 15.000 prebivalcev, se ni vpisalo le pet družin. Med njimi napa, zato nisem bil sprejet v državno polo in sem se prvih črk naučil pri privatni učiteljici. Seveda so pri vpisovanju pred-njačili znani komunisti, zato so ti seznami takoj po vojski izginili, saj je na njih kar mrgolelo poznejpih ,,na-rodnih herojev", manjkalo je pa več proglapenih „narodnih izdajalcev".
Pred kratkim mi je prijatelj Joža
Tomaževič prinesel fotokopijo „Osebne vprapalne pole", ki jo je napel med očetovo zapupčino — pole, ki jo je moral vsakdo izpolniti za sprejem v Kärntner Volksbund - Koropko Ljudsko Zvezo. Ta vprapalna pola je redek dokument in se mi zdi važen in zanimiv pričevalec o napi preteklosti, zato bom tu prepisal vprapanja, stavljena v nempkem in slovenskem jeziku, na katera je bilo treba odgovoriti in jih oddati kot „Prilogo k propnji za sprejem v Koropko Ljudsko Zvezo".
Franci Markež
A.
Ime in priimek (pri ženah tudi deklipko ime). Poklic ali vrsta zaposlitve. Bivalipče. Stanovanje: Trg, cesta in pte-vilka. Prejpnje bivalipče. Rojstni podatki (dan, mesec, leto). Rojstni kraj (Okraj in dežela). Stan (samski, poročen, vdovec, vdova, ločen ). Zopet oženjen? S kom? Državljanstvo. Ako je brez državljanstva, prejpnje državljanstvo.
Narodnost (nempka, slovenska, italijanska itd.). Število otrok. Imena otrok. Ime in priimek očeta. Očetov rojstni kraj (Okraj — dežela). Očetovi rojstni podatki (dan, mesec, leto). Očetova narodnost. Ime in priimek matere (deklipko ime). Materin rojstni kraj (Okraj — dežela ). Materini rojstni podatki (dan, mesec, leto). Materina narodnost. Ali je bil kdo izmed prednikov Nemec (starpi, stari starpi, itd.)?
Ali živi kak sorodnik Vape družine v Nemčiji (ime, bivalipče)? Ali obvladate nempčino? V govoru; v pisavi?
B.
Ime in priimek soproga (e) (pri ženah deklipko ime!) Rojstni dan soproga(e) (Okraj — dežela ). Rojstni podatki soproga (e) (dan, mesec, leto). Narodnost soproga (e).
Ali je soprog (a) čiste pasme brez židovske ali druge nesredozemske primesi? (v nempki formulaciji ... oder farbigem Rasseeinschlag?) — ali barvaste rasne primesi?
Ali ste bili prej poročeni z nearij-cem? Kaj je napravilo konec temu zakonu? (Smrt ali razporoka). Kdaj? Ako gre za razporoko, pri katerem sodipču? Ali so otroci iz tega zakona? Koliko?
C.
Katerim političnim strankam ste pripadali? Katerim političnim organizacijam ste pripadali? Katerim stanovskim organizacijam ste pripadali? Katerim drugim druptvom ste pripadali (Kulturbund, Sokolsko druptvo, Turnverein)? Ali ste bili odbornik (ica) v kakpni organizaciji? Vojapčina (na fronti, odlikovanja). Avstrijska odlikovanja. Jugoslovanska odlikovanja.
D.
Ali ste prej pripadali prostozidarski loži ? Kateri?
Dan pristopa. Dan izstopa. Katero mesto in kateri čin ste zavzemali v loži? Ali ste bili prej član ložam podobnega združenja (Odd Fellows in Druiden-red) ali član tajnega druptva; katerega? Dan pristopa. Dan izstopa. Kakpen posel ste vrpili in v katerem činu? Kateri narodnosti pripadate? Ali ste pripravljeni za vedno zvesto služiti nempkemu narodu in državi? Posebne pripombe.
Predkazni: Čas obsodbe, pri katerem sodipču. Kazen, kaznivo dejanje.
Kazen prestal, pogojno opropčen, pomilopčen, kdaj? Kje?
Posebne pripombe.
Zagotavljam, da sem podal preds-toječe navedbe popolnoma in pravilno po najboljpi vednosti in vesti.
Kraj in datum. Lastnoročni podpis.
Potem sledi Bestätigung - Overitev oz. Potrditev, vse v nempčini.
Ena velikih težav teh pregledov argentinskega političnega življenja je omejenost prostora. Vsak teden ostaja vsaj desetina važnih dogodkov ali pojavov, ki jih sploh ne moremo zabeležiti. Dodaten napor je, da ostaja celotna slika ob tem vseeno čim bolj popolna.
Ko pokajo vsi pivi. Gotovo je bil najbolj važen pojav preteklega tedna položaj v radikalni stranki. Vredno je, da si zadevo ogledamo malo bližje. Že več kot pol stoletja lahko v Argentini govorimo o biparti-dizmu: dve stranki (peroni-zem in radikalizem), se mimo vojapkih udarov občasno izmenjavata na oblasti in dajeta svoj pečat argentinski politiki. Vpliv tega je tako močan, da je pojava neke tretje sile, ki bi vsaj nekoliko ogrožala to dvojico, postala bistven dejavnik. V danapnjem zapletenem položaju, ko je stvarno da govorimo o poizkusu grobe hegemonije, pa je radikalizem zapel v hudo krizo, ki ne ogroža samo te stranke, temveč celotno sliko argentinske politike. V radikalni stranki pokajo vsi pivi, ki so to pestro politično skupino držali povezano v preteklih desetletjih.
Malo zgodovine. Če gledamo nekoliko bolj natančno, je tudi radikalizem (kot peronizem) bolj podoben gibanju kot pa stranki. V njem sobivajo (ali so vsaj doslej) osebnosti precej različnih ideolopkih stalipč, čeprav jih moramo pripisati levici. To je bil tudi vzrok trenj in razkolov v preteklosti. Tako se je po padcu peronizma radikalizem v pestdesetem desetletju preteklega stoletja ločil na ,,Del Pueblo" (Balb^n) ter ,,Intans-igente" (Oscar Alende). Te zadnje so doleteli poznejpi razkoli, ki so jih zbrisali s političnega odra. Vendar je radikalizem tekom let ohranil svojih 25 % tradicionalnih volivcev, kar je predstavljalo strankina tla. Uspelo mu je postaviti na predsednipko mesto Illia, Alfonsina in končno, v povezavi z levičarsko Fronto, De la Ruo. Nihče od njih ni dokončal svojega mandata. Peronizem je bil premočan in dovolj spreten, da jim je spodrezal noge.
Zgodovina se ponavlja. Bližnja zgodovina ni bolj posrečena in je porinila stranko na rob prepada. Nekaj močnih osebnosti je us-kočilo, ko je Alfonsin zagrepil v Olivosu pakt z Menemom. Z levičarskim peronizmom so odpli v levičarsko Fronto. Drugo hudo krvavitev je povzročila Elisa Carrio, ko je ustanovila svoj ARI. Lopez Murphy pa je odpeljal desno krilo v enem zadnjih razkolov. Sploh se lahko mirno vprapamo, kaj je on delal v radikalizmu. Slabokrven in onemogel je radikalizem nastopil na zadnjih predsednipkih volitvah in
prvič v zgodovini ni dosegel niti drugega mesta. Ostalo pa mu je pe kar spoptljivo zaledje v nekaterih provincah in občinah. Šest guvernerjev in lepo ptevilo županov pripada radikalni stranki.
Sijaj, sijaj sončece ...
Tedaj pa je pripel na dan nov pojav. Kirchner se ni zadovoljil z dejstvom, da ima obilno moč. Hoče absolutno oblast. Razumljivo je, da je oči postavil na te izstopajoče osebnosti nasprotnega tabora. Strategija je enostavna, skoraj surovo preprosta: v dobi zime finančnih sredstev zasije sonce vladne radodarnosti. Javna dela so na dnevnem redu, a seveda toplota teh žarkov zahteva določeno ceno: skok v vladne vrste. Teh uskokov je vedno več: od pestih guvernerjev se jih je kar pet udeležilo preteklo soboto srečanja z Kirchner-jem v Vicente Lopez. Na čelu te čete stoji Julio Co-bos, guverner Mendoze, o katerem se vztrajno govori, da bo kandidat za podpredsednika pri Kirchneriz-mu. In čeprav eni in drugi na zunaj zanikajo razkol, je jasno, da nimajo več kaj delati v isti stranki. Zato je predsednik radikalizma, prav tako Mendopčan Roberto Iglesias uskoke obtožil ,,izdaje in strahopetnosti". Čez dva tedna ima radikalizem konvencijo. ,,Kdor ne pride, ostane zunaj" je zagrozil Iglesias. Tam se bo pokazalo, kdo je sploh pe v stranki in kakpne je njen položaj.
In ostala opozicija? Medtem ko si radikali ližejo rane in sanjajo o predsednipki kandidaturi bivpega gospodarskega ministra (Roberto Lavagna; kaj ta dela v radikalizmu tudi ni jasno), sredina in desnica prav tako ne najdeta enotnega nastop. Ena velikih novosti je možnost, da bi Juan Carlos Blumberg stopil v politiko in sicer pri Macri-ju. Kot bralci vedo, je Blumberg postal znan, ko je javno nastopil ob ugrabitvi in uboju sina. Ko je potem sklical na javni protest je napolnil kongresni trg. Zlasti v srednjem sloju ima veliko podporo in njegov ugled je eden najvipjih v državi. Prav te dni teče sodni postopek proti morilcem njegovega sina. Ko bo to mimo, bo napovedal svoj prestop v politiko. Še prej pa ima v načrtu, da skliče ponoven protestni shod proti nesigurnosti, to pot ob koncu meseca na majskem trgu. Vlado ta shod zelo skrbi in že razmiplja, kako bi ga bojkotirala. Na drugi strani, na levici, pa se ARI srečava z novimi težavami. Tudi pri njih je vedno več uskokov, ki dvomijo o uspepnosti strankinih načrtov in se raje bližajo rumenemu soncu vladnih ponudb. Da, da, težka je samostojna drža, ko žarki tako milo grejejo.
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOVENSKA VAS
54. obletnica dru piva
Obletnica Druntva Slovenska vas največkrat sovpada z zadnjim dnem zimskih počitnic, vsaj za pole v provinci Buenos Aires in v glavnem mestu nape države. Deloma izhajajo iz tega prednosti za zadnje priprave na praznovanje, po drugi strani pa skoraj moramo pričakovati za ta dan zimsko vreme.
Tudi letos ni bilo drugače, tako da smo k jutranji deveti mani prihajali vsi primerno zavarovani pred mrazom. Marsikdo je najbrž celo pomislil, da le ni bila tako napačna stara navada klobukov na glavi. Nezadostne so bile le narodne none, zlasti če je bil znotraj nje otrok.
S somapevanjem nas je počastil prelat dr. Jure Rode, ob katerem sta k oltarju pristopila domača g. Jaka Barle C.M. in Pavle Novak C.M. Prisotnost narodnih nop in zastav ter ubrano petje pod mladinskim vodstvom so prispevali k večji slovesnosti svete daritve.
Kulturni program z geslom ,,V slovenskem duhu nov
korak", se je letos vrpil v dopoldanskih urah, da so se
tako odstranile neprimerni odmori med mapo in kosilom ter med tem in začetkom programa. Tako se je očitno zboljpala udeležba pri vsakem od omenjenih delov.
Pričeli smo s petjem argentinske in slovenske himne, ob neprimerno zakasnelem prihodu zastav.
Prvi je pozdravil predsednik Druptva Slovenska vas Ciril Jan, ki je tudi sporočil čestitke zaradi zdravstvenih ovir odsotnega veleposlanika Republike Slovenije, prof. Avguptina Vivoda. Za njim je s spodbudnimi besedami navzoče pozdravil pe predsednik Ze-dinjene Slovenije Lojze Re-zelj.
Slavnostna govornica ga. Marija Zorec Supnik je predvsem kot mati razmipljala o prihodnosti nape skupnosti. Njen govor objavljamo posebej.
Sledila je predstavitev „Slovenski prazniki, pege in običaji". Na odru so se razvijali dogodki ob praznovanju dedkovega godu (Boris Rot), ko mu na predvečer vopčijo babica (Luciana Servin Čeč), vnuk (Andrej Cukjati) in
vnukinja (Aldana Čeč), stric Martin (Marko Kocjančič) ter soseda (Valerija Burja in Gabrijel Urbančič). Njihovi pogovori in razlage iz ozadja (Martin Supnik) so nas seznanjali s pegami ob Martinov-anju, praznovanju Zelenega Jurija, kresovanju in Kurentu. Istočasne slike na velikem zaslonu so predstavljanje pe obogatile, ravno tako kot vmesni peti in plesni vložki v izvedbi polskih otrok in mladine.
Rotija Grbec ima trojno zaslugo, saj je sama pripravila besedilo, izdelala zamisel in režirala predstavo, ki so jo vsi nastopajoči kvalitetno izvedli in je potekala koordinirano in brez presledkov. Plesne vaje sta pripravila Helena in Friderik Cerar, petje Monika Urbanija, Anči Koprivnikar in Sonja Gerkman. Prijazno in doživeto je zapel Silvio Rozina ob spremljavi Tomaža SuTinika. Sceno sta izdelala Andrej Nabergoj in Friderik Cerar, za zvok in luči pa je skrbel Vinko Glinpek. Gizela Grbec je
oblikovala ličen program, ki bi bil pe bolj vreden, če bi vseboval več imen odgovornih sodelavcev.
Prisrčnost programa in razgibana oblika sta dosegli, da smo že popolnoma pozabili na jutranji mraz, saj lahko trdim, da je bilo vsem navzočim toplo pri srcu.
Priprava kosila vedno zahteva večje ptevilo garačev, nekaj bolj vidnih, pe več pa skritih. Da so bili gostje zadovoljni ob dobri postrežbi je zasluga enih in drugih.
Praznovanje pa se s kosilom pe ni zaključilo. Kar naenkrat je veliko pportno igripče popolnoma zaživelo. Zene so igrale odbojko. Nogometno igripče je bilo razdeljeno, na eni polovici so tekmovali mladci, na drugi pa so poskupali obnoviti svoje ,,fuzbalske" spretnosti možje. Vse v lepem prijateljskem duhu, da se je nova obletnica prijazno zaključila.
F.S.
,,V slovenskem duhu nov korak"
(Govor ge. Marije Zorec Su pnik na 54. obletnici dru piva Slovenska vas)
,,V slovenskem duhu nov korak". Zgovorno geslo, ki naj ne bo le dekorativni element za danapnji praznik, temveč naj, predvsem starejpim, vzbuja spomin na leta požrtvovalnega dela ob gradnji Hladnikovega doma in gorečnosti v bogatem kulturnem ustvarjanju.
Praznovanje rojstnega dne napega druptva je ugodna priložnost, da se vprapamo kaj nam pomeni ta obletnica in zlasti kaj nam pomeni Slovenski dom.
Štiri in petdeset let nam je živ dokaz ljubezni in zvestobe do slovenskega duha, ki naj se ob pogledu prehojene poti s pozitivnim upanjem odločno usmerja v nov korak.
Napa generacija je prvi rod slovenske politične emigracije rojen na gostoljubnih argentinskih tleh. Starpi so nas v tej deželi, ki jim je bila tujina, samoumevno vzgajali s slovensko besedo, nas že od zgodnjih let uvajali v skrivnosti vere in nam s svojim zgledom pomagali v osebni rasti.
V	družini smo se naučili spoptovanja, poptenosti, solidarnosti, lastne in skupne odgovornosti ter kompromisa, da bi se čim bolje utrdili v krepostih. Zato starpem z iskrenim srcem izrekam hvaležnost za ljubezen, vero in požrtvovalnost.
Ta družinska vzgoja se je že od zgodnjih let dopolnjevala tudi v slovenskih polah, za katere imajo vse zasluge vzgojitelji in kateheti, ki brezpogojno darujejo obpirni del svojega časa.
Enim in drugim se moramo tudi zahvaliti za odprtost, s katero so nam omogočili in nas celo po svojih možnostih spremljali v seznanjanju in vživetju v tukajpnjo, njim popolnoma tujo kulturo.
Sodobni čas nam predstavlja drugačne izzive. Dandanes se vse prepogosto rabi izraz ,,estä todo bien"(je vse v redu) celo za obnapanja, ki so moralno slaba in negativno vplivajo na trdnost družine. S tem izrazom se zapre marsikateri družinski pogovor, s katerim bi se morda lahko med seboj približali, poslupali ter pomagali, da bi preprečili težave in prispevali k zdravi rasti družine.
Nasprotno pa v tistih družinah, kjer so člani povezani med seboj in skrbijo drug za drugega, vrednote naravno prehajajo od starpev na otroke.
Med te vrednote s spoptovanjem uvrpčamo slovenske korenine, ki so osnova, na kateri naj vsak ustvarja, gradi in razvija svojo obogateno osebnost in značaj, ne glede na to, da smo rojeni v Argentini in kako se bodo spletle družinske vezi napih potomcev.
Letos obhajamo že petnajsto obletnico svobodne države Slovenije. Ne nazadnje je ta odločilni korak v zgodovini slovenskega naroda, uresničitev prvih namenov Slovenske politične emigracije. Pri njem smo Slovenci v svetu sodelovali predvsem s svojim vztrajanjem in pričevanjem napega obstoja.
Ta obstoj se je pri nas uresničeval v delovanju slovenskih domov, med katerimi danes ravno ta Hladnikov dom praznuje svojo obletnico.
Obletnice so vedno priložnost za oceno. Pozitivnih točk se je v zgodovini Hladnikovega doma zbralo za obpirno knjigo. Ob njih pa bodimo pozorni na gojitev zdravih medsebojnih odnosov, s katerimi naj se nape skupnosti odlikujejo po svojem prijaznem vključevanju.
Temeljno delovanje v domu je, kot smo omenili, slovenska pola, s katero se tudi otroci povežejo v skupnost. Poleg nje se v domu vrpe družabne, pportne, socialne in kulturne dejavnosti. Zlasti teh zadnjih bi pričakovali več.
Kako naprej, kateri naj bo nov korak?
Najti moramo pravi prostor za družine, v katerih eden od starpev ni slovenskega izvora. Ker cenijo vrednote ki jih kot skupnost gojimo, jih prijazno vključujmo v vsa možna področja. Bolj kot skrb, kaj bomo s tem izgubili, pomislimo na vrednost njihovih doprinosov.
Da je prihodnost v mladini, je izrabljena fraza, pa kljub temu resnična. Nap odnos z mlajpimi rodovi mora biti popolnoma prepojen z ljubeznijo in ga ne smemo pretirano utemeljevati na dolžnostih in z golo zahtevo ubogljivosti.
Prava ljubezen je seveda tista, ki želi ljubljenemu resnično dobro in je zato ne smemo zamenjati z nevzgojno popustljivostjo. Mora biti požrtvovalna, mora tvegati in zaupati. Ljubezen ipče pravo svobodo, ki je pogoj za odgovornost in samostojnost. Dostikrat nam je svoboda nedopustljiva, ker smo prepojeni s skrbjo, kaj bodo drugi rekli. To se zgodi ker ne zaupamo sami vase.
Nov korak naj se odlikuje po kreativnosti v iskanju potrebnih sprememb in novih izzivov. Pri tem poslupajmo mladi rod, ki nam včasih zna preprosto in praktično dokazati vrline, s katerimi bi si medsebojno pomagali. Njihov način delovanja je bolj iz naravnega prepričanja kot iz dolžnosti. Ne kritizirajmo jih, pač pa jih podpirajmo in spremljajmo s pozitivnim kritičnim pogledom. Dajajmo možnost razvoja novim talentom, ki jih potrebujemo in bomo potrebovali za prihodnji obstoj nape skupnosti.
Nape rodoljubje naj ne bo le na jeziku temveč naj izvira iz srca ki naj nam narekuje napo dejavnost.
V	prihodnost glejmo z velikim zaupanjem v božjo previdnost, sami pa z vso dobro voljo in nesebičnim služenjem krepimo nape delovanje za dobro skupnosti in lastno rast in tako korajžno stopimo v nov korak.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Ljubljanski vodnjaki
V smeri proti morju II
CERKNO. Če gremo iz Idrije proti severu pridemo na Cerkljansko hribovje, v porečju Idrijce, z najvipim vrhom Poreznom — 1630 m. Svet je krapki in potoki so izdolbli v apnencu več sotesk in jam. To območje je bilo naseljeno že v prazgodovini, tu se nahaja pomembno paleolitsko arheolopko najdipče Divja baba. V prejpnjih časih je skozi te kraje vodilo več prometnih smeri, zato so bili za časa Rimljanov že precej obljudeni. Pozneje se je pa promet preusmeril in ti kraji so ostali osamljeni. Med obema vojnama so bili pod Italijo. Zaradi te osamljenosti so partizanski voditelji imeli tu svoja skrivalipča in tu je tudi znana bolnipnica Franja.
Gospodarsko in kulturno sredipče tega območja^ je Cerkno — okoli 1800 prebivalcev. Že po 2. svetovni vojni se je razvilo tu manjpe industrijsko sredipče; važna je tovarna elektroter-mičnih naprav. Tradicionalno je tudi čipkarstvo. Mesto ima osnovno polo, muzej in hotel s pokritim bazenom.
Baročna župnijska cerkev sv. Ane je iz leta 1717, pročelje spominja na urpulinsko cerkev v Ljubljani. Lesena prižnica in oltarji so odlična rezbarska dela domačih mojstrov, v cerkvi sta tudi dve sliki F. Berganta. V starejp, a baročno predelani cerkvi sv. Jurija ob pokopalipču, so tudi dela domačih rezbarjev.
Sredi 50 let so v Cerknem obnovili staro pustno pego ,,laufarijo". Mapkare — laufarji — so izrezlane iz lipovega lesa. Na pustni torek prirejajo pravo ljudsko igro, kjer pusta obdolžijo za vse slabo, ki se je v preteklem letu zgodilo, ga obsodijo in usmrtijo z udarcem po glavi.
Kot izletne točke v tem okraju so vrh Porezen s kočo pod vrhom in Travenska jama, blizu naselja Ravne pri Cerknem. Jama, ki je zavarovana kot naravni spomenik in ni odprta za obisk, je znana po aragonitskih jezkih, igličasto kristaliziranem apnencu.
Od tu se pa napotimo proti severo-zapadu, v bližino meje z Italijo in ogledali si bomo pokrajine in kraje, od severa proti jugu, do konca slovenske obale.
TRENTA. Iz prelaza Vrrač — tu smo že bili — se cesta spusti po južnih pobočjih kakih 800 m do Trente, kot se imenuje zgornji del Sopke doline. Ves čas se odpirajo razgledi v dolino in k izstopajočim vrhovom. Pobočja pokrivajo macesen — Larix —, smreka — Picea, — in bukev — Fagus. Tik nad Trento stoji bronast spomenik Julijusu Kugyju (1858-1944, avstrijski tržapki alpinist in pisatelj, sistematični raziskovalec Julijskih Alp in propagandist njihove lepote).
Dolina Trenta ima obliko podkve. Zgornji del — Zadnja Trenta — se globoko zajeda med grebena Travnik — Jalovec in Trentski Pelc — Bavpki Grintavec. Za izvirom Soče pa ostro
zavije proti jugu in se zoži. Ta osrednji del je Trenta. Po razraritvi pri naselju Na Logu, se dolina obrne proti zahodu in dobi ime Spodnja Trenta z vasjo Soča. Drugače so pa posamezne kmetije raztresene po manjrah travnatih pomolih, večina hip z značilno arhitekturo je pe iz 19. stoletja.
Skozi dolino teče slikovita gorska reka Soča, ki je poleg izredne naravne lepote dobila svoje mesto v narodni podzavesti zaradi dogodkov v 1. svetovni vojni, saj je ob njej tekla Sopka fronta, kjer se je borilo — in padlo — toliko slovenskih fantov in mož:
,,Soča, Soča, kaj so tvoje vode ..." Ovekovečil jo je tudi Simon Gregorčič v svoji ,,Krasna si bistra hči planin ..." (1844-1906, ,,Goripki slavček", duhovnik, izredno liričen pesnik, najboljpa zbirka „Poezije" — 1882, potem izdal pe 2. in 3. zvezek, 4. je izpel že po njegovi smrti. Njegove domoljubne pesmi so utrjevale narodno zavest primorskim Slovencem, nekatere so ponarode-le).
Zaradi težkega dostopa in strmih pobočij, dolina ni bila nikoli preveč obljudena. Malo jo je oživelo kopanje železne rude v 16. — 18. stol. Drugače so se pa prebivalci ukvarjali z rejo ovac in koz, malo tudi z drvarstvom. Ko se je začelo zanimanje za planinstvo, so s tem imeli dodaten vir dohodkov. Sedaj je Trenta vključena v Triglavski narodni park (TNP).
Kot nujno izletno točko je treba omeniti izvir Soče, kjer voda vre na dan iz skalne kotline. Do izvira se pride iz Koče, 10 minut po zavarovani poti.
Druge ture od Koče pri izviru Soče:
Bavpki Grintovec - 2347 m
Jalovec - 2645 m
Korita potoka Mlinarice, ki ima v 700 m dolgi soteski kar 300 m padca, s slapovi in previsnimi koriti. Zavarovana so kot naravni spomenik.
Alpski botanični vrt ,,Alpinum Juliana" v katerem je zbranih ok. 1000 primerkov flore iz Julijskih Alp, Karavank, Furlanskega hribovja in Krasa.
Redka naselja so: Pri Cerkvi — rudarska baročna cerkvica Lavretanske Matere Božje, iz 1690, pozneje predelana, s kipom ,,Črne Matere Božje". Notranjpčino je poslikal Tone Kralj, (1900-1975, slikar, grafik in kipar, predstavnik ekspresionizma, obnovitelj cerkvene umetnosti).
Na Logu — 120 prebivalcev, edino strnjeno naselje v Trenti. Tu sta Informacijska sredipča TNP in Trentarski muzej — kjer so predstavljeni predmeti vsakdanje rabe in zgodovina o ljudski pripovedi o Zlatorogu in čudodelni roži.
Ob vasi se gre v dolino Zadnjica, ki jo obkrožajo prepadne stene in strma pobočja z največjo vipnsko razliko v Julijskih Alpah. Nje konec pa spada med najbolj divja območja v teh Alpah.
Zbral Franci Markež
Laufarji, pustne ma vkare z lesenimni maskami
POD TIVOLSKIM GRADOM
Vodnjak s kipcem dečka z ribo pod Tivolskim gradom je po obnovi, ki je stala slaba dva milijona tolarjev, spet tak kot leta 1870. Ponovno so namestili tri manjkajoče kovinske vaze - skupaj jih je osem - in zasadili pisanoliste agave. Obnova parka skupaj z vodnjakom pod gradom je del projekta prezrti detajli, v okviru katerega bo ljubljanski zavod za turizem za obnovo pe nekaterih drugih „pozabljenih" kotičkov Ljubljane namenil okoli 37 milijonov tolarjev sredstev.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila ljubljanska županja Danica Simpč, v mestni občini upajo, da park ne bo znova žrtev vandalov. Sicer pa že opažajo, da je vandalizma v tivolskem parku, odkar Jakopičevo sprehajalipče gosti fotografske razstave, vse manj.
Za projekt obnove prezrtih detajlov Ljubljane so se odločili, ker je treba razmere v prestolnici venomer izboljpevati, ne pa se s stanjem kar sprijazniti.
V okviru projekta, ki se financira iz koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, je tako predvidena pe obnova sprehajalnih poti ob Ljubljanici, sofinanciranje urejanja botaničnega vrta, izdelava izvedbenih načrtov za uresničitev Plečnikove ptudije Ljubljanice v delu, ki se tiče umetnostno-zgodovinskih smernic prenove bregov Lju-
bljanice, odstranjevanje pkodljivih grafitov, zajezitev nedovoljenega plakatiranja ter trajna osvetlitev zanimivih podrobnosti Ljubljane.
Zavod za turizem je sicer končal tudi projekt označitve vodnjakov s pitno vodo v Ljubljani. Da je v vodnjakih pitna voda, je tako po novem mogoče na samih vodnjakih prebrati v slovenskem in anglepkem jeziku.
ROBBOV
VODNJAK
Restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dedipčine Slovenije (ZVKDS) se bodo lotili pe zadnjih delov Robbovega vodnjaka, ki so ostali pred Magistratom. „Odstranili bomo stopnice in čapo vodnjaka ter restavrirali temelje," je povedal vodja posega Jože Drepar. Interventni poseg na vodnjaku treh kranjskih rek italijanskega baročnega kiparja France-sca Robbe se je z demontažo vodnjaka začel konec avgusta 2005.
Restavratorski center že ima odobrena sredstva za restavriranje izvirnika, ki bo potekalo pozno jeseni in pozimi in s katerim bodo popravili statiko močno načetega obeliska.
Detajl Robbovega vodnjaka
Na pripravljeno mesto v Narodni galeriji pa naj bi ga postavili pele čez dve
leti.^
Že ob začetku posega je bilo odločeno, do bodo kipi treh kranjskih rek v vsakem primeru razstavljeni v Narodni galeriji, o tem, ali bo na trgu stal original ali kopija, pa sta odločali delovno posvetovalna skupina za kon-servatorsko restavratorske posege na Robbovem vodnjaku in mednarodna strokovna komisija.
Kopija spomenika je že nekaj let pripravljena, del je shranjen v prostorih podjetja Marmor Hotavlje, ki jo je izdelalo, kipi pa v Restavratorskem centru Slovenije.
Obnova Zmajskemu mostu
Tudi Zmajski most, ena najprepoznavnejrah arhitektur Ljubljane, se trenutno obnavlja. Obnova se je začela spomladi in bo zajela vse betonske dele mostu, ki datira v začetek 20. stoletja.
Z ljubljanske mestne občine pa so sporočili, da bo obnova, v okviru katere bodo odpravljene popkodbe, nastale ob lanski prometni nesreči ter popkodbe, ki so nastale zaradi vremenskih vplivov in vplivov prometa, stala 30 milijonov tolarjev.
Obnova mostu se je začela s čipčenjem celotne betonske konstrukcije.
Sledilo je kitanje razpok in popravljanje manjrah odlomov na stranici mostu, ki gleda proti Poljanskemu nasipu, ter na koncu zapčita te stranice s posebnim premazom.
Zmajski most čez Ljubljanico je nadomestil starejpega, lesenega, imenovanega Mesarski most, ki je tam stal od leta 1819. Zaradi varčevanja so se pri mestni občini, ki je naročila gradnjo, odločili za železobetonsko konstrukcijo, ki je bila cenejpa, hkrati pa modernejpa od kamnite.
Most je bil zgrajen v letih 1900 in 1901 kot Jubilejni most Franca Jožefa, kar označujeta tudi letnici na zunanji strani (1848-1888) in je eden najpristnejph primerov secesijske arhitekture v Ljubljani.
Načrte za most je izdelal dalmatinski arhitekt Jurij Zaninovič, sicer učenec avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Po njegovih načrtih so bile izdelane betonske obloge, balustrade in tudi kipi zmajev iz bakrene pločevine, ki so postali simbol Ljubljane. Namesto njih so bili sprva predvideni krilati levi. Svetilke na ograji mostu so del originalnega okrasja in so prvotno delovale na plin.
Zmajski most je vpisan v register nepremične kulturne dedipčine. Z odlokom o razglasitvi nekdanjega Šempetrskega, Poljanskega in Karlov-pkega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost je razglapen za tehnični spomenik.
Prva večja obnova mostu je potekala v letih 1983-84, restavratorska dela je prevzel Restavratorski center RS, je pe povedala Ravnikarjeva.
Festival Mozartovega glasbenega filma
Festival Ljubljana, mesto Ljubljana, mesto Dunaj in organizacija Wiener Mozartjahr 2006 so ob 250-letnici rojstva skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta skupaj pripravili Dunajski festival Mozartovega glasbenega filma na Ljubljanskem gradu. Festival je del projekta ,,Vienna Mozart Music Film Festival in Central Europe". V desetih dneh, med 11. in 20. avgustom 2006, se bo vsak dan zvrstil eden od desetih posnetkov največjih Mozartovih oper in koncertov v izvedbi svetovno znanih orkestrov in opernih hip:
Ljubljana je le eno izmed evropskih mest, kjer bo letos potekal Dunajski festival Mozartovega glasbenega filma. Projekt je nastal na pobudo mesta Dunaj z željo približati Mozartova dela čim prpemu krogu ljudi. Prvič je bil izveden leta 1991 na Dunaju kot Filmski festival Mozartovih oper in je do danes prerasel v edinstven mestni poletni dogodek.
Mozart je velik del življenja preživel v različnih evropskih mestih in to je bila ena od pobud, da ob skladateljevi 250-letnici rojstva projekt razrarijo tudi v druge evropske države. Organizatorji Mozartovega leta 2006 na Dunaju filmske predstave klasične glasbe na prostem peljejo v glavna mesta srednje in vzhodne Evrope — ne le skozi Prago, Brno in Bratislavo, kjer se je mudil ta glasbeni genij, pač pa tudi skozi Zagreb, Beograd, Varpavo, Ljubljano in Bukarepto.
Festival bo odprl posnetek enega največjih in najboljph del Mozarta, opere Don Giovanni, ki je bila premierno uprizorjena 1787 v Pragi. Posnetek bo predstavil izvedbo Orkestra Dunajske državne opere pod taktirko Riccarda Mutija. Od oper bodo avgusta na Ljubljanskem gradu pe Titus (La Clemenza di Tito), Cosi fan tutte, Beg iz seraja in Figarova svatba.
in m
zast topa nem ali r kov.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
ŠE VEDNO UVOZ NAD IZVOZOM
Slovenija je junija izvozila za 1,43 milijarde evrov, uvozila pa za 1,54 milijarde evrov blaga. Blagovni primanjkljaj je znapal 103,26 milijona evrov in je bil nekoliko nižji kot maja, ko je znapal 104,14 milijona evrov. Pokritost uvoza z izvozom se je z majskih 93,2 odstotka junija zvipala na 93,3 odstotka. Po začasnih podatkih državnega statističnega urada se je v primerjavi z lanskim junijem izvoz, izražen v evrih, povečal za 1o,4 odstotka, uvoz pa za 13,8 odstotka.
NOV FILM: PETELINJI ZAJTRK
Pokopalipče v Gornji Radgoni je bilo v sredo zjutraj prizoripče prvega snemalnega dne novega slovenskega celovečernega filma Petelinji zajtrk, ki nastaja po romanu Ferija Lainpčka ter po scenariju in v režiji Marka Naberpnika, za katerega je to prvi celovečerni projekt. Privlačna igralska zasedba filmu, ki bo premiero dočakal septembra prihodnje leto, napoveduje uspeh, sodelovanje hrvapke glasbene zvezdnice Severine Vučkovič pa obeta prodor tudi na prostore nekdanje skupne države.
ZAKON O DRŽAVLJANSTVU V PRENOVI
Vlada je na seji 13. julija določila besedilo novele zakona o državljanstvu, s katero želi med drugim preprečiti morebitne zlorabe v zvezi s sklepanjem fiktivnih zakonskih zvez z namenom pridobitve slovenskega državljanstva. Zakonska novela čaka na jesensko prvo obravnavo v državnem zboru, saj je skupina poslancev LDS zahtevala, da državni zbor o tem predlogu opravi splopno razpravo in po opravljeni razpravi glasuje o njegovi primernosti za drugo zakonodajno obravnavo.
V VODO KLJUB HLADU
V Kanalu ob Soči je tamkajpnje turistično druptvo pripravilo tradicionalne skoke z mostu. V globino 17 metrov se je v okoli 18 stopinj Celzija hladno reko Sočo letos pognalo več kot 10 skakalcev. Pomerili so se v figurativnih skokih, skokih na glavo in skokih na noge, nagradili pa so tudi najmlajpega udeleženca in najboljpega domačina.
PO SVETU
TERORISTI NAD LETALA
Britanska policija je v noči na 10. avgust aretirala 21 ljudi, ki so načrtovali razstrelitev letal nad Atlantikom na poti med Veliko Britanijo in ZDA. Razstrelivo naj bi skrivali v ročni prtljagi. To bi bil ,,množični umor nedoumljivih razsežnosti", je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Scotland Yarda. Po njegovih besedah je bila to najhujpa grožnja britanskemu letalstvu doslej. Med aretiranimi osumljenci prevladujejo ljudje, rojeni v Veliki^Britaniji. Policija je preiskala ptevilna stanovanja in hipe. Števila letal, ki so bila tarča načrtovanih napadov, ni navedel, prav tako ni želel navesti imen letalipč, ki naj bi bila vpletena v zaroto. Oblasti so po razkritju načrtov takoj poostrile varnostne ukrepe na britanskih letalipčih in povipale stopnjo ogroženosti pred terorističnimi napadi. Potniki na letih v Veliki Britaniji bodo do nadaljnjega podvrženi osebnim pregledom. Na letalo ne bodo smeli nesti ročne prtljage, pri sebi bodo lahko imeli le denar, dokumente in zdravila v prozorni plastični vrečki. Ameripke oblasti so stopnjo ogroženosti pred terorističnimi napadi na letih iz Velike Britanije v ZDA povipale na najvipo raven. Poostrili so tudi splopne varnostne ukrepe za vse lete v ZDA, pa tudi na notranjih letih. V ponedeljek, 14. avgusta, pa je Velika Britanija že znižala stopnjo stopnjo ogroženosti iz ,,kritične" na ,,hudo". Podoben ukrep so nato uvedli pe v ZDA, kjer so stopnjo ogroženosti znižali z ,,rdeče" na „oranžno" za letala, ki letijo v ZDA iz Velike Britanije. Britanske oblasti so sicer opozorile, da nova stopnja ogroženosti pe vedno opozarja na veliko možnost terorističnega napada.
PREMIRJA V LIBANONU
Tako izraelska vlada kot skrajno libanonsko gibanje Hezbolah sta pristala na poziv premirja, ki ga je izglasoval Varnostni svet Združenih narodov. Po prekinitvi ognja je bilo na jugu Libanona mirno. Izraelska letala so zapustila zračni prostor nad Bejrutom, tiskovni predstavnik izraelske vojske pa je dejal, da tudi na kopnem ni bilo večjih incidentov. Privrženci skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah so medtem razglasili, da so po mesecu dni premagali Izrael. Hkrati so obljubili, da bo gibanje razseljenim zaradi spopadov pomagalo, da se vrnejo na svoje domove. Proti jugu Libanona se sicer že stekajo reke beguncev. Tisoči avtomobilov se po uničenih cestah poskupajo prebiti na jug države, medtem ko libanonska vojska poskupa za silo popraviti ceste. Proti mestu Tir na jugu države pa se je že odpravil tudi konvoj s pomočjo Združenih narodov.
NA KUBI BREZ PANIKE
Raul Castro, brat in namestnik kubanskega voditelja Fidela Castra, ki okreva po operaciji 31. julija, se je v
SLOVENCI V ARGENTINI
Sedanji naslov Svobodne Slovenije je RAMON FALCON 4158 Buenos Aires, Argentina
in ne več Victor Mart^nez 50
SELITEV V SLOVENSKO HI pO
Te dni so v Slovenski hip v ulici Ramon Falcon 4158 v glavnem uredili nove prostore za vsa druptva in ustanove, ki so bile doslej na V^ctor Mart^nez 50. Selitev teh druptev ter uredniptev listov je bila v ponedeljek popoldne ter v torek dopoldne. Tako se je sedaj preselila iz V^ctor Martineza 50 na Ramon L. Falcon 4158 tudi Svobodna Slovenija, poleg nje pa pe Dupnopastirska pisarna, uredniptvo in uprava Duhovnega življenja ter Oznanila in Druptvo Slovencev.
OSEBNE NOVICE
+ Peter Krajnik. V zadnji ptev. Svobodne Slovenije smo poročali, da se je podal na operacijo v sanatorij San Jose od C^rculo^obrero catolico v Buenos Airesu g. Peter Krajnik. Zeleli smo mu zdravje čimprej povrnilo. Pa je Bog ukrenil drugače. Poklical ga je k sebi, da bi pri njem užival večno srečo.
MENDOZA
Občni zbor Fantovske zveze. Člani tuk. Fantovske zveze so imeli nedavno V. redni občni zbor. Izvolili so si nov odbor. Predsednik odbora je sedaj Janez Štirn, tajnik Božidar Bajuk, blagajnik Vinko Zarnik, svetovalec Jakob Bajda. Predsednik odbora je članstvo navdupeval za poživitev druptvenega dela. Fantje so se kar prijavili za turnir in tekme v ping-pongu.
Slovenski mendopki pevski zbor je ob praznovanju slovesnosti praznika Srca Jezusovega pel latinsko mapo v stolnici.
V Cordobi je bila Grintalova Tončka dne 15. julija preoblečena in sprejeta v noviciat skupno s sedmimi drugimi sestrami. Ob tej priložnosti je dobila ime ,,Sestra Marija Antonija ob Božje besede". Na to slavnost je odpo iz Mendoze 7 slovenskih deklet z dupnim pastirjem g. Hornom. Po slavnosti v Cordobi so obiskali izven mesta pe Pustovrhovo, ki deluje v samostanu pod imenom sestra Maria de los Angeles. V mestu San Francisco pa so pogledali mendopke dijake: Zarnikovega Andreja, Pustovrhovega Pavleta in oba brata Hvalica.
Od mendopke slovenske skupnosti je vzel slovo g. Lojze Kočar in se podal v Buenos Aires, kjer je 28-julija t. l. kot je Svobodna ^Slovenija že poročala, stopil v zakon z gdč. Anico Šparhakjevo. Mendopki Slovenci mu na novi življenjski poti želimo mnogo sreče in obilo božjega blagoslova.
MAR DEL PLATA
Po dolgem trpljenju je dne 5. avgusta 1956 spravljen z Bogom umrl g. Andrej Fon, doma iz Trnovega pri Kobaridu. Na zadnji poti ga je spremilo veliko ptevilo Slovencev in znancev. Pogrebne molitve je opravil g. Bori Koman. N. p. v m.
ZAPALA
Prejpnji mesec sem obiskal nape staronaseljene Primorce. Med njimi sem odkril tudi novonaseljenca. Njegov naslov Vam popljam. Tu se ,,borimo" z raznimi težavami. Tudi klimatičnimi. Predvčerajpnjim t. j. 3. avgusta, smo imeli 16 stopinj pod ničlo. Smo pač 1100 visoko ter izpostavljeni vsem vetrovom. Pozdravov obilo vam popilja.
J.P.
Svobodna Slovenija, 16. avgusta 1956 - pt. 33.
SLOVENCI IN ©PORT
19. ATLETSKO EVROPSKO PRVENSTVO
V	pvedskem Goeteborgu se je pretekli teden odvijalo evropsko prvenstvo v lahki atletiki. Slovenija se ga je udeležila z 18. atleti, med katerimi je bilo tudi nekaj zvenečih imen. Še najbolje se je odrezal pprinter Matic Osovnikar, ki je v teku na 100 metrov z novim državnim rekordom 10,14 sekunde zasedel odlično tretje mesto in z njim tudi bronasto medaljo. (Zmagal je Portugalec Francis Obikwelu (9,99); drugi je bil Rus Andrej Jepipn (10,10)). — V 200 m mu ni po tako dobro, saj je izpadel iz finala (zasedel končno 14. mesto), ptafeta 4x100 m je pa izpodletela, saj prvi tekač zaradi popkodbe ni mogel predati ptafete.
V	teku na 800 m Jolanda Čeplak ni mogla ubraniti naslova, saj je v polfinalu zasedla zadnje mesto in izpadla. Namesto nje je Brigita Langerholc dobro tekla v polfinalu, v finalu pa zasedla dobro peto mesto s svojim najboljpm izidom sezone (1:59,30).
Tudi Marlene Ottley je zveneče ime Jamajčanke s slovenskim državljanstvom, ki je s svojimi 46. leti na 100 m zapisala najboljp čas med veterankami. Seveda pa to ni bilo zadosti za uvrstitev v finale: za mesto ga je zgrepla. V prvi skupini je bila peta (11,41), skupno pa deseta. BilO je pa enO izmed najodmevnejph imen v medijskih poročilih.
IZ GOETEBORGA PO ZMAGO V GLASGOW
Merlene Ottey je zmagala na pkotskem prvenstvu v Glasgowu v teku na 100 m in z 11,34 sekunde tekla svoj najboljp čas sezone .
MAJINA IN TININA „UPOKOJITEV"
Pred leti nekaj časa najvipeuvrpčena slovenska tenipka igralka na lestvici WTA Maja Matevžič je na svoji spletni strani objavila, da zaključuje kariero. Novica se je napovedovala že dlje časa, saj je bila 26-letna Ljubljančanka zadnje tri sezone odsotna s tenipkih aren zaradi kroničnih težav z zapestjem in ramenom. Poslovilni dvoboj bo odigrala na turnirju WTA v Portorožu v paru s Tino Križan, ki se je letos prav tako odločila zaključiti pportno pot.
OSEBNE NOVICE
Poroka
V Mendozi sta se poročila Hacijana Šmon in Facundo del Pierre. Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče!
DAROVALI SO
nedeljo za kratek čas pojavil v javnosti, ko je pozdravil venezuelskega predsednika Huga Chaveza. Slednji je nam-
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v njen dobrodelni sklad: N.N., Ramos Mej^a, 100.- evrov; N.N., Miramar, 100.- pesov ob osemdesetletnici; N.N., 50.- pesov (mesečni prispevek); N.N., Acasusso, 200.- pesov. Bog plačaj dobrotnikom!
reč obiskal Fidela Castra ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Raul Castro se je tako prvič pojavil v javnosti potem, ko mu je brat zaradi zdravstvenih težav zaupal vodenje države. Na posnetkih, ki jih je predvajala kubanska državna televizija, se je objemal s Chavezom in ga prisrčno pozdravljal. Kubanski časnik Granma pa je pod naslovom ,,Nepozabno popoldne med brati" objavil fotografijo nasmejanih Chaveza in Raula Castra ob Fidelovi postelji. Pred tem so se namreč pojavljali namigi, da bi bilo lahko tudi z Raulom kaj narobe, potem ko se po Fidelovi operaciji na črevesju v javnosti ni pojavil vse do nedelje.
KITAJSKA PROTI KITAJSKI
Kitajska nasprotuje prizadevanjem Tajvana za članstvo v Združenih narodih. Ob tem poudarja, da je njegov ptirinajsti poskus za pridružitev tej organizaciji obsojen na propad. Dejansko gre za poskus pridobitve soglasja mednarodne skupnosti za neodvisnost Tajvana in Kitajska temu ostro nasprotuje, je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva. Dodala je, da Tajvan kot del Kitajske ne ustreza merilom za pridružitev Združenim narodom, ki jih sestavljajo suverene države.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marija Zorec Supnik, Franci Supnik, Damijan Rozina.
Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Prvič Slovenija in Argentina
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A nič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Slovenska koparkarska reprezentanca je v krogu prijateljskega turnirja pred bližnjim svetovnim prvenstvom na Japonskem v Singapurju izgubila s Španijo s 85:96, izgubila z Argentino z 72:94 in premagala Srbijo in Črno goro z 78:74. Španska reprezen-
sju. Medtem ko so v Buenos Airesu kazali na igro kot izreden uspeh Argentine in predstavljali Slovenijo kot Evropsko velesilo, je bil odmev v Ljubljani drugačen.
STA je poročala, da je Slovenija pogumno začela in v prvi ter delu druge
Delfina prodira, Udrih sku pa ubraniti
tanca je s tremi zmagami prepričljivo osvojila prvo mesto.
To pa je bilo tudi prvič, da sta se pomerili slovenska in argentinska reprezentanca v tem nportu. Mimo izida, nam, je padlo v oči različno pisanje v časopi-
OBVESTILA
ČETRTEK, 17. avgusta:
Zveza slovenskih Mater in žena iz San Martina, lepo vabi na sestanek. Predaval bo Tone Mizerit ,,Pred strupeno medijsko poplavo". Vabljeni tudi možje! SOBOTA, 19. avgusta:
Pevsko glasbeni večer SDO/SFZ, ob 19.30 v Slovenski hiP. NEDELJA, 20. avgusta: Romanje v Lourdes. PONEDELJEK, 21. avgusta:
Srečanje za mlade 1. letnika srednje pole ali ki so v tej starosti; od 8,30 do 19. ure. Voditelji: g. Franci Cukjati, g. Pavle Novak CM in sodelavci. SOBOTA, 26. avgusta:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip. NEDELJA, 27. avgusta: 34. Obletnica Rožmanovega doma. V Slompkovem domu mladinski dan. SREDA, 30. avgusta:
Učiteljska seja voditeljic ob 20. uri v Slovenski hip. SOBOTA, 2. septembra:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip. Domače koline na Pristavi od 19. uri. NEDELJA, 3. septembra:
40. obletnica Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri
v Slovenski hipi. Sv. mapa za Rupnika, Hacina in sodelavce SOBOTA, 9. septembra:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip. Premiera otro pke igre v Slom pkovem domu. NEDELJA, 10. septembra: Mladinski dan v Napem domu v San Justo SOBOTA, 16. septembra: Pomladanski ples v San Martinu NEDELJA, 17. septembra: 45° Obletnica Slompkovega doma SOBOTA, 23. septembra:
Obletni koncert Me panega pevskega zbora San Justo v
Napem domu.
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ptevajo!
četrtine narekovala ritem igre. Udrih in Nesterovič sta bila glavni orožji, medtem ko je izkupena zasedba igralcev iz Južne Amerike pripravljala teren za kasnejpi napad. Pravzaprav, da Argentini sploh ni bilo treba napasti, saj si je Slovenija sama izkopala jamo s ptevilnimi zgrepenimi meti, nenatančnimi podajami in nepotrebnimi napakami (17:7). Glede na to, da je Argentina dobila tretji del igre z dvaindvajsetimi točkami razlike in povedla s 77:49, je bil zadnji del zgolj formalnost.
Trener Alep Pipan je na novinarski konferenci povedal: ,,Igra Slovenije v tretji četrtini je bila daleč od tistega, kar zmore slovenska reprezentanca. Zgrepili smo nekaj lahkih, odprtih metov, celo par polaganj in tu smo izgubili stik z nasprotnikom. Argentina je izjemno močna ekipa, ima vrsto odličnih in izkupenih koparkarjev, tako da sem prepričan, da bo na svetovnem prvenstvu segla zelo visoko."
Gonobili je bil nedosegljiv za Slovence
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
15. avgusta 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 187,6 SIT
Odbor Na pega doma vabi vse člane na IZREDNI SESTANEK
v nedeljo, 20. avgusta 2006 ob 10.00 uri
Vsi lepo vabljeni!
Skupaj bomo praznovali kot ena dupa in eno srce
40. obletnica Zveze slovenskih mater in žena
v nedeljo, 3. septembra
Ob 16. sv. mapa v cerkvi Marije Pomagaj
Nato slavnostna akademija v dvorani pkofa Rožmana
-	Pozdravi
-	Psalmska kantata Žena-Mati
Spisal Alojz Rebula, uglasbil Jože Ropitz Režija: Miha Gaser Po akademiji žrebanje in zakuska
Vsi lepo vabljeni!
1 ' 36. Mladinski dan v Slomšlcovem domu	
Oi	27. AVGUSTA
S.DO	^acetek tekmovanj
" 10,45	Dviganje zastav
n.DO	Sv. Maia
13.00	Kobiju
19.00	Kulturni program v dvorani
	Nara prosta zabava in Dj
	Slomškov Dom - Castslli 28-Äamos MeJia
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
ROZMANOV DOM
VABI STAREJŠE IN MLAJŠE, DOLGOLETNE IN NOVE PRIJATELJE NAŠE USTANOVE NA PRAZNOVANJE
34. OBLETNICE
27. avgusta
v prostorih doma, na ulici Martin Fierro 4262, San Justo ob 11:30: sv. mapa
ob 12:30: prijateljsko kosilo (cena za starejpe $10.- in za otroke $5.-)
KAR HOČEMO, DA BI LJUDJE STORILI NAM, STORIMO TUDI MI NJIM. STOPIMO SKUPAJ. PRIBLIŽAJMO SE NAŠIM STAREJŠIM.
Prijave za kosilo sprejemamo na tel.: 4669-1684 ali 4485-4519

37.
v soboto 19." Avjusta Začetek ob IS^. 30 uri	/
: Vstopnina $8	.
Ram6nL Falcön4158^,,^ . ^ ^
'	' . SDO-SFZ Centrala