Lelo 11.
Ilaiilanske volilve
Nobene volivne borbe nikjer ni svet s ta« ko živini zanimanjem spremljal in gotovo ga ni bilo povojnega dogodka, da bi ljudje ,s tako nestrpnostjo čakali na prve izide, k.akdr se bo to zgodilo v nedeljo, ko bodo milijoni Evropcev strmeli v radijske a p a« rate in čakali na zavest, — »ali so ali niso? Ali sem jim je ali se jim ni posrečilo« ?
Eno je jasno: če bi zmagal »Ljudski blok,« ki ga vodijo komunisti, bi ne bilo Več mogoče govoriti o vzhodni in zahodni Evropi, evropska tehtnica bi se preveč nags m'la na določeno stran.
Gre torej za ohranitev ali porušenje rav« ftotežja. Na vsak način pa bi’ kljub porazu pod komunističnim vodstvom stoječega bloka še vedno bilo nadvse važno, v koliko močan bo ta izšel iz volivne borbe. Če bi krščanski demokratje dosegli absolutno ve« cino, bi bil političen položaj jasen. V nas= Protnem slučaju pa bi levičarski blok še Vedno imel možnost političnih kombinacij z raznimi strankami in strančicami, ki gre« do samostojno na volitve irt bi v tem primeru mogle tvoriti jeziček na tehtnici. Sicer je po raznih znakih sodeč populär« host komunistov in levih socijalistov v za d« Pjem tednu občutno padla, vendar je do vo« litev še nekaj dni, ki bodo odločilni.
Da so komunisti kot taki v Italiji v manjšini, je na dlani. Italija je vendar naj« bolj katoliška država na svetu in kako je sploh bilo mogoče ,da je komuhističnodevu barska ideja zajela tako široke sloje naro« da? — Ponoviti je treba, da je pravih ko« munistov procentualno v Italiji le malo. posrečilo pa se jim je potegniti za seboj Ljudske mase, ker so, znali spretno izrabiti težak gospodarski in politični položaj v voj« Pi poražene italijanske države.
Drugi, še globlji vzrok temu pa leži v dejstvu, da je danes Italija edina država še v Evropi ki je ohranila sistem veleposestev m kmetovskolonov. Zato je kaj razumljivo, da se je južna Italija pri volitvah za repub« bko ali monarhijo izrekla v večini za mo« Parhijo, v sedanjem političnem boju pa, ko So komunisti vrgli med kmete geslo o zem« Ljiški reformi, javljajo, da so izgledi levi« brskega bloka predvsem v južni Italiji še
močni.
Neutajljivo je tudi dejstvo, da pri nobe« Prnn. drugem narodu ni meja med aristo« *Patsko«meščanskim slojem in delavsko« *mečkim tako ostra, nasprotstva tako očit« Pp. Tudi te reči so voda na levičarski mlin.
Nedeljsko odločitev bo prineslo nad 27 milijonov italijanskih volilcev. Pri zadnjih Molitvah so levičarske stranke, ki tvorijo danes »Ljudski blok«, zbrale 11 milijonov Sasov. Teoretično bi bilo torej mogoče s prirastkom enega ali dveh milijonov ob do« J°čeni volilni abstinenci doseči zmago. Te« ge zavedajo tudi krščanski demo« •Jfatje. Zato so tudi od vsega početka vo« dili volilno borbo tako, da so pozivali na dolžnost volilne udeležbe. Oni prav dobro P®do, da bo ogromna večina brezbrižnežev,, ostajajo doma, volila nje, če že bodo šli da volišče.
Erugi udarci levičarskemu bloku pa so padli z zunanjepolitične strani. Na izjavo "■ab zapadnih velesil, da so pripravljene ri-st vrniy	komunisti niso mogli nič
tehtnega odgovoriti. In samo tisti, ki pozna °bro italijansko množice, ve, kako jih je mogoče z nekaj običajnimi nacijonalnimi sesli dvigniti in oživiti. Vsakomur je jas« p* da je bila ponudba Trsta tudi volivni manever, ki pa prav verjetno svojega cilja m zgrešil.
Drugi sličen udarec za italijanski ljudski ^l°k je bil sovjetski »Ne« v Varnostnem v®rii, ko so zapadne demokracije predla« gale sprejem Italije v Organizacijo združe« m narodov. Seveda je tudi ta ponoven Predlog padel povsem preračunano tik pred olltvami. Sovjeti so bili že prej dvakrat (Nadaljevanje na strani 2.)
Celovec, 16. aprila 1948	* Šletilka 16
VSEBINA LONDONSKIH RAZGOVOROV
Zopel avstrijske meje
Pri pogajanjih v Londonu so zopet načeli vprašanje avstrijskih meja. Britanska in ameriška delegacija sta do sedaj temeljito proučevali jugoslovanske predloge in sta mnenja, da so nesprejemljivi.
Majoribanks je dejal, da bi teritorijalna izguba onemogočila Avstriji, da bi ta mo« gla sprejeti bremena državne pogodbe, če ima Jugoslavija za predložiti nove predloge, naj to stori pismeno« Ako pa bi proučeva« nje kakšne nove jugoslovanske spomenice pokazalo, da nudijo novi predlogi temelj za pogajanja, tedaj naj se jugoslovanski vladi da možnost, da predloži ustmeno svoj slučaj.
Kbktomov je zahteval, da morajo Jugo« slovane na vsak način sprejeti. Dejal je, da nima ničesar proti predložitvi pismene spo«
Zn Berlinom Dunaj
V	Londonu so z nezadovoljstvom sprejeli vest.o novih nadzorstvenih ukrepih na Se« meringu pri Dunaju, a ostali vkljub temu mirni.
5. aprila je sporočil general Medvedov svojim zavezniškim kolegom, da morajo imeti vojaške osebnosti in civilisti treh velesil «pri prekoračenju demarkacijske črte prepustnico ali osebno izkaznico s sliko.
V	teku pogovora med namestnikom bri« tanskega visokega komisarja in namestni« kom ruskega visokega komisarja, je ruski general šeltov obljubil, da bo sporočil rus« kemu visokemu komisarju britansko sta« lišče glede tega vprašanja.
11.	aprila pa so Rusi nenadoma ustavili na Semeringu vsa britanska vojaška vozila z britanskimi vojaki in britanskimi civilisti in zahtevhli od njih prepustnice in osebne izkaznice s sliko. To se je ponovilo tudi v nedeljo. Samo vlak, S katerim se je vračal na Dunaj britanski visoki komisar general«
„(e bi nas Rusi izpodrinili"
piše Brian Conell, berlinski poročevalec časopisa »Daily Mail,« »hi se trem milijo« nom Berlinčanov dogodilo naslednje: Pomanjkanje vode in plina bi prizadelo približno milijon prebivalcev v ruskem pre« delu mesta, če bi jih vključili v rusko za« sedbeno ozemlje Nemčije.
Ce bi Rusija vrgla zahodne zaveznike iz Berlina, bi nemško prebivalstvo te metro« pole bilo prikrajšano za 700.000 ton živil in za 2,000.000 črnega premoga. To blago pri« haja namreč iz ozemelj, ki jih imajo zase« dene zahodne velesile.
Trije zahodni predeli Berlina pa hi bili slabo oskrbovani z elektriko, če bi se vzhodni del mesta odcepil od drugih. Tam je namreč velikanska elektrarna, ki oskrbu« je skoraj ve» Berlin z elektriko, a napaja se z vodo iz rezervoarjev, ki pa so ob de« markacijski črti na britanski strani.
Število prebivalcev v Berlinu: sovjetski predel mesta 1,189.617 oseb ameriški	•	998.112
britanski	629.373
francoski	■ 438254
skupna 3,255.356 oseh Voda in plin prihajata večinoma iz treh zahodnih delov mesta, kjer se nahaja tudi 86% celotne lahke in težke železne indu«
menice, toda ne smejo zavezniški državi odkloniti sprejema; tudi je nepravilno na« ziranje, da zavisi sprejem Jugoslovanov od proučevanja spomenice, ki hi jo predložili.
Koktomov je predlagal, naj se takoj do« loči datum za sprejem jugoslovanske dele« gadje ter obljubil, da bo sestavil pova« bilno pismo jugoslovanski vladi za bodoča zasedanja.
Ko je Majoribanks pripomnil, da so za« padne delegacije že podale svoje stališče do mejnega vprašanja in da je le na Rusiji le« žeče, da se ta načelno izrazi, je Koktomov odvrnil, da sovjetska delegacija lahko poda
ni poročnik Galloway, je lahko brez nadalj« nega peljal čez demarkacijsko črto na Semeringu.
Z britanske strani sporočajo, da v torek niso mogli odposlati diplomatske pošte, ker vozač avtomobila, ki je vozil pošto, ni mo« gel prekoračiti sovjetske cone na Schwe« chatski cesti na Dunaju. Zaradi tega do« godka pričakujejo novo britansko protestno noto.
V torek je bila. v britanskem glavnem stanu na Dunaju tiskovna konferenca, na kateri je namestnik britanskega visokega komisarja general Winterton zavzel stali« šče do dogodkov na Dunaju v zadnjih dneh.
Diplomatski dopisnik londonskega radija je izjavil, da zasledujejo v Londonu z veli« kim zanimanjem rusko politiko v Berlinu in na Dunaju. Diplomatski dopisnik pravi, da so zadnji ruski ukrepi več kakor pa ma« lenkostne šikane.
strije. Vzhodni del mesta pa. oskrbuje ve« čino Berlina, z elektriko, tudi je v njem 38% kemičnih tovarn.
Vsak mesec se uvozi iz zahodnih zased« benih področij 55.807 ton živil, 30% potom rečne'plovbe in 70% z železnico. Od tega dobi ameriški predel mesta 26.605 ton, bri« tanski 17.280 in francoski 11.922. Rusi pre« hrahjujejo samo svoj del mesta, a oskrbu« jejo ves Berlin z zelenjavo.
Zaloge živil v Berlinu so približno slede« če: za 14 dni imajo rib na zalogi, za 16 dni mesa, za šest tednov krompirja, za 11 ted, nov moke in za šest mesecev sladkorja. —
160.000	ton črnega in 140.000 rjavega pre« moga uvozijo v Berlin vsak mesec iz za« hodnih zasedbenih pasov. Ruski del mesta dobi od tega tretjino.
»Daily Mail«,.London
NOVA KONFERENCA 16 DRŽAV
V četrtek se je pričela v francoskem zu= nanjem ministrstvu nova konferenca 16 držav, ki sodelujejo v Marshallovem načr« tu. Na dnevnem redu je podpis pogodbe o gospodarskem sodelovanju in ustanovitev stalne organizacije držav Marshallovega načrta.
svoje stališče šele takrat, ko bodo Jugo« Slovani zaslišani.
Edino, kar izhaja iz ruskega zadržanja pri londonskih zasedanjih,, je dejstvo, da Sovjetska zveza ne želi prekiniti pogajanj. Ko je bila tema »Nemška imovina« za en« krat izčrpana, je dobil Koktomov povod, da načne temo drugih neurejenih vprašanj.
Poziv lialoličanoii!
Rimskojkatoliška hierarhija Anglije in Walesa je v knezoškofijski palači v West« minstru podala načelno izjavo proti nače« lom in metodam- komunizma.
Izjava poroča najprej o posledicah" ko« munistične doktrine, njegovem zatiranju človečanskih pravic ter poudarja, da je bi« la narodom Vzhodne Evrope odvzeta neod« visnost in da sedaj komunizem pripravlja revolucijo na Kitajskem,: Italiji in Francij5; zares ... »zadnje dni smo bili priča,, da bi hoteli komunisti doseči nadzorstvo nad Ber« linom.
Nahajamo se pred odločilno izbiro. Ta izbira se glasi: Ali za Boga ali proti Bogu. Nobeden dober katoličan ne more biti pravi komunist, pravtako kot ne more komunist biti dober katoličan.
Biti moramo apostoli krščanskosocialne pravičnosti. Vsled tega je potrebno, da poz« najo delavci in nameščenci -socialne cerkve« ne nauke in da gledajo na to, da se ti nauki izvajajo tudi v dejanju. Socialna pravičnost pa tudi zahteva, da prejema delovni človek takšno plačilo, ki omogočuje materijalni obstoi njemu in njegovi družini. Socialna pravičnost pa istotako zahteva, da delavec pošteno vrši vsakodnevno delo.
Nujno pozivamo katoliške nameščence, đa se aktivno udejstvujejo v svojih udruženjih in da se brigajo za to, da bodo načela soci« alne pravičnost} vodila delovanje trgovine in industrije. Pozivamo naše katoliške delavce ,da se pridružijo Svojim zvezam in udruženjem in v njih aktivno delujejo,- ter tako pomagajo, da ho krščanski duh preve« val vse njihovo delo.«
'(»The Times«)
Spomenik Rooseneiln
12.	aprila je bila tretja obletnica- smrti pokojnega ameriškega predsednika D. Franklina Roosewelta. V Londonu so ob tej priliki odkrili na Grosvenur Square spomenik pokojnemu, katerega je izdelal sir Wiliam Reid Dick.
Odkritju spomenika so prisostvovali: soproga pokojnega predsednika ga. Eleanor Roosewelt, angleška kraljevska dvojica, princesa Elizabeta s soprogom, knezom Edinburškim, britanski ministrski pred« sednik Attlee, Winston Churchill, feldmar« šala Montgomery in Alexander, visoki bri« tanski in ameriški, častniki ter vodilne po« lirične osebnosti.
Po kratkem nagovoru angleškega krhlja, ki je v kratkih besedah počastil pokojnega Roosewelta, je ga. Rooseveltova odkrila spomenik. S službo božjo, kateri je prisost« vovalo več tisoč ljudi, so to slovesnost za« ključih.
Gospa Rooseveltova je spomnila v svo« jem govoru navzoče, da bodo ostale štiri temeljne človeške pravice, katere je prvi objavil pokojni soorog, še vedno cilj pošte«, nih svobodoljubnih ljudi. Te svoboščine so: svoboda govora, svoboda pred pomanjka« njem, svoboda pred strahom in svoboda vesti-
ITALIJA
Okrog 10.000 katoliških partizanov je korakajo preteklo nedeljo ob veliki vročini na glavni trg v Milanu, da poslušajo govor generala Effaela, Cardona, ki je bil med vojno poveljnik katoliških partizanov. Po= vorka je imela, tudi namen ovreči komuni; stične trditve, da so bile vse italijanske skupine, ki so se borile proti Nemcem in Mussoliniju, izključno levičarsko usmer= jene.
V	teku preiskav, ki jih je izvedla italL janska policija, da bi našla skrito orožje komunistov, ji je prišlo v roke 500 stroj, nie in, strojnih pušk, 4300 pušk, 1600 pi, .štol, 7000 ročnih granat in nad en milijon nabojev.
Ministrski predsednik de Gasperi je iz, javil pri volilnem shodu v Genovi, da pri, haja sedanja nevarnost S strani komuni, stov, ki so pripravljeni nastopiti s silo in poizkusiti sestaviti teroristično milico. Vlada ima dolžnost, da zatre vsak tak po, izkus že v kali.
Odklonilno stališče Sovjetskega odposlan, ca pri Združenih narodnih' do predloga za, padnih velesil za sprejem Italije v organi, zacijo Združenih narodov je naredilo velik vtis na italijanske volilce.
Koordinacijski odbor italijanskih strank, ki ima nalogo skrbeti za izvedbo svobodnih volitev, je ponovno pozval vse stranke, naj ukrenejo vse potrebno, da bodo volilni izi, di 18. aprila doseženi v miru in redu.
Na Liparskih otokih v severni Siciliji so Odkrili zaroto komunistov, katere izrastki vodijo baje vse do Avstrije in Jugoslavije.
FINSKA , | T;
Finski predsednik Pa&sikivi, je ^govoril po radiju finskemu narodu o vojaški po, godbi s Sovjetsko zvezo in zanikal poroči, la, ki pravijo, da ogroža notranji red na Finskem državni udar pri splošnih volit, vah. »Znana niso niti kaka dejstva, niti bi ne imeli taki nameni uspeha, ker finski na, rod ve, da sta red in mir predpogoja za na, daljni obstoj vsakdanjega življenja,« je iz, javil Paasikivi.
JUGOSLAVIJA
V	Istri so jugoslovanske oblasti zaprle nekega katoliškega duhovnika, ker je v svoji pridigi razlagal, da je Bog ustvaril človeka in ne, da izvira človek iz opice, ka, kor trdi to marksistični nauk.
V	Jugoslaviji so ukinili ves notranji le, talski promet. Razlogov za ta ukrep v Beo, gradu niso navedli. Ta sklep so izvršile ju, goslovanške oblasti nepričakovano in je še posebno presenetljiv, ker so ravno v zad, njem času v Jugoslaviji močno propagirali lefalski promet. Na podlagi tega novega ukrepa' so prizadete štiri dnevne zračne li, nije. Sumijo, da so izdali ta ukrep zaradi pomanjkanja bencina. Izgleda ,da jugoslo, vanske vojaške oblasti niso bile pripravlje, ne dati na razpolago potrebnega goriva, ker sli ga nimajo - same dovolj ali pa hočejo štoditi z njim.
Jugoslovanska in italijanska vlada sta v skupni noti objavili amnestijo za vse po koncu vojne obsojene Italijane oziroma Ju, goslovane: Vsi se lahko povrnejo v domo, vino. Med te spadajo tudi optanti; izvzeti so pa vojni zločinci.
Z mesecem aprilom se je pričelo v Jugo, slavij! velikopotezno delo za zgraditev av= tomobilske ceste »bratstva in enotnosti,« graditev novega Beograda in razširitev strojne livarne Ivo — Lola Ribar v 2e= lezniku. Pri teh delih bo zaposlenih 116.000 mladincev iz vseh krajev Jugoslavije kakor tudi napredna mladina iz 40 držav.
Jugoslovanska ljudska mladina se je ob, vezala ,da bo zgradila več hiš in zadrug v vaseh. 13 tisoč mladincev iz Makedonije se je obvezalo, da bo zgradilo veliko hidro, električno centralo. 5 tisoč mladincev iz Slovenije bo zgradilo vas Okrica, 8 tisoč mladincev iz črne Gore bo dokončalo že, lezniško progo Nikšič—Titograd, hrvatska mladina bo zgradila pionirsko mesto.
V	ponedeljek se je pričela v Ljubljani sodna razprava proti skupini 12 ljudi, ki so obtoženi, da so bili v vohunski službi v ko, rist neke tuje zapadne velesile. Kot vodja te skupine je označen profesor Mirko Bi, tene, ostali obtoženci pa so: Rehar Radivoj, pisatelj in novinar; dr. Dokler Marijan, ka, tehet; Zor Vinko, katehet; Dimnik Ciril, inženir; Žekar Aleksander, železostrugar; Krek Alojz, akademik; Sirk Albin, učitelj; Soklič Janko, tehnični nameščenec; Kemc Marija, uradnica; Križnič Marija; Bitenc Jožica, upok. učiteljica. Ves potek razprave prenaša tudi ljubljanski radio.
Jugoslovanska vlada je izročila britan, skemu in ameriškemu veleposlaniku v Beo, gradu novo dolgovezno noto, ki 'je v zvezi s položajem v Trstu. V tej noti zavračajo britanske in ameriške očitke.
VATIKAN
Tajništvo Vatikana je poslalo na itali,
' jansko veleposlaništvo pri sveti stolici no, to glede nedavno priobčenih »odkritij* va, tikanske diplomacije. Italijanski novinar, ki je napisal knjigo o teh »odkritjih« in se, di sedaj v osrednjem zaporu v Rimu, je priznal, da nimajo izvajanja o »odkritjih« sploh nobene podlage in so popolnoma iz, mišljena.
NEMČIJA
Pri Helmstedtu, kjer-je tretji uradni kraj za prekoračenje mej med nemško bi« cono in sovjetsko cono, je položaj v sploš, nem miren. Vendar pa je v noči na 1. april prišlo do velikih težkoč pri medeonskem prometu in do ojačenega nadzorstva potni, kov. Na važnejših točkah, kjer so ljudje prekoračili mejo ilegalno, so ustanovili no, ve ruske komandature. Leteče mejne straže pa nadzorujejo gozdove.
Obmejne nemške vasi ria ruski strani so sedaj zasedene z nemško policijo pod po, večanim ruskim nadzorstvom. Število rus, kih obmejnih čet se je pomnožilo za tri do štirikrat.
Položaj v Berlinu sc jc ponovno zaostril, ker so telefonske zveze Angležev in Ameri, čanov v nevarnosti. 'Rusi nočejo podal j, šati britanskim in ameriškim tehnikom pro, pustnice preko 15. aprila. Zaradi tega ni mogoče oskrbovati telefonskih linij, ki pe= Ijejo skozi rusko zasedbeno cono. Britan, ske in ameriške zasedbene oblasti so veza, ne na te telefonske linije ne samo pri zve, zi z ostalo Nemčijo, ampak tudi.v London in 'Washington. Rusi so zahtevali od Angležev in Američanov, naj umaknejo svoje tehni, ke iz njihove cone.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Češkoslovaška vlada je odklonila povabi, lo Varnostnega sveta, ki jo je povabil, naj se udeleži razprave* glede februarskih do, godkov v Češkoslovaški.
Češkoslovaški socijalni minister Erban je poročal parlamentnemu odbo'ru, da so odpustili v teku februarja m marca mese, ca na češkoslovaškem 8300 oseb iz politič, nih razlogov iz službe. V javni upravi je izgubilo službo 2500 oseb, v zasebnih in po, državljenih podjetjih pa 5800.
Češkoslovaški diplomatski zastopnik v Švici dr. Glaser je prečital ob priliki svoje ostavke zbranemu osebju poslaništva izja, vo v kateri pravi:
»Grem, ker bi ne mogel, pogledati pošte, nim ljudem več v oči, če bi moral zastopa, ti vlado, ki zatira vse, kar smatram za naj, svetejšo človeško pravico: pravico do svo, hodnega mišljenja in svbbodnega govora, pravico do svobodnega dela in življenja brez posegov s strani oblasti in tajne poii, cije. Ne maram, da bi nam lahko očitali, da nismo vsi protestirali.«
Z dr., Glaser jem vred je podal ostavko tu, di ataše Vladimir Rcnes. Dr. Glaserja je imenovala že nčva Gottwaldova vlada, za češkoslovaškega diplomata.
Iz Češkoslovaške so izgnali dopisnika francoskega časopisa »Le Monde«.
Vladni komunike objavlja, da se češko, Slovaške volitve za parlament ne bodo vr= šile 23. aprila, kakor je bilo to določeno preje, ampak šele 30. maja. Češkoslovaški ministrski svet je odobril novi volilni za, kon.
Komunistični namestnik ministrskega predsednika, Zapotocki, je pozval vse de, mokratične in napredne sile, naj pri prL hodnjih volitvah sestavijo skupno volilno listo.
Kakor poroča jo, je pristalo v okolici Mo, nakovega- češko letalo s 25 češkimi letalci, ki bi morali leteti v Bratislavo. Češkoslo, vaški letalci so spremenili raje svojo smer in pobegnili v ameriško cono Nemčije. Ob pristanku so zahtevali samo trije potniki, da se jim omogoči povratek.
PALESTINA
Državljanska vojna v Palestini je zopet močneje zadivjala. Arabske čete, so pričele nov napad na židovsko četrt v Jeruzalemu, pri katerem so uporabili tudi topništvo. Po poročilih je izgubilo pri tem napadu veliko število oseb življenje.
Več dni je trajal boj za vas Kastcl v blL zini Jeruzalema.
V arabski vasi Deir Yaseün pri Jeruza, lemu so teroristi zloglasne Sternbande po, klali v petek dvesto arabskih žena, moških in otrok. Jewish Agency je izrazila zaradi tega dejanja svoje ogorčenje in pozvala , vojskujoče se stranke, naj upoštevajo pra, vice civilnega prebivalstva.
Osebni železniški promet med Palestmo in Egiptom so ukinili.
Kakor poročajo, je sprejela izvršna ob, last Jewih Agency poziv visokega komisar, ja Cunninghnma za prekinitev sovražnosti Isti poziv so poslali tudi arabski ligi, ki zboruje v Kairu.
Jewish Agency, je uradno objavila usta, novitev trinajstčlanske vlade, ki naj pre, vzame upravo židovske države po ukinitvi britanskega mandata.
JAVA
Vlada Nizozemske Indije namerava uki, niti zasebna veleposestva na Javi, ker se dosedanji sistem ne strinja z nazori prave demokracije in lastne vlade.
ŠVICA
Švicarska komunistična stranka, stranka dela imenovana, je dobila pri volitvah ob, činskih svetnikov v St. Gclenu samo 208 glasov napram 833, ki jih je mogla zbrati še pri zadnjih volitvah, ter propadla. Do se, daj je imela vsaj štiri mandate v občinskem svetu, sedaj pa jih je izgubila.
Tudi v Ženevi je izgubila stranka dela vo, litve. Tu so se vršile volitve sodnikov. Ko, munisti so dobili vsega skupaj komaj 3000 glasov, dočim so, dobili meščanski kandL dati nad 9000 glasov. Komunisti so posta, vili doslej v Ženevi tri sodnike, sedaj pa v ženevski sodni palači sploh niso več zasto, p 3 ni.
EGIPT
V Egiptu je izbruhnila pretekli teden stavka«-1500 bolniških strežnikov, ki so zahtevali povišanje plač. Stavkujoči so na, padli policijo z gorečimi žimnicami in vre, lo vodo. Policija je aretirala 715 oseh. S tem se je stavka tudi končala.
Policija je otvorila v boju s stavkujočimi ogenj in ranila 125 oseh. Ko so se bolniški strežniki predali, so izpovedali, da so pov, zročitelji stavke v bolnišnici uvedli tero, ristični režim in grozili strežnikom in strež, nicam ter bolnikom, ki sc stavkujdčim ni, so hoteli priključiti.	'
rekli »Ne«, ker so sprejem Italije vezali tu, di na sprejem držav, ki so danes v sovjet, skem območju, bile pa so prav tako kot Ita, lija in še delj nemški vazali.
Če danes pogledamo nazaj na štiri tedne volilnega boja v Italiji, vidimo, da se je protikomunističnim silam posrečilo odvrni, ti pozornost množic od socijalnlh in gospo, ds rakih vprašanj na vprašanja nacijopal, nega prestiža. Sicer je Rusija v tem po, gladu skušala svojim privržencem v Italiji pomagati s tem, da je predlagala, naj se Italiji vrnejo njene afriške kolonije. Kot vprašanje Trsta tako je tudi to vprašanje ostalo odprto vsled odpora ene izmed ve, lesil in to je bila Anglija. Pričakujejo pa, po časopisnih mnenjih sodeč, da bo Bevin še pred volitvami, tudi v tem pogledu po, dal še neko izjavo. Italijani pričakujejo za, trdno, da jim bodo vrnjene vsaj njihove predfašistične kolonije in to sta Eritreja in Cirenajka.
Kakšna je razporeditev strank v Italiji in kako si stoje nasproti?
Levičarski blok gre v borbo pod našlo, vom .»Ljudski blok« in ga sestavljajo sle, deče stranke: komunistična z včditeijcma Togliatijem in Longom, večinski socijs listi pod vodstvom Nennija, ter republikanci, ki so s svoje strani v volivno borbo vpregli tu, di ime narodnega junaka Giuseppe Gari, baldija.
Protikomunistični tabor tvorijo- krščan, sko demokratska stranka- predsednika vla, de De Gasperi ja, socijalistični disidenti pod vodstvom Saragata, liberalna stranka, mo, narhistična stranka, stranka »Qualunqui, stov« (nasprotniki jih imenujejo »neofaši, ste«) ter stranka desničarskega »socijalne, ga gibanja.« Kot zanimivost je treba ozna, čiti tudi dve nemški jušnotirolsM stranki in sicer »Ljudsko stranko,« ki ima v grbu planinko ter »Socialdemokratsko stranko« z orlom v grbu. Sicer je vseh strank okrog 100, pomembne pa so le zgoraj navedene.
Volivno udeležbo za poslanske volitve v skupščino ima vsak italijanski državljan obojega spola, ki je prekoračil enaindvajse, to leto. Teh je 28.9 milijonov.
Volivnih upravičencev za senatne volitve pa je 24 milijonov, ker imajo volivno pra, vico le državljani, stari nad. 24 let.
Število poslancev v parlamentu zna« ša 574.
Ne bo odveč osvežiti spomin na- izid vo, litev 2. junija 1946. Takrat so dobili komu, nisti 105 poslanskih sedežev, socijalisti 112 (slabe dve petini vseh poslancev).' Kot smo že omenili, je splošen vtis tak, da komu, nisti v Italiji izgubljajo na prestižu. To je tudi res. Ne smemo pa pozabiti, da bo kljub eventualni zmagi krščanskih demokratov nevarnost odstranjena le začasno, kajti če bodo v Italiji krščanski demokrat je čakali s potrebnimi socijalnimi reformami, bo ne, deljska volivna zmaga le Pirova zmaga. Bolezen premagaš z zdravili in s hrano, ki daje življenje. Injekcija sicer podaljša živ, Ijenje, ga pa ne ohrani. Treba bo močnih
TRST
V	merodajnih zavezniških krogih odloč, no zanikajo vesti ki pravijo, da so ob de, markacijskih mejah med anglo,ameriško in jugoslovansko Cono svobodnega Trzaš, kega mesta izvedli posebne vojaške ukrepe. Ta poročila se popolnoma neutemeljena. Ravnotako izjavljajo v krogih narodnega osvobodilnega odbora Istre, da na jugoslo, vanski strani niso podvzeli nobenih vojaš, kih ukrepov.
KOLUMBIJA
V	Kolumbiji je izbruhnila v petek revo, lucija. Neznani storilec je ubil voditelja le, vičarsko liberalne stranke Georga Gaitana in s tem sprožil splošno revolucijo levičar, sko radikalnih strank. Dasiravno so takoj sestavili novo vlado, se nemiri in ropanja še niso končala. Mesto Bogota, kjer je ob tem času bila konferenca ameriških držav, je zelo trpelo na posledicah razdejanja. Trgovski del mesta jc v razvalinah, večina cerkev je pogorela. Število mrtvih je zelo veliko.
V	komunikeju, ki ga je izdala vlada Pa, raguaya, pravijo, da so komunisti poizku, sili v večih južnoameriških državah ^izzvati nerede. Pri tem je hotela mednarodna zarota razbiti panameriško konferenco. Po, zaprli so številne komuniste in zaplenili ve, like količine orožja, streliva in propagand, nega materijala. Ker je jasno,, da so žaro, to pripravili komunisti, je kolumbijska vla, da prekinila diplomatske odnosa je s So,-vjetsko zvezo.
Nova kolumbijska vlada, ki jo vodi pred, sednik Parez, ima šest konservativnih čla, nov in šest liberalnih opozicijonistov. Via, da je z zadnjimi ukrepi položaj uredila in člani panameriške konference so sklenili nadaljevati konferenco.
Obstaja potopis »Italija, nje slava in be, da.« Napisan je bil pred polstoletjem. Knji, sprememb in sicer v prid delovnim masam, ki so, kar sc življenjskega položaja tiče, po pravici nezadovoljne.
beda.« Napisan je bü pred pol stoletja. Knji» ga je danes skoraj za med staro šaro. Le njen naslov daje misliti. Slavna je Italijan, ska zgodovina in italska zemlja je bila že mnogokrat področje, kjer se je odločala usoda Evrope. Morda se bo tudi v nedeljo.
Ljudskemu bloku pod komunističnim vodstvom je treba prirastka najmanj 70 poslancev; selo neverjetno je, da bi se to zgodilo. Kljub njegovemu porazu pa bo po» loža j ostal isti, če bi dosegli tudi samo re» lativno večino kot politična koalicija. Me» rilo strankine moči večinoma niso zgolj za njo oddani glasovi .temveč notranja sila stranke kot taka. Ta pa bo zmajana tak» rat, ko bo doma vse sociialno pravično, ko bodo že kar v domač; deželi uresničena na» čela papeževe okrožnice »Quadragcsimo anno,« ki podaja temelje pravičnega krš» čanskega socializma.
Razumljivo je, da je Italija danes po po, lomu diktatorskega fašizma in vsled sve» tovno političnega položaja potisnjena v skrajno majhno časovno razdobje, v kate» rem mora najti sama sebe in se, poleg tega odločiti še za eno izmed dveh držav,velika» nov, ki vstajata nad svetom. Tudi iz tega vidika je treba soditi današnji položaj, V katerem se' je znašla Italija.
Obe strani se zavedata važnosti nedelj» skih volitev in ne štedita s sredstvi in na, činom propagande. Res pa je, da sta se v dosedanjem volivnem boju obe nasprotnici v glavnem zgledno držali svečanih obljub, da bosta volivnd borbo vodili z demokratič» nimi sredstvi in na demokratičen način.
Tako je bilo do sedaj. Prihodnjost pa ni» česar ne izključuje. Zlasti čas med objavo izida volitev pa do sklicanja skupščine bo izredno kritičen.
Volivni boj v Italiji je danes kljub temu skrajno oster in brezobziren. Komunisti imajo odlične govornike in Togliatti sam je nadvse spreten in iznajdljiv govornik in izkušen politik. Njegov nasprotnik De Gas» pori za njim j-ie zaostaja, ima pa ša druge veličine na drugem polju, ki govore proti komunizmu. Taka je predvsem velika in 'r deželi najpopularnejša oseba, rimski škof. papež Pij XII., ki je zaklical svojim ver, nikom besede: »Treba brezpogojno izpol» niti svojo volivno dolžnost.« Tudi sicer krščansko=dcmokratska stranka ne zamuja spomniti volivce v njihovi vesti; lepaki tc stranke govore: »Ko boš volil, bo Bog nad teboj, ne pa Stalin.«
In če se bodo verne italijanske množice v nedeljo držale te misli, je jasno, kje bo zmaga. Prav tako.pa je jasno sledeče: če tisti, ki bodo prejeli zaupanje ljudstva in vzeli nase odgovornost, ne bodo znali ali ho» teli pravočasno odstraniti raznih, vzrokov, ki so privedli do današnjega »reševanja« Italije, vdrugič paorda te prilike ne bodo več imeli.	f. f.
t
TAJNOSTI CERKVENIH I1N
O ZVONOVIH IN NJIH NAPISIH
Zbiranje narodnega blaga je nadvse za= nimiva, še bolj pa koristna stvar. K uraet= niškim zanimivostim vsake dežele spadajo nedvomno tudi zvonovi v njenih cerkvah. Zlasti starejši ljudje so po glasu zvonov spoznali cerkev, o njih rojstvu, umestitvi in izgubi vsled kake naravne ali vojne ne= sreče so pisali v župnijskih knjigah. Prav posebno zanimivi pa so tudi napisi na njih, ker v teli se zrcali ljudska duša in povedo marsikaj. Seveda je le redek oni, ki bi iz radovednosti splezal v zvonik, da bi, preči* tal, kakšen napis nosi zvon v linah na sebi. Iztaknili smo starega, kronista, ki nam je te poti prihranil. Ta pripoveduje:
»Najsfarejši zvonovi na Koroškem so verjetno iz 13. in 14. stoletja in ne nosijo nobenih napisov. Tudi ni nobenega znaka na njih, nobene besede, po kateri bi bilo mogoče sklepati na, datum njihovega vlitja ali kraj njihovega nastanka,. Svoje sveto opravilo vrše kljub temu že stoletja nadvse zvesto in vestno. Take zvonove imajo stare cerkve kot so na primer Gospa Sveta, sv. Janez pri Wolfsbergu in Nikolsdorf pri Pa* ternioxu.
Prvi znaki na zvonovih, ki kažejo na njih poreklo, so pogosto nerazumljiva znamenja alj črke na zgornjem robu, kjer so običajno tudi okraski. Take imata na primer cerkvi V Dhovšah (Lendorf) in Nussbergu.
Čim mlajši pa so, tem zgovornejši. Naj* starejši napisi vsebujejo pobožne izreke, Vrstice iz psalmov ali pa klic k Bogu, kot D. pr.: v Starem Dvoru (Althofen)
>0; večni Bog, skrbi za telo tu, tam za dušo povsod«.
Večina napisov je seveda v nemščini. Ime ßiojstra livarja najdemo le poredko, kakor je pač pri vseh prav Starih umetninah. Sko* da res, da so vsi ti mali umetniki bili tako skromni. V poznejši dobi se je na žalost vr= silo prav nasprotno: čim večji je bil zvon, tem slabše so bile črke in tem več nepotreb* ®ega je čitati. Mnogokrat je slučaj, da zvon »ima niti posvetila svetniku, v čigar fari Pozvanja, pač pa ima na prvem mestu ime «akšnega K. u. K. župnika z vsemi naslovi, fc jih. ima po cerkvenem šematizmu, temu Slede imena razne krajevne graščinske gos* Pode ter raznih drugih oseb, ki šb »botro* Vale «ali kako drugače imele z zvonom kaj opraviti. Tak prazen napis moremo na pri* »ler čitati na zvonu v Dolah (Ponfeld), ka* «rega so tja pripeljali iz porušene cerkvi* ®e Angela varuha, »da so ga v letu 1804. >nabavili« meščanje'«.
Kronist pripoveduje tudi hudomušno, da Je oseminštirideseto leto svoje svobodnjaš* «e sanje pustilo tudi na zvonovih. V Pod* Sradu pravi zvon o sebi:
^Občina me je kot svojo last dala postaviti v božjo čast,
je bil H. Scbludermann Pfarrer,
050ja botra pa J. Matschnigg in
Miha Thaler.«
Dve kaj važni novici nam povesta zvono* va v Kamnu (Stein). Prvi se pohvali, da so ga leta 1864. prelili in da je pridobil 40 fun* tov na teži, njegov nekoliko obilnejši sosed pa nam kliče:
»Na, stroške župnije so me prelili, za dva centa odebelili in zdaj vabim pobožne kristjane za darove, na sveti altar djane« ..
Tretji zvon istotam pa je vreden večje pozornosti. Preskrbel ga je Vetrinjski sa* mostan, redovniki pa so v lepi dvovrstični kitici prispevali napis, sličen onim na zvo* novih v stolnici:
»V božjo čast se bom glasil,
Mathias Lantsmann me je vlil leta 1688. v Celovci.« ,
Seveda je mnogo napisov tudi latinskih. Zlasti večji zvonovi imajo skoraj vsi latin* ske napise. Zanimiva je tudi uporaba ime* na zvon kot takega. Prav stari zvonovi se imenujejo latinski »notae, campanae.« Nemško ime »Glocke« je opaziti prvič šele v pismu sv. Bonifacija, ki prosi opata Hue* berta v Angliji, naj mu pošlje zvon za nje* govo cerkev. Ta zvon imenuje »Clocca.« Kronist pravi, da izvira to ime iz staro* nemškega »Klochon« in skuša svoje mne* nje potrditi z dejstvom, da nemški Ko* rošci še danes pravijo namesto »Klopfen« — »Klocken.« Možak pa najbrž ni znal francoščine. Zvon je francoski »Cloche« in zvonik »clochet«. Franki pa so prinesli Ger* manom krščansko vero in z njo tudi cerk* ve in zvonike. »Cloche «in »Glocke« bosta torej verjetno frankovskega izvora.
Naj mimogrede omenim še o najstarej* šem nemškem zvonu. Na zunaj nekako po* doben kravjemu zvoncu, je bil približno dva* krat večji in ga je sv. Kunibert, kolinski knezoškof (623—663) posvetil za svojo stolnico. Z vpadom Normanov pa se je ta prvi zvon izgubil in izročilo pravi, da ga je našla — svinja. Ta neumna žival se je vsled te svoje srečne najdbe potem baje ovekovečila s pregovorom, da ima kdo »svinjsko srečo.«
Najstarejši zvon na Koroškem s čitljivo letnico, meni kronist, pa je v Nussbergu pri Gornji Reki (Obermülbach). Dolgo ca* sa se je moral mučiti, predno je razbral na« pis, katerega je našel prav zgoraj, tik pod takoimenovano »havbo«:
»Sv. Janez in Marija, pomagajta nam iz vseh stisk — 1431.«
Drugi najstarejši zvon pa je našel v slo* venskem Podgradu. Ta zvon nosi prošnjo do Marije in letnico 1455.
Na zvonovih iz najstarejših časov je najti rimske, pozneje gotske črke. Velike začet* niče so pogosto zelo lepo okrašene. Od sre* de 14. pa do prve četrtine 16. stoletja pa se že pojavljalo gotske male črke, ki stoje stisnjene v strumno urejeni vrsti kot ne* kaki vojščaki, katerim načeluje velika okrašena črka kot nekak poveljnik. V dni* gi polovici petnajstega stoletja že ni več tega reda. Uporablja se obojna pisava in si*
cer posrečeno ali pa neposrečeno, kakor je bil mojster livar več ali manj spreten. Od 16. stoletja naprej je prevladovala latinica. V preteklem stoletju so skoraj izključno uporabljali spet gotico.
Zvonovi — glasniki pravič* n o st i in miru’ - .
Naš kronist govori potem takole:
»Medtem ko se ljudje med seboj prepi* rajo radi svojega materinega jezika, so zvo* novi govorili v najstarejši dobi nemški, pozneje latinski, v najnovejšem času pa marsikateri spregovori tudi slovenski. Vča* sili se pripeti, da v istem zvoniku visita dva z napisi v različnih jezikih. Prenekateri cerkveni zvon z nemškim ali latinskim na* pisom pa odroma na Kranjsko (v Ljubija* no), kjer prelijejo ne samo njegovo zlitino, temveč tudi njegov jezik, ter se vrne in v lepem soglasju z ostalimi, ki se po starosti, jeziku in domovini; od njega razlikujejo, opominja k vzajemnosti instrpnosti. itiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimMiiimiiiimiiiiiiiniiiii
IZ STARIH ZAPISKOV:
Kako So psgorrla cerkev sv.Mariina v Ziljski dolini
Na južni strani spodnje Ziljske doline'je na visokem griču v bližini Ziljske Bistrice stala cerkev sv. Martina. Daleč po tej pre* lepi dolini je bilo videti mogočen stolp te cerkve in donenje njenih zvonov se je raz* legalo po vaseh in pobrežjih. V neposredni bližini cerkve je bila mežnarija, poleg nje pa župnišče. Trinajstega julija leta 1885. ob petih popoldne pa je v neki leseni uti poleg mežnarije nastal ogenj, ki se je z bliskovito naglico razširil na mežnarijo samo, nato na cerkev in slednjič ia župni* šče. Velika suša je takrat vladala in požar je imel lahko delo. Po vsej okolici so se razlegali groze polni vzkliki: »Vas gori.« Pravzaprav niso nič pretiravali: južni del vasi je bil v plamenih. Prihiteli so bili ga* silci, toda cerkve niso mogli več rešiti. Obrnili so se in pohiteli gasiti požar, ki se je bil lotil kmečkih naselij. Cerkev v pla*. menih je nudila prizor, .ki je še kasneje ce* la pokblenja navdajal z grozo: iz strehe so švigali plameni. Curki vode iz gasilskih ce* vi niso pomenili nič. Kmalu so iz zvoniko* vih lin zazijali plameni in nepopisljiv je bil prizor, ko se je zvonik s prelepo kupolo nagnil in se znašli v morju plamenov. Spo* c c tka. je bilo slišati še pozvanjanje zvonov v stolpu. Morda jih je veter zibal ali pa ogenj* majal. Predno pa se je zvonik zru* šil, je tudi njih žalujoči glas utihnil.
Cerkev je bila popolnoma pogorela. Ostat h so samo deli zidov in goli kameniti oltar. Zvonovi so se v vročini stopili. Od mežna* P.1, ostalo skoraj ničesar, spodnji del župnišča pa 'se je plamenov ubranil. Gospo* darska poslopja sp bila popolnoma uničena, v vasi samt pa je pogorelo sedem kmetij z vsemi stranskimi poslopji.
Ijenjska pot pa se je pričela z dnem, ko se je v prvem svitu jutrove dežele dvobojeval z grofom Mardoujem. Ne bi bil' prišel živ iz tega dvoboja, kajti Mardou je bil znan kot najboljši in najneizprosnejši sabljač na egiptovskem dvoru, če ga ne bi bila rešila ženska, ki je s svojim prihodom' grofa za trenutek zmedla in ta trenutek je že oma* hujoči Lesseps svojega nasprotnika težko ranil. Mardou je izgubil dvoboj, pa tudi dek* le, zaradi' katere se je dvobojeval. To dek, le je bila Marion Brosart, hčerka egiptov* skega veletrgovca in milijonarja.
Ko rit. sp kot zaročenca vozila po Nilu ali jahala na kamelah skozi puščavo, ji je Lesseps razlagal svojo veliko zamisel o umetni vodni zvezi med Rdečim in Sredo* zemskim morjem. Kazal ji je rahlo, toda dovolj opazno nižino, po kateri je pred -ti* šočletji ta prekop baje že tekel. Izkopati ga je dal perzijski kralj Darej. Puščavski vi* barji pa so ga; zasipavali s peskom, postal je sčasoma neuporafeljiv in nobenega veli* kega vladarja ni več bilo, ki bi si ga bil upal znova izkopati.
Lesseps je bil pri egiptovskem podkra« IjH, Said Paši nadvse priljubljen, saj je bil' dolga.leta njegov domači učitelj. Tudi nje* mu je razodel svoj načrt in našel veliko ra* zumevanje in podporo, čeprav je Carigrad, pod čigar nadoblastjo je Egipt takrat še bil, že takrat temu načrtu dokaj naspro* to val.
Vse je kazalo, da bo Lesseps že takrat mogel pričeti s pripravami za začetek, priš* lo pa je drugače. V Egiptu je izbruhnil*, kuga in vsa skrb vlade je veljala pobijanju tega takrat še tako nevarnega ljudskega sovražnika. Less.epsa pa je zadel hud uda* rec v nadvse dramatičnih okoliščinah. Ena
Zqodoun$y ihm! \ npriiu
2. aprila 568 so odšli Langobardi v Italijo in napravili prostor Sl ovanonr — našim prednikom, ki so se tedaj začeli naseljevati v današnji domovini.
6. aprila 885 je umrl sv. Metod, nad= škof panonskoanoravski; njegovi učenci so ga pokopali v Velehradu na Moravskem.
11.	aprila 1744 se je rod;l v Kamniku pomembni slovenski slovstvenih Jurij J a. p c 1 j,’ poznejši škof v Trstu.
12.	aprila 1912 je umrl pisatelj Janez Mencinger.
12.	aprila 1869 se je rodil v Erakovem v Ljubljani eden največjih slovenskih slikar* jev Rihard Jakopič.
13.	aprila 1858 je umrl v Neaplju znani slovenski misijonar v Afriki (v Sudanu in ob Belem Nilu) Ignacij Knoblehar.
14.	aprila 1836 je izšla največja Prešer* nova samostojna pesnitev »Krst pri Sa* vici«.
16. aprila 1346 (na Veliko noč) je na dr* žavnem zboru v Skopi ju (Južna Srbija), kronal patrijarh Joanikije srbskega kralja Dušana Silnega za »carja Srbov in Grkov«.
19. aprila 1848 je hrvatski ban Josip Jelačič prekinil zveze med Hrvatsko in Ogrsko.
29.	aprila 1872 je umrl v Zagrebu L ju* d e v i t Gaj, narodni buditelj, književnik in politik hrvatski.
22.	aprila 1886 se je rodil v Šidu v Sla* voniji slovenski umetnostni zgodovinar in kritik dr. Izidor Cankar.
23.	aprila 1878 se je rodil slovničar P e* t e r D a n j k o/ki je deloval na Štajerskem in uvedel posebni črkopis »danjčico«.
24.	- do 26. aprila 1920 je bila v Ljubljani komunistična stavka s pouličnimi boji, toda oblast je nerede kmalu preprečila.
27. aprila 1896 je umrl v Ljubljani duho* vnik in pisatel j Luka J e r a n, sodelavec pri Bleiweisovih »Novicah«.
30.	aprila 1671 sta bila obglavljena v Du= najskem Novem mestu (Wiener Neustadt) hrvatsko*slavonsko*dalmatinski ban P e* tar Zrinjski in knez Krsto Fran* kopan.
30. aprila 1915 je bil ustanovljen v Lon* donu Jugoslovanski odbor pod predsed* stvom Hrvata dr. A. T r u m b i č a.
VAŽNO OPOZORILO S tam in' prihodnjim tednom bomo ustavili pošiljanje „Koroške kronike“ vsem postnim naročnikom (abonentom), ki še niso poravnali zaostale naročnine za preteklo leto. Istočasno bojno vsem takim poslali tudi položnice. Ce bo kateri naročnino poravnal, mu bomo po prejemu denarja ponovno pošiljali časopis.
Istočasno bomo poslali poštne položnice tudi ostalim naročnikom, katere prosimo, da se jih poslužijo in nakažejo naročnino za prihodnje mesece, za kolikor paš kdo hoče. Mesečna naročnina je od aprila dal je 2 šilinga, kot smo že pred par tedni objavili.
Uprava „KOROŠKE KRONIKE“
prvih žrtev kuge je bila njegova Marion. Na dvornem plesu, v trenutku ,ko je kralj stopal v dvorano, se je Marion zrušila na tla. Zdravniki so ugotovili kugo in panika se je iz kraljeve palače razširila po vsej deželi.
Leta 1847 je Lesseps zapustil Egipt. Rot* terdam, Malaga, Barcelona in Rim so bila mesta njegovega diplomatskega udejstvo* vanja, dokler se ni odrekel nadaljnji poli* tični karijeri ter se umaknil na posestvo sorodnikov v Berry ju v Franciji. Marion in pa svoje zamisli o sueškem prekopu pa ni pozabil. Načrt je v njem dozoreval. „
Bilo je nekega večera v letu 1855., ko so se številni časnikarji zbrali v veliki pred* sobi pariškega hotela »Excelsior«. Čakali so na sprejem pri Lessepsu. Kmalu za tem so stali pred visokim gospodom ostrih po* tez in že nekoliko osivčlih las. Lesseps jim je poročal o pristanku cesarja Napoleona III. na njegov načrt o zgraditvi Sueškega prekopa. Da je mogel pridobiti dvor za svoj načrt, je bila nedvoumno zasluga nje* gove poLnečakinje, cesarice Evgenije, ki se je bila navdušila za ta projekt. — Ča* snikarjem pa'je govoril: »Prekop, ki ga na* meravam izkopati med Azijo in Afriko, bo dolg. samo 112 kilometrov, prihranil pa bo ladjam 9000 kilometrov poti okrog rtiča Dobre nade. Že sam prihranek na premogu in ostalem gorivu zagotavlja renkibilnost podjetja. Sam res nisem inženir, toda že dolga leta obstaja študijska komisija za~iz* vedbo tega načrta, ki je tudi žc pripravila znanstveno in tehnično dobro utemeljene iz* sledke in osebno smatram, da so predvsem načrti avstrijskega inženirja Negrellija po* vsem izvedljivi.
(Dalje prihodnjič.)
^A'š TEDENSKI PODLISTEK:-
sCafio je J erdina nd J2esseps ust miril
naj večje delo 20. stoletja
sueški prekop
Stara, in vendar danes kljub vsemu teh* »ieriemu napredku še vedno tako močna je človeka po čim bližjem in hitrejšem dosegu njegovega cilja.
. Trgovina z Indijo in spodnjeazijskimi de* je bila v preteklih stoletjih preneka* evropske države obogatila kljub dalj* poti okrog Afrike. Španci in Portrugal* ki so odkrili Ameriko, so bili iskali In* po, kei. g0 zvedeli, da je tam obljubljena, derola, kjer na leto trikraf žanje, kjer je Vsak drugi kamen zlato in kjer slabšega sa* 011 od pomaranče sploh ni.
Tudi v Indijo so prišli in celo na Kitaj* s,To in Japonsko. — Bene canski svetovni kotnik Marko Polo je prepotoval vse mon*. kol ske dežele, bil povsod lepo sprejet,, se ^ljubil Kitajcem in Japoncem, sprejel ga ,ev ce!o njihov cesar in ko ga je njegova videla, se je vanj zaljubila. Ta naš -’cn.ji sosed — namreč Benečan Marko Po* "p pa se je vendarle vrnil domov in se j .’ekcl 'naslovu japonskega cesarja. Pove*
,81 Pa je seveda, kakšno bogastvo leži v de* p:h' ki 'i:h k bil obiskal.
? jih je še mnogo ki so njegovemu ro//'? sledili in vsi so prinesli slična spo*
Evropske države so vsled tega zaslutile 'Idh b°dočnost v teh prekomorskih deže* Žel j ®Fadile brodovja za trgovino s temi de* n: ]lTT/ ^er obenem obžalovale, da je pot do 11 tako dolga. Kdor je hotel iz Sredozem*
skega morja priti do Indije ali dalje na vzhod, je moral obpluti vso afriško celino. In na tej poti je na stotine ladij romalo na morsko dno. Dolga, mesece trajajoča je hi* pot.trgovske ladje, ki si je bila namenila priti do Indije. Pot v Indijo je terjala člo* veška življenja ob neštetih brodolomih, — potovanje nazaj, če je sploh prišlo do nje* ga, je v primeru nesreče terjalo izgubo vsega zlata in drugih dragocenih kovin.
Danes bi dograditev takega prekopa po* menila sicer uspeh za vsako državo, ne hi pa predstavljala nikakega čudeža in nika* kega epohalnega triumfa, kakor je to bilo pred osemdesetimi leti, ka so prekop gradili. Sueški prekop, Panamski prekop in Pači* fična železnica v Severni Ameriki so na vsak način še vedno med največjimi deli človeškega genija in človekove marljivosti. Množice sp gradile te tri stvari in tisoči in tisoči so pustili svoja življenja na kraju neenake borbe s prirodo, nedovoljnimi de* lovnimi pogoji in boleznimi. Možje pa., ki so svojo veliko zamisel uresničili vsemu človeštvu v korist, so se proslavili za vse veke. Eden takih je Ferdinand Lesseps, graditelj Sueškega prekopa.
Najbrž bi se Lessepsovo ime nikdar he imenovalo v zvezi s tem prekopom, če ga usoda ne bi zanesla v Egipt. Kot diplomata g» je življenje prineslo na egiptovski kra* Ijevski dvor, kjer je bil opolnomočeni za* stopnik Francije. Njegova dramatična živ*
(mapa
LOJZE NOVAK:
NA KRIVI POTI
Sneg je kar vidno kopnel. Le tu in tam se je še svetila v kakšni kotanji bela lisa snega kakor izgubljena ovčica. Na sončnih rebrih so se pokazale prve pomladanske cvetice in izpod hrastovega lista je srames žljivo pokukal zvonček in zazvonil v po= zdrav prihajajoči pomladi. Vsa narava je utripala v skrivnostnem pričakovanju.
Stara ženica — Klančarjeva Meta — je. sključena stopila iz napol podrte bajte. Tu= di njo je privabilo življenje prebujajoče se narave izza zapečka. Ozrla- se je v dolino proti vasi, S pogledom je božala posame= zne hiše, cerkev in končno se ji je pogled trudno ustavil na pokopališču. Solza se je zableščala v njenem uvelem očesu, se utr= nila in počasi zdrknila preko od let nagrbančenega lica na'suho koščeno roko, kjer se je zableščala kakor biser.
»Oh, Ti moj Bog!« je vzdihnila ten šla počasi z roko preko lica in si obrisala solze, ki so ji še vedno, kakor utrinki na zve= zdnatem nebu, drsele po licih.
»Nesrečni otrok! Še preden si ga poznal
—	svojega očeta —, ti je legel v prerani grob! Hotela sem ti ga nadomestiti, kolL kor je bilo v mojih močeh! Pehala sem se od zore do mraka, da bi tebi bilo V življes
. nju lažje! Pritrgovala sem si, da sem te dala v mestne šole! In zdaj? O, to je gro= zno! Moj otrok — moj Ivan — izprijen di= jak, propal... Neznosno!«.
Zopet so se ji'vlile solze, solze razoča5 rane matere. Še bolj se je sključila, da je bila videti majhna, slabotna kakor otrok. Vsedla’ se je na klopco pred hišo. Neka j časa je zaupno zrla proti cerkvi, nato pa je sklenila roke in molila za izgubljenim otrokom. ..
Sonce je zagrnil črn oblak. Materi se je zdelo, kot da bi tudi sonce sočustvovalo z njo. Počasi je vstala in vstopila v bajto. V čumnati je vladal polmrak. Odprla je skrL njo. Pokrov je zaškripal, kot bi nekdo za= ječal. Med obleko je poiskala velik črn mo* litvenik in si nataknila očala. Iz njega je potegnila rumen ovoj, ga odprla in vzela listič. Počasi je brala. V nekaj kratkih vr= stieah. ji je ravnatelj višje šole naznanil, da je učenec — Klančar Ivan — izključen iz šole zaradi ponočevanja in popivanja.
Že neštetokrat je prebrala te vrstice. Čim večkrat jih je- brala, tem bolj ji je kr, vavelo srce. Dva dolga meseca sta minila, odkar je bila obveščena o sinovi nesreči, toda od njega samega nobenega glasu. PL smo in molitvenik je položila nazaj v skrL njo ter zaprla, pokrov. Zaupno se je .ozrla na sliko Marije sedrneiih žalosti: »Marija, daj vrni mi ga, mojega Ivana! Pripelji ga na pravo pot!«
Zazdelo se ji je, da se ji je Marija na, smehnila. »Da, Marija, Tj mi ga boš vrni» la!«
Sonce je zopet posijalo v sobo.
n.
Pust aprilska dan je bil. Nad mestom so se podili črni oblaki. Začelo je nalahno 'pr, šati. Vse je bilo pusto in neprijazno. Ljudje so mrzlično hiteli vsak svojo pot. Sem ter tja je zatrobil avtomobil ali zazvonil voz električne železnice. Stražnik na križišču je leno dajal znamenja z roko.
Iz beznice ob vhodu v stransko ulico je hripavo donel glas harmonike, s katerim so se mešali posamezni glasovi že pijanih lju= di. Med gosti, ki so bili videti kaj pošto, paški, se je spretno sukala starikava babu, ra — natakarica ter hvalila svojo žgano pL jačo. V pivnici je bilo zatohlo in oblaki di, ma so se vili proti stropu.
Najbolj glasna je bila družba v. kotu za vrati in tudi natakarica je imela največ opravka pri njej. Bilo je pet mladih fantov
—	upadlih lic in bledih obrazov. Najbolj drzen, ki je bil kuštravih, rdečkastih las in upadlih lic ter 'je tičal v oguljeni črni su, knji in so ga klicali za Tomaža, je vstal, pograbil natakarico ter se z njo zavrtel po taktu harmonike po podu. Tedaj je ostala družba hripavo zavpila in vse povprek z glasnim hrupom pozdravljala prišleca, M je pravkar prispel. Tudi njegova .obleka je bi, la oguljena in vse je pričalo, da je pripad, nik te družbe in v srcu dobro poznan.^
»Pozdravljen, Ivan! Kako? Si se že po, tolažil? Ali se ti še vedno toži po šolskih klopeh?« ga je laskavo nagovorila nataka, rica. Tudi njen plesalec Tomaž je pristopil.
»Ti pa pojdi in naju pusti sama, da se pomeniva!« je z zapovedujočim glasom re, kel natakarici.
»Da vama žganja prinesem, pa menda do, voliš! Slišiš, kako Ivan žvenketa z denar.
jem?« se je zvito namuznila.
»Pa ga daj!« zavpije Tomaž. Prisedla sta k stranski mizi. »Ivan,« je povzel fantalin ter meril Ivana s predirljivim pogledom, »nekam čuden se mi zdiš zadnje čase! Bo, di vesel, kakor sem jaz, pozabi na prete, klost! Res ni imeniten naš poklic, a nese pa dobro! Brez denarja še nisi bil nikoli, od, kar delaš z menoj, če več ne —- za žganje ga je vselej dovolj! V njem najdeš tolažbo , in pozabo!«
Natakarica je postavila polič na mizo. Hlastno je segel po njem ter natočil naj, prej Ivanu potem pa sebi. Nato sta trčila in pila.
»Danes imam imeniten načrt! če se po, sreči, nama vrže precej lepe denarce! Oh, nič, če se posreči — mora se! Ne vem, če hi sploh komu drugemu zaupal kot tebi, Ivan in tudi sama lahko opraviva!«
»Kaj pa bo takega?« je, radovedno vpra, šal Ivan.
Tomaž se je odkasljal, si natočil kozarec in pil.
Sklonil se je k Ivanu:	»Danes sem si
ogledal tabernakelj v cerkvi. Zlahka pride, va do njega. Preden odzvoni avemarijo, se vtihotapiva v cerkev in se skrijeva na koru. Ko cerkovnik zaklene vrata, pa na posel! Preskrbel sem si že vrvi, s katerimi se lah, ko spustiva skozi lino na prosto. Še nocoj lahko prodava kelih in druge dragocenosti. Stari Žid Rato ho vse prevzel! Mar ni eno, staven in lahek načrt?«
»Seveda,« se je prisiljeno nasmehnil Ivan. »Ampak jaz ti ne morem pomagati.«
»Kaj? Si taka mevža? Tega se nisem na, dejal!«
»Ne, iftsem mevža, neka j drugega me teži. Danes sem izvedel, da je mati težko obolela! Pomisli, naj se nama ne posreči in naju ujamejo! Če bo to zvedela moja mati, ji zadam smrtni udarec — njen lastni otrok! Ne! Ne morem!«
»Ne tako, Ivan! Jaz vem, da ne misliš tako, kot govoriš! Ravno s tem lahko po, magaš bolni materi! Dobiš denar in se kot gospod vrneš! Pomisli!«
In zopet sta pila. Končno sta «e zedinila.
»Torej: vel ja! Ob sedmih zvečer se dobiva pred cerkvijo!« je dejal Ivan, še enkrat krepko potegnil iz kozarca in odšel.
Na ovinku se je zaletel v stražnika, ki mu je prisolil krepko brco. Malone moto, glav se je opotekal dalje po umazani stran, ski ulici. Pri eni izmed zadnjih nesnažnih hiš je vstopil in zlezel po škripajočih, ve, gastih lesenih stopnicah na podstrešje. Tu je imel sobico. Iz sm-ovih desk zbita miza in postelja sta bili vse pohištvo. V oknu pa se je tu in tam šopiril zaprašen papir. Ivan se je trudno zavalil na posteljo med kup cunj ter kar oblečen zaspal.
m.
V tovarni je zatrobila sirena. Delavci so trumoma hiteli vsak proti svojemu stano, vanju.
Tudi Ivana je vzdramil glas sirene. Po, časi se je zavlekel s postelje. Pogledal je skozi zaprašeno okno na cerkveno uro. Bilo je pol sedipih.
»Zdaj bo pa že čas!« je zamrmral, vzel oguljen površnik in se napotil na domenje, no mesto.
Točno ob sedmih sta se dobila s Toma, žem pred cerkvijo. Vstopila sta. Zamolklo so odmevali njuni koraki po cerkvenem tlaku. Pred tabernakljem je pobožno moli, la ženica. Ivan se je nehote spomnil matere in čudno ganotje ga je prevzelo. Toda neka čudna moč ga je gnala, da je kot pohlevno jagnje posnemal Tomaža. Pokleknila sta in hlinila pobožnost.
Ko je ženica odšla, sta vstala, se tiho splazila na kor in se potuhnila. Dobre četrt ure je minilo, preden je cerkovnik odzvonil ter šel po cerkvi. Ko se je prepričal, da ni nikogar, je zaklenil vrata in počasi odkrev, sal proti župnišču.
»Zdaj pa le na delo!« je dregnil Tomaž Ivana. Tiho in molče sta Se plazila proti oltarju. Pred tabernakljem je brlela večna luč — ter risala pošastne sence po zidovih. Ivan se je zdrznil. Za trenutek je postal. Pogled mu je obstal na razpelu na vratih tabernaklja. Zazdelo se mu je, da se je utr, nila solza iz Zveličarjevega očesa, ki je pro, seče zrlo nanj. Nekam tesno mu je postalo
NJEGOVE GOSLI

Bil je majhen, droben ciganček. Kakor sploh vsi cigani raztrgan in umazan.. Oči velike, sanjave in nemirno v daljavo strme, ■če; ličnici narahlo izstopajoči nos orlovsko ukrivljen. Kadar se je smejal — ato je bi, lo le redkokdaj — so se mu zasvetili drob, ni, beli zobje. Njegovi črnosvetlikajoči kod, ravi lasje so mu uporno silili preko čela v oči...
Bilo je nekoč spomladi, ko sva se prvič srečala. Ni bil sam, ampak je prišel s sta, ro sključeno ciganko. Težko je' hodila in večkrat jo je moral čakati, ko sta šla od hi, še do hiše. Starka je nosila veliko nerodno culo v katero je spravljala milodare, on pa je stiskal pod pazduho gosli. V drugi roki 'je držal lok, ki mu je obenem služil za pa, lico. Plašno je gledal po sobi, ko sta vstopila. Nato je nastavil gosli, zabrenkal in lok mu je zdrsel po strunah. Trepetajoča, boleče otožna pesem je zadrhtela v strunah in se izgubljala, kakor daljni prizvok, skozi od, prto okno na vrt... V čudnem blesku so mu zagorele oči, ustnice so še zganile in iz grla mu je privrela pesem o materini lju, bežni... — Prav tako otožna in trepeta, joča se je družila z zvoki strun, se preliva, la kakor solze is materinega očesa ,nato zo, ■pet zatrepetala kakor božajoča materina roka.
Ko je prenehal, se je zopet plašno ozrl po sobi. Njegove oči so nemirno begale, k a, kor bi nekaj iskale. Ciganka je spravljala v culo dar in si otirala solze, Njen pogled je bil otožen, trepalnice vlažne in še bolj sključena se mi je zdela. Nato sta se pošlo, vila. Stopil sem skozi vežo za njima.
»Lepo si, igral«, sem ogovoril cigančka. Plašno me je pogledal in mi ni odgovoril.
»Pa še kaj pridi«, sem ga povabil. Tuđ^ to pot mi ni odgovoril Samo prikimal je. Dolgo sem strmel za njima, ko sta šla po vasi — od hiše do hiše ...
*
Čez teden sta se zopet oglasila, še bolj sključena in otožna je bila ciganka. In tudi strune so zvenele orožno, kakor bi čutile nekaj težkega, žalostnega» To pot ni pel. Ustnice so bile stisnjene, oči vlažne, zastrte z roso, ki mu je visela na trepalnicah. Na, to sta šla. Pogosto je počivala uboga, stara ciganka, naslonjena na malega spremlje, valca. Potlej ju nisem več videl...
*
' Pozno jeseni je bilo. Stal sem za Mšo in prisluškoval šelestenju listja, ki ga je veter
otresal z jagnjedov. Tedaj sem zaslišal ko, rake. Ozrl sem se. — Bos, umazan in raztr, gan je stal pred menoj. Gosli so mu visele malomarno čez hrbet. Roke je tiščal v že, pih. Njegov pogled je bil otožen. Po goslih sem ga spoznal — cigančka... Shujšal je, odkar sem ga zadnjič videl -—- spomladi, ko je bil prišel s staro ciganko. To pot je pri, šel sam. Počasi je snel gosli s hrbta. Z drobnimi, od mraza odrevenelimi prsti prijel za strune . ..'
»Pusti«. — Saj ne moreš. — Pojdi v hišo in se ogrej.«
Odkimal je in pokazal z roko na cesto. — Razumel sem ga. — Za cesto si ustvarjen, kakor vsi tvojega rodu ... Kakor deseti brat...
Veter se je zbudil in zapihal skozi vrhove na pol golih jagnjedov. Dvignil je gosli. Od, reveneli prsti so tipali po strunah, ki so je, čale, vzdihovale in jokale ...
Zadnji listi so se suli z jagnjeda, padli na tla in trepetali med uvelo travo.
Še bolj otožno so zapele strune, zadrhtele kakor v neutolažljivi, globoki žalosti — pa utihnile...
Globoko je klonila glava malemu ci, gančku. Krčevito je pritisnil gosli, na prsi, da so strune zaječale ...
Glagno je zaihtel:
»Mama«.	JLn«
V eeliei
Zunaj je noč. Vihar zavija okoli o gl (jv in težke dežne kaplje bijejo po zamreženem oknu. aZ poslopjem ječijo v viharju mogo, čne smreke. Razbesnelo neurje jih skuša upogniti k tlom. Njih ječanje je ena sama prošnja za milost:
»Pri,za,neesi! PrLzameesi,..!« Tako prosi slabejši močnejšega.
Jaz pa ležim' na pregradi in buljim v noč nad seboj. Neopazno beži čas v nepo, vratek, nihče ga ne meri. Pač, morda ga merijo utripi mojega srca, ki mi nemirao razbija v prsih. Moje misli skušajo pro, dreti temo jn težke oblake, trudne oči bi rade zrle svetlobo in cvetje. Moje-vročično čelo hlepi po mehki, nežni ženski roki.. .
Pa je vse zastonj. Zim a j je noč, in nebo je zastrto s črno preveso. Še tisto malo cvetja, ki je krasilo pusto jetmüfeo dvorišče, je naliv zbil k tlom. Umazana mlakuža se
Čez gore se razvila zarja • in vetrič rahlo vmes pihlja, pomladne s poljem pogovarja in stvarstvu ljubko se smehlja.
K studenčku sedla je pod skalo, priklonil se je sivi hrast, krilate! so zapeli hvalo Stvaritelju, ki daje rast.
Igra na paši se pri čredi, metuljčke pisane lovi; ves božji dan na vrtni gredi priliva, pleve in sadi.
N Povsod je cvetja natrosila, vsak grič je kakor njen oltar, nanj med prižiganjem kadila polaga svoj skrivnostni dar.
Limbarski.
ummiiimumtiiimiimiMmiiiuiiiniiiiinmimmiuiiimiiuimuimm
pri srcu. Skozi možgane mu je šinila misel na trpečo mater.
»Ne! Ne morem! Usmiljenje, o Jezus! O, jaz nesrečnež!« je kriknil, da je ostro od, mevalo po cerkvi ter stekel v zvonik. Po vrvi, ki sta jo pripravila, se je urno spu, stil na prosto in hitel proč, kar so ga nesle noge.
Tomaž je bil tako presenečen, da prvi hip ni mogel spregovoriti niti besede. Šele ko je Ivan že bežal’ po cerkvi in v zvonik, je začel vpiti za njim, a Ivana ni bilo več .,.
iv.	. ■1 ;
Začelo se je svitati. Prva zarja se je raz. lila čez nebo. Počasi so se jeli zlatiti vrhovi gori. Proti vasi je stopal samoten potnik. Krenil je navkreber proti Metini bajti.
Bil je Ivan.
Dogodek prejšnjega večera ga je tako presunil, da je sklenil takoj še vrniti k ma, teri in presiti odpuščenja. Prej je stopal brezskrbno; zdaj pa, ko se je bližal domu, mu je burno bilo srce. Precej časa je tra» jalo, da se je odločil in stopil proti bajti, Nalahno je pritisnil na kljuko. Vrata so bi» la zapahnjena. Nekaj časa je molče stal, nato pa krepko potrkal. Znotraj so se sli, šali počasni, drsajoči korald. Ključ je za. , škrtal in vrata so se odprla.
»Ivan. Moj Ivan! Vedela sem, da se vrneš!«
.»Mati!« je bolestno kriknil Ivan. »Odpu. sti mi! Grešil sem!«
»Samo, da si prišel; Vse je pozabljeno —■ odpuščeno! še si mlad! Vse lahko popra* viš!«
»Ali je res? Mati! Vi ste mi odpustili?«
Solze kesanja in radosti so se mu poka. zale v očeh. Mati je ginjena objela sina.
Tedaj pa je vzšlo sonce in razlila se je žarka luč ter objela naravo kakor zlat paj, čolan. Škrjanček se je vzdignil v sinje vL šave in zapel. Kakor da bi se utrgal mogo, čen plaz, se je razlila‘pesem tisočerih ptič, ; jih grl in odmevala po gozdu ...
niimimminmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiimmiiiiiiiiiiiiiimmi
preliva po njem.
»In kje si ti, dekle Z mehko dlanjo?«
Moje oči prodirajo temo in zro pred se, boj žitno polje v zornem poletju. In tu pri, hajaš zdaj ti, modro krilo ti valovi v ve, tru, po ramah imaš razpuščene lase in okrog usten ti igra nasmeh. Takrat in tako sem te spoznal in vzljubil. Zidala sva gra, dove v oblake, ki so hiteli nad nama v nedo, gled. Ves svet je bil najin in v najini pre, šemi prevzetnosti sva menila, da sije son, ce in da cveto rože samo za naju ...
Ob meni je zopet noč, potem zro moje oči novo sliko. Meglen jesenski dan je ih na razpotju stojita mož in žena. »Zaupaj vame in čakaj, da se vrnem...,« prosi mož. »Čakala bom, do smrti.. .« Potem se razideta s trudnimi, težkimi koraki, vsak «a svojo stran ...
Zdaj so tri leta molka med nama. Kot dft je vse za večno pokopano. Pa ni. Bolestni spomini so še tu, potem pa' zopet dvomi, obup .in ■— upanje. Da, upanje, ta drobna lučka, ki je tudi razbesneli vihar ne more udušiti.
Za poslopjem še vedno ječijo smreke ih prosijo milosti. Tako prosi slabejši močne}* šega. V meni pa se jasni. Čudežna zarja se razliva po celici in ko prisluškujem ječa* nju orjaških smrek, mi šepečejo ustne:
»Ne milosti, le pravice in jasnosti T® prosim, o Gospod ...«
D. P o h a r c


Obletnica Kalvarije koroških
Dneva 14. in 15. april bosta v zgodovini Koroških Slovencev zapisana kot mejnik, ko je šlo zato, ali bodo Slovenci na Koros škem iztrebljeni, ali bodo vzdržali pod prh tiskom nacističnega nasilja. Zasledovanje in uničevanje slovenskega življa na Koroš= kem se je posluževalo že prej raznih metod, toda leta 1942. se je razlil nacistični bes, računajoč, da mu ne more nobena stvar več iztrgati zmage iz rok. Prva faza so bili iz= goni, zapori in konfinacije, druga faza pa je bila masovna izselitev, katere šesto ob= letnico obhajamo letos. Pred šestimi leti je bilo na stotine in stotine slovenskih družin pregnanih s svojih domov in izseljenih. Mnogo se jih je vrnilo, toda doma niso na5 šli ničesar več. Vse je bilo izropano in od= peljano, ali pa se je na njihovem imetju šopiril tuji privandranec, ki ga je nacistični režim poslal. In mnogi teh, ki so se vrnili in živijo že tri leta v demokratičnem redu» niso še dobili nazaj tistega, ali niti del ti= stega, kar jim je bilo ukradeno v imenu nacistične misli. To, kar se je zgodilo se ne da izbrisati več, se ne da več preprečiti.
Toda čas bi že bil, da bi dobili povrnjeno tisti, ki morajo še sedaj čakati na milost, čeprav jim je bila storjena krivica. Mnogo pa se jih ni vrnilo, čeprav so takrat, ko so jemali slovo od domačega praga trdno upa= li, da se še enkrat vrnejo in da bo pravica zmagala nad krivico in nasiljem. Toda niso doživeli tistega srečnega trenutka, ko se je svet rešil največjega nasilstva, ko so padali bogovi in je zgrmel krivični red. Morali so umreti zaradi nasilja, pomandral jih je pru= ski škorenj, ker so »ogrožali« mogočni rajh.
Imena MaierJvaibitsch, njegov namests nik v izselitvenem uradu Fritz, Kaibh tschevi sodelavci dr. Richard Wanner ter notorični sovražnik Slovencev Hans Stek nacher ne bodo nikdar pozabljeni in se po= zni rodovi bodo imena teh zločincev, ki so
Hsswaüay
V ameriški vojski in sicer pri vojaški po= liciji služi svoj rok Raymond J. Brown. Mož je zelo znan, saj je eden najboljših boksarjev ameriške vojske, ki je odnesel do srede januarja’tega leta že 626 zmag. Toda niti vojaški predstojniki niti njegovi tovariši do pred nedavnega niso vedeli, da je Brown v civilu kralj — čeprav samo na Samoa otokih.
Zadeva je prišla na dan, ko so prebivalci Samoa otokov vprašali vojaške oblasti, kc= daj nameravajo odpustiti njihovega kralja, čigar kraljevsko ime je Lafoi Lauvale Lutu. Zadrega je postala še večja, ko je kralj iz= javil, da mu še na misel ne pride, da bi se vrnil domov pred odslužitvijo vojaške slus žbe. Izjavil je, da je za svoje podanike do= volj storil, saj je nakazal vse svoje do* hodke iz boksarskih tekem državni blagaj* ni svoje države.
Slovencev
toliko naših ljudi pognali v smrt, zato, da bi ohranili sebe, izgovarjali s studom pa tudi z strahom. Kakor je bila v zgodovini doba turških vpadov v slovenske kraje mej= nik, ki se je še danes ohranil v ustnem iz* ročilu ljudstva, prav tako bo nacistično divjanje nad slovenskim narodom mejnik, zapisan s ^rvjo naših žena, mož in tudi otrok. Kakor se je iz turških časov ohra= nila slovenska mučenica in junakinja »Mi* klova Zala«, tako se bodo iz dobe nacisti* čnega nasilstva ohranili mučenci in mučen* ke, junaki in junakinje. Razlika je sedaj sa* mo ta, da je ves slovenski narod Miklova. Zala in da je ves slovenski narod veroval v zmago pravičnosti, da je pričakoval ti* stega, kar mu je bilo odvzeto — svobode, kakor je pričakoval Zalin Mirko in veroval
v njen povratek tolfko časa,’ dokler ni pri* šlaT	,
• Toda napačno bi bilo zaradi dejstev, ki so se zgodila in jih nihče ne more izbrisati več iti v neko narodno nestrpno smer ter težke dni, v katerih živimo delati še težje, namesto da bi si jih lasali drug drugemu. Ne mislimo pa, da krivci ne smejo hiti ka= znovani. Kar je mrtvega je mrtvo in se ne povrne več. Toda tistim, ki so-ostali živi, narodu, ki je ostal, je treba povrniti štor* jene krivice. To pa navadno stori lahko sa* mo tisti, ki ima oblast v rokah. In ta naj se drži starega pregovora: Vsak mi je brat, pa naj bo kakršne koli vere. Samo tako, če bomo vsi iskreno mislili, bomo med seboj v miru živeli.
,¥dlkanikci oko'
Velikansko oko novega orjaškega dalj* nogleda nh gori Palomar je pričelo preisko* vati neskončno nebo z vrha opazovalnice,' ki leži v višini 1.650 m pri mestu San Diego v Kalifamiji, 48 km od obale Pacifika.
Prvi poizkusi z novim daljnogledom, ki ima premer 5,08 m, so dali dobre rezultate in ameriški astronomi upajo, da bodo mogli z njegovo pomočjo preiskovati nebesna ču* da na razdalje 1 milijona svetlobnih let, kar bi znašalo približno 9.400,000.000 km. To bi omogočilo, da bi lahko videli zvezde, meglice in druga nebesna;telesa, kot so bi* la pred milijonom let in bo odgrnilo zaveso, ki zakriva čuda medplanetnih prostorov.
Da bi se to lahko uresničilo, je bilo treba končati najtežavnejše in najveličastnejše delo optike do danes. Treba je bilo namreč dati potrebno krivino s računsko tečnostjo ogromni stekleni masi, ki tehta 13,07 ton in iz katere je bilo treba napraviti novo lečo. Po postopnih zlitjih in po dolgem obla* janju so ogromni stekleni sklad v ukrivlje* ni obliki prepeljali iz okolice New Yorks, kjer so ga vlili, v tehnološki zavod v Pasa* deni v Kaliforniji. Tam’ so 22. aprila 1936t pričeli z brušenjem in čiščenjem, ki je zah* tevalo 180.000 delovnih ur ter je postavilo potrpežljivost in živce odgovornih tehnikov pred trdo preizkušnjo. Dr. John A. Ander* son, znani astronom in Nobelov nagrajenec, je ves ta čas razen medvojne dobe osebno vodil vsa dela, Za odstranitev s plošče 4,7 ton kristala so porabili več kot 28 ton p ra* hu in smirkovega materiala. Pri zadnjih de* nostjo in so večkrat porabili za to tudi ves teden, da so odstranili z leče desetinko grama.
Toda to naporno delo pa je tudi pripo* moglo, da so dosegli točno parabolično kri* vino, ki omogoča mikrometrično točne fo=
ZA NEDELJSKO POPOLDNE
KRIŽANKA „MSI PO KOROŠKEM*
mmmm	mm	i	a d	č	s	Ü	4
mmm r u		Upi 12			13	■
mmr i			ih m m*			
jespmiR
It58
|59 160
Bi!
mmm
■mi«i
ui i
| 36b |
43	44
\m\
m	21	
28		
33		
KM T mm
84 |3ii7~
IRM»
'156
»sr
Klil
■M
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 vas v občini Pia jberk
~^Rute; 4 mnoge vasi nosijo to ime; 9 ob* čina v okraju Železna Kapla; 12 kar je ja* Vno — o čemur vsak ve; 14 velik, pisan Ptič; 15, kraj ob južni strani Vrbskega je* 2era; 18 nasilno, po sili; 20 Ghandijeva do* öiovina; 21 reka na Koroškem; 23 besedica, s katero izrazimo*obžrlovanje; 24 vasica v občini škocijan; 27 pisatelj »Križa na go»
ri«; 29 korenit, odporen možak; 31 sličnost, enakost; 32 kazalni zaimek; 33 ozvezdja; 36 najmanjši delci; 37 tri zaporedne črke proti koncu abecede; 39 kraj v občini Mi* Čiče v Ziljski dolini; 40 višina, gladina; 41 dvojica; 43 vas v občini Pokrče; 45 od* padki, gnoj; 46 tri vasice v beljaškem okraju imajo to ime; 48 kraj v občini Št. Peter na gori; 49 dva enaka soglasnika; 50 večja lesena posoda; 52 ena od obeh rek;
tografske slike. Z daljnogledovega zrcala projicira slike v 18 m dolgo cev, na dnu ka= tere je nameščen fotografski aparat. Og* romna leča pa je le en del, čeprav najvaž* nejši, celotne priprave, ki tehta skupno 453,6 ton ter ima-višino šestih nadstropij ter je občutljiva 'tudi na pritisk enega sa* mega prsta, ker sloni na plasti olj, ki imajo stalno gostoto 0,076 mm.
Ko so 4. oktobra 1947. končali z bruse* njem, so eno stran leče potopili ,v aluminij ter-so jo tako spremenili v zrcalo. Nato so jo z avtomobili, prepeljali na vrh gore Palo* rnar. Tam ugrajena pričakuje, da jo bo človeški duh, ki jo je napravil, tudi upo* rahljal in poglobil človeško znanje. (AJS)
53 vas v občini Važenberk; 56 dva enaka soglasnika; 57 kazalni zaimek; 58 kraj v občini Otok ob Vrbskem jezeru; 61 dom, streha; 63 avstrijski general iz prve sve* tovne vojne; 65 uhata žival; 67 narava; 70 osebni zaimek; 71 čil, ognjevit; 72 bližnja sorodnica; 73 nesvoboden kmet; 74 kraj v občini Bela pri Železni Kapli; 75 kraj pri Celovcu; 76 moško krstno ime; 77 kraj v občini Kotmara ves.
Navpično : 1 vas južno od Celovca; 2 razbijem, razvrednotim; 3 žensko krstno ime; 5 tropska žival; 6 brezpravno ljud* stvo; 7 moško krstno ime; 8 tuje moško krstno ime; 9 večja občina nad Rožno do* lino; 10 španski določni člen; 11 besedica, s katero opišemo udarec ali padec; 13 ose* bni zaimek; 16 eden izmed celjskih grofov; 17 prvi izraz pri štetju; 18 znamka prvo* vrstnih likerjev; 19 naplačilo; 22 igralna karta; 23 pridelovalec močne pijače; 25 vodna rastlinica; 26 ruska sveta podoba; 28 znan kraj v Dalmaciji; 28b kraj v ob* čini Kotmara vas; 30 bog ljubezni: 32 »bo* žja travica«; 34 bistven del človeškega te* lesa brez zadnje črke; 35 mednarodni iz* zraz za sever; 36b nasprotje od bolan; 38 domač izraz za spredeno, svitke; 41 del vo* za; 42 učitelj, govornik, slovničar; 44 absol* vent višje poljedelske šole; 47 pritok nem* ške reke Fulde; 48 nikalnica; 50 kratica utežne enote; 51 bolezen srca; 54 odboj svetlobe, sij; 55 vrsta barve, prevleka; 56 kratica zia »glavni«; 57 veznik; 59 hišni na* sad; 60 egiptovska reka; 62 človeški udje; 64 noša, krojaški rez; 6q prva črka je ša= moglasnik, ostali dve dva enaka soglasni* ka; 66 jezero v nemščini; 68 družinski po* glavar; 69 žensko krstno ime; 71 pomikati se, hoditi; 72 vzklik.
Največzi denar na svetu so rabili pred 100 leti v Oceaniji na Karolinških otokih. To so bili neke vrste kamni, rumene barve. Njihov premer je znašal dva metra, debeli pa so bili 30 cm. Tehtali so 300 do 500 kg.
Starost dreves. Največjo starost doseže platana s 5000 leti, takoj za njo stoji cipresa in tisa s 3000 leti; hrast doseež starost 2000 let, smreka 1200, za njo pride na vrsto lipa s 1000 leti, ma-. česen s 600, bor z 570, topol e 500 leti. Bukev doseže le 200 let, gaber, ki se nam zdi zelo odporen, pa le okoli 140 let.
Prvi narod, ki je uporabljal svetilni plin (naravni) za razsvetljavo stanovanj, so bili Kitajci. Ti so napeljali plin po votlih bambusovih palicah iz solnih rudnikov v mesta, kjer so ga pridno uporabljali.
Vrinil siofeaile x ZdruleiUI; ilržsvah
Med različnimi pobudami, ki so nastale v Združenih državah, da bi preprečile sve* to vno prehranjevalno krizo, je posebnega pomena' tudi posebna kampanja .»Vrtov svobode«. To pobudo je dala vlada skupno s privatnimi organizacijami z namenom, da bi vzpodbudili Američane k obdelovanju' približno 20 milijonov vrtov v letu 1918. Na teh vrtovih bodo lahko pridelali vsaj 6 mi* lijonov ton povrtnine za notranjo potroši* njo. S tem pa hi dali na razpolago za izvoz druga živila. Pobuda za »Vrtove svobode« je nekako nadaljevanje v mirni dobi tako» zvanih »Vrtov zmage«, ki so jih pričeli go* jiti med vojno, ko so morale Združene drs. žave prenašati ogromno breme preskrboval, nja z živili vse zavezniške sile. Ta pobuda je takrat našla navdušen odziv pri prebi» talstvu. Leta 1943 je proizvodnja »Vrtov zmage« uspela, da je pokrila preko '1Q?S notranjih prehranjevalnih potreb.	,
Upajo, da bo tudi nova pobuda, ki so jb pričeli v Washingtonu v začetku februarja s konferenco, katere so se udeležili tnja člani vlade: zunanji minister Marshall, fi» načni minister Snyder in minister za polje» delstvo Anderson, prav tako uspela. Mars» hali je v svojem govoru ob tej priliki' pou» daril ,da gojitev »Vrtov svobode« pred» stavlja znaten prispevek za uresničenje is* voznih načrtov, ki so predvideni na pod* lagi evropskega obnovitvenega načrta. Spo* ročil je, da ho tudi on sam dal dober vzgled ter bo osebno skrbel za obdelovanje vrtal pri njegovi hiši v Leesburgu v Virginiji; Naročil je že gotovo količino semen in po= trebno orodje. Kampanjo bodo izvedli pod pokroviteljstvom Extension Service pri po* Ijedelskem ministrstvu, ki bi po svojih spe» cialistih lahko nudilo pomoč vsem, ki bodo hoteli na najracionalnejši način izrabiti majhne dele zemljišč,
Predvidevajo, da bodo približno 14 mili* jonov »Vrtov svobode« obdelali v mestnih in predmestnih predelih, 6 milijonov pa na deželi. Za uspeh te pobude bodo sodelovale z Extension Service tudi številne druge or* ganizacije, ki imajo na tisoč članov. To ■pobudo podpirajo tudi skautske organiza» cije in klubi 4—-H, ki so se tudi že med voj* no odlikovali pri obdelovanju »Vrtov zmage«.
Mfsla v Ii«do€(i«sli
Preteklo in deloma še sedanje stoletje boleha na precenjevanju rekordov. Nobena hitrost ni sodobnemu človeku dovolj hitra, nobena .višina dovolj visoka, noben skok dovolj dolg, pa tudi nobeno mesto dovolj veliko. Dokler mesto ne doseže prvega mi* lijona prebivalcev, ne miruje in se sramuje svoje majhnosti.
Toda že življenje zadnjih desetletij je po* kazalo, da nima življenje velikih mest samo sončne strani, marveč morda, še mnogo več senčnih. Hitri potek vsega življenja v veli* kih mestih, ropot, nenaravni način življe» nja, spreminjanje noči v dan in dneva v noč, pomanjkanje stika z naravo itd. je začelo kazati v vedno večjem obsegu ne* ugodne posledice na telesno in duševno sta* nje ter delazmožnost mestnih prebivalcev.
Ker je zračna vojska uničila mnogo teh -velikih mest, je nastalo vprašanje, ali je pametno, ta mesta v starem obsegu obno» viti ali ne.
.Svetoveoznani arhitekt dr. Walter Gro* pius, profesor na harvardskem vseučilišču v USA, po rodu Nemec, zagovarja mnenje, da ne bi bilo pametno porušena mesta ob» noviti v starem obsegu. Predlaga, naj bi se zgradile zaključene enote, ki bi obsegale po 5000 do 8000 prebivalcev. Tako naj bi bilo delavcem in nameščencem omogočeno, da bj stanovali v toliki bližini svojih podjetij in uradov, da bi jih dosegali peš.- Statistični podatki za Chicago kažejo, da porabi pre» bivalec tega velikega mesta (4 milj. prebi* valcev) 9 let svojega življenja samo za vo» žnjo z avtobusi, cestno železnico in ostalimi prometnimi sredstvi. Po mnenju arhitekta Gropiusa pa je veliko mesto smrt osebnosti, kar mu bodo morali priznati vsi, ki zašle» dujejo pojave v družbi.
V brazilskih pragozdovih raste velika roža, ki ima nad 2 m dolgo ‘listje, M je tako močno, da človek lahko stoji na njem.
AJi že veste, da se gibljejo svetlobni in toplotni žarki z enako hitrostjo in sicer 300.000 km na sekundo? Zvočni valovi pa se širijo samo s hitrostjo 333 m na sekundo. Radijski valovi imajo isto hitrost kot svetloba.
Izmod časopisov je najdalje izhajal kitajski časopis z naslovom „Pekinški časopis“ in sicer od leta 363.—1938., torej 1574 let. Izhajal je torej že dolgo prej, preden je Evrope sploh poznala pisavo.
NEDELJSKO KRAMLJANJE:
Pa še o prvi pomoč!
Pri Vrbanku je bilo prav veselo tiste r.e= delje večer. Cencl je bil že kar preveč g!a= sen. Pa, prišel je med prvimi in se ga že kar precej nasekal.
»Ti, Vribanek«, je pravil, »tale tvoj toL kovec je pa res nekaj čisto posebnega. Tfu ko lepo cekinaste barve je, dobro vležan ter dozorel in tudi v sebi ima nekaj. Teče pa kakor olje. Mislim, da ti tepke tam pod hribom vsako leto dobro cbrode. Za kaj drugega jih res ni prida, toda pijačo ti pa dado, pijačo, da bi jo še angeljci pili, če bi jo imeli. Ali ga imaš kaj odveč, tegale tep= kovca?«
»Tisto pa ne, Cencl,« se je smejal Vrb?.=' nek. »Pij le, pij, kolikor moreš in hočeš in še si nalij, toda kupčevala pa za moj tep-kovec ne bova. Zase ga že imam, zase, za prodajo pa mi ga prav nič ne ostaja. Saj veš, košnja pa žetev itd., huda žeja je te= daj in vedno lažje dobiš pomagače, če ve= do, da imaš dobro pijačo pri hiši. Le poteg= ni ga, Cencl in nalij si še, nalij«!
»Tale tepkovec je dosti boljši kakor pa vino, ki smo ga pili na svatbi,« je zopet modroval Cencl. »Ali ni res, Jurač? Seve; da! Tepkovec se je pri Vrbanku rodil in ostal tak, kot je bil, ker nikoli ni zapustil hiše. Vino za svatbo pa mi je preskrbel Karničnik in kdo ve, skozi koliko rok in kle* ti je šlo, predno je prišlo na mizo in pov; sod so ga menda znova krstili. Halo, Jere nač, mislili smo že, da te ne bo nocoj, ko te tako dolgo od nikoder ni bilo.«
»Krava se mi je telila, pa nisem utegnil preje,« je odvrnil Jernač. »Ni šlo vse giad= ko in pomagati je bilo treba. Pa sedaj je že vse v najboljšem redu. Prav lepo teličko sem dobil.«
»Lahko tebi,« je menil Mrakar, »ko se sam dobro razumeš na vse to in vedno Iah5 ko sam pomagaš, če treba. Nas eden pa v količkaj bolj nerodnem primeru že ne ve ka j in kako, pa teka okoli in kar odleže mu, ee te najde doma in prikliče, da prideš po= magat.«	,
»Saj to ni tako težko,« je dejal Jernač »in vsak živinorejec bi se moral za silo razumeti na to. Potem pa je seveda treba že tudi vaje nekoliko.«
»Že prav,« je oporekal Mrakar, »toda kje pa naj se človek nauči vsega tega? tnogo prebiram strokovne knjige in ča* jpl®« in marsikaj pametnega in koristne; a najdem tam. Toda. o zdravljenju živine x prvi pomoči pa ti nihče rad ne napiše do= i. Pač, o bolezni še. Prav lepo ti jo opiše, iko in zakaj se pojavi, kako jo poznaš itd. 'o pa bi imel še napisati, kako jo ozdravi; i, pa ti enostavno napiše, da pojdi po ži= /inozdravnika. Saj je to vse prav in lepo, oda za vsako malenkost ga končno tudi ne kličeš rad. Saj ni tako pri roki, zastonj tudi ne pride, no in pri teletenju se navad; no tako mudi, da že vse skupaj pogine, oređno utegneš pripeljati živinozdravnika, 's je sila res velika. Parkrat si bil že tudi ■ri nas, Jernač, pomagal sem ti pri tem in ►hko mi verjameš, da sem se še tudi nekaj navadil.«
»Dobro je, da imamo Jernača v vasi,« je •pritegnil Smrekar. »Res imenitno se razu= me pri živini, vedno in vsakemu rad prišlo; či v pomoč in marsikatero živinče je že re= šil.«
»Bog te živi, Jernač«! mu je klical Cencl. »Pameten si in marsikaj koristnega se člo= vek lahko nauči od tebe. Pameten si, pra= vim in rad tudi rabiš pamet, denar pa hra; niš in izlepa ne gre od tebe.«
»Popolnoma prav ima,« je pritegnil Ma= tic. »Pamet rabi, pamet, denar pa hrani! Tako pravi že star pregovor in zsak ho dobro vozil, kdor se ga bo držal, prav tako kakor Jernač.«
»Jernač se res dobro razume na živino,« je zopet začel Podrekar, »pa ne samo na vzrejo in rejo» ampak tudi na prvo pomoč v slučaju sile. Ko se je lansko spomlad na, pela Mrakarjeva krava, je prihitel Jernač in ji pomagal, da ni poginila: Dober teden pozneje pa je Karničnik prav radi napenja= rja moral zaklati svojo ciko, ker Jernača slučajno ni bilo doma, drugi pa ji nihče prav pomagati ni znal. Ožboltov Blaž je si= cer skakal nekaj tam okoli, vendar ni nič prav vedel, kako in kaj in končno je mora; la pod nož.«
»Docela po nepotrebnem,« je pristavil Ternač. »Če se govedo nažre mlade, rosne alj pa sparjene detelje, ga kaj rado napne. 7j?.to pa bi že vsak gospodar sam moral ve= deti, kako in kaj mu pomagati v takem pri= meru, kajti pomoč je' navadno tako nujna, da boš težko rešil živinče, če boš šele tekal okoli po vasi in iskal pomoči.«
»Pa bi nam hotel tole zadevo z napenjat njem nekoliko nathnčneje razložiti, Jer; nač? je poprosil Balant.
»Zakaj pa ne« ? je odvrnil Jernač. »Le dobro pazi, «Balant in videl boš, da je zade; va kaj enostavna in da si v primeru sile prav lahko vsak sam pomaga.	.
Govedo ima štiridelni želodec in največji od teh je vamp. Tja pride najpreje vsa kr= ma, ki jo živinče požre, ne da bi jo pred= hodno tudi dobro razgrizlo in prežvečilo, kakor store to druge živali, ki imajo eno= delni želodec. Govedo kar na hitro požira krmo v vamp, od koder šele pozneje, ko se že nažre, prihaja polagoma nazaj v- gobec, da se naknadno prežveči, na kar gre v osta; le dele želodca, kjer se prebavi. Če gre gO; vedu krma v slast, žre zelo hitro, ker bo imelo za, žvečenje čas še pozneje. Mlada ze; lena krma se na kupu rada ogreje, kakor si gotovo že opazil in pri tem se razvijajo plini. Zlasti pri mladi detelji se razvijajo ti plini v oljilni meri tako, da jo takoj zavo; haš, če ti leži dalj časa na kupu na sked; n.ju ali v krmilnici. Isto se seveda tudi zgO; di, če se govedo hitro nažre take krme. Pii; ni, ki se razvijajo, pa ne morejo dovolj hit; ro ven in tako prične živinče napenjati. Po= moč je v takem primeru pujna, kajti če se je govedo dovolj nažrlo take krme, bo napenjanje vedno huje, dokler se končno ŽL val ne zgrudi, ji poči vamp in je po njej.
Ko govedo šele začne napenjati, mu iah; ko pomagamo na več načinov. Glavno je, da ga silimo k žvečenju, ker s tem pospe= širno izhod plinov. V ta namen mu vlijemo n. pr. v gobec milnice, da .se mu začne kol= cati po njej. Ali pa mu s kolomazom na= mazano povreslo slame porinemo v gobec in zavežemo za vratom ter dosežemo s tem isto. S kolcaniem se namreč izhod plinov znatno pospeši. Poleg tega pa vodimo ŽL vinče polagoma okoli,,ker se s tem pregiba vamp in tudi na ta način pospeši izhod plL nov. Če je napenjanje še hujše, porinemo govedu požiralnikovo cev skozi nožiralnik v vamp, skozi katere potem plini navadno zelo hitro iznuhtevajo ter napenjanje kma; lu poneha. Seveda pa. moremo storiti to le, če imamo požiralnikovo cev pri roki ter 7ia; penjanje še ni prehudo, tako, da jo še uteg; nemo uporabiti. V- skrajnem slučaju, c.e gre za res hudo in naglo napenjanje ter je za vsako drugo pomoč že prepozno, pa pač moramo predreti vamp.«
Danes je cel svet razdeljen v dva dela: Vzhod in Zahod. Oba dela deli takozvani »železni zastor« in le redki so, ki imajo priliko poznati resnične razmere na obeh straneh »zastora«.
Prebivalci Vzhoda so navezani le na po-; datke, ki jih dajejo državni poročevalni uradi. Ti podatki pa so seveda prikrojeni po željah in naročilu vlade.
Pa tudi prebivalci Zahoda nimajo točne slike o razmerah na drugi strani »železne= ga zastora«, ker je od tam zelo težko do; biti točne podatke.
Slovenci, imamo nesrečo, da so se naši predniki naselili na prostoru, preko katere; ga gredo pota s severa na jug in z vzhoda na zahod. Tu se stikajo meje Germanov, Romanov in Slovanov, pa še mongolski Madžari so se kot klin zabili v ta. prostor.
Na tem prostoru se danes tudi stikata Vzhod in Zahod, Slovenci pa so z »Železnim zastorom«, razdeljeni v dva dela. V$ak teh dveh delov pä je spet še razdeljen vsaj na dve državi.
Tako je na eni strani »železnega zastora« okoli 1,500.000 Slovencev v republiki Slove= niji,- okrog 500.000 pa jih živi izven nje.
Ker smo Slovenci tako ob meji obeh in; teresnih sfer, ob meji Vzhoda in Zahoda, je razumljivo, da nas zanimajo še prav pose= bej razmere na drugi strani »železnega za; štora«.
Danes se zelo mnogo govori in piše o preureditvi zemljiške lastnine in o organi; zaciji kmetijstva v državah, ki, so prišle pod sovjetsko interesno sfero in morajo za, to tudi — rade ali nerade — sprejemati bolj ali manj hitro sovjetski gospodarski red.
SOVHOZ IN KOLPIOZ
Glavna temelja tudi sovjetskega gospo; darstva sta industrija in kmetijstvo.
Vodilna misel pri organizaciji industrije v Sovjetski zvezi je seveda totalno, to je, popolno p o d rž a v 1 j e n j e. In vodilna misel pri organizaciji sovjetske zemljiške posesti je komunizacija te posesti.
Male m večje zemljiške posesti posame= znih kmetov so združili v večjo gospodar; sko enoto, v takozvani k o 1 h o z, to je skm
»Vidiš, to je prav tisto, kar bi rad umel,« je dejal Balant. »Dokler napenjanje ni pre= hudo in naglo, že še utegneš in znaš po= magati nekako. Toda v skrajni sili je edina pomoč predreti vamp in če tega ne umeš, si docela brez moči.«
»Tudi to je razmeroma enostavno,« je nadaljeval Jernač. «Navadno se poslužimo v ta namen posebnega orodja, ki, mu pravi; mo trokar. To je bodalce, ki ga z nožnico vred porineš skozi steno vampa. Bodalce potem izdereš, nožnica pa ostane tam in skozi njo ti kakor skozi dimnik izpuhtevajo plini iz vampa. Včasih se cevka, oziroma nožnica zamaši, ker s plini zaidejo vanjo tudi ostanki krme, pa moraš zato poriniti zopet bodalce v nožnico, da jo očistiš ,ali pa storiš isto tudi s primerno palčico. Če pa nimaš trokarja pri roki ali celo sploh ne pri hiši in ga tudi na brzo roko nimaš kje dobiti, si pomagaš lahko tudi z navadnim nožem, s katerim predereš vamp, ga nekolL ko zaobrneš, da nastane odprtina, skozi katero porineš potem primerno cevko, ki je v skrajnem slučaju lahko tudi kar cev od tvoje pipe. Z eno roko potem držiš cev5 ko, da ne pade ven ali ne izgine v vamp, z drugo pa jo s primemo palčico po potre; bi zopet prečistiš, če in kadar se zamaši.
Kakor vidiš, Balant, je ta zadeva razmc; roma zelo enostavna. Pa že vem, ka j misliš ugovarjati. Da je težko vedeti in zadeti pravo mesto, kjer je treba predreti vamp. Pa je tudi to zelo enostavno, le zapomniti si je trebai, seveda. V levi Letnici, ki ima nekako obliko trikotnika, kakor veš, določiš sredino med kolkom in zadnjim reb; rom, odmeriš nato še štiri prste izpod hrb; tenice in točno tu je mesto., kamor zapičiš trokar ali nož, ki ga nameriš proti popku in predereš vamp govedu, ki ga je že tako močno napelo, da se mu drugače ne da več uspešno in pravočasno pomagati. Pri lač= nem govedu je to mesto kaj dobro vidno, pri napetem pa ga je seveda težje najti, ker je lakotnica docela izpolnjena, pa moreš in moraš zato zadnje rebro ter kolk in hrbte; nico le otipati.«
»V levi lakotnici torej, praviš, štiri prste izpod hrbtenice, v sredi med kolkom in zadnjim rebrom je pravo mesto, kjer pre; dereš vamp«? je vprašal še enkrat Balant.
»Tako je«! je odvrnil Jernač. .»Prav eno; stavna operacija je to in res nespameten bi bil, kdor je ne bi izvršil in pustil raje po; gin iti živinče. Mrakar in Podrekar sta že videla, kako enostavno je to, ko se je zad; njo spomlad napela Mrakarjeva krava in sem ji moral predreti vamp, pa sem preprL
pno- gospodarstvo. Večje zemljiške posesti nekdanjega plemstva in veleposestnikov pa so združili večinoma v s o v h o z, to je v državno posestvo.
Kolhoz v ožjem pomenu je torej komus nalno ali skupno posestvo, ki je last, vseh, ki na tem posestvu stanujejo in pri obde; lovanju tega skupnega zemljišča, na en ali drug način' pomagajo.
Sovlioz pa je posestvo, ki je last države in ne onih, ki na tem posestvu živijo in pri obdelovanju tega zemljišča sodelujejo. S»; veda pa na zunaj ta razlika večkrat sploh ni vidna.
Sovhoz in kolhoz- sta torej celici, sta te; melj sovjetskega kmetijstva.
Skupna oznaka obeh organizacijskih edL nie je. ta, ki označuje vsako gospodarsko podjetje:	gospodarski načrt, delovni na;
črt, račun izgube in dobička, račun renta; bilnosti.	►
ŽIVLJENJE V KOLHOZU
Ker je celotno -sovjetsko 'gospodarstvo vodeno po splošnem držatnem načrtu, je ta tudi pri gospodarstvu v kolhozu in sovho; zu v polni veljavi. Odgovornosti ni napram članom kolhoza, odgovornost je samo na= vzgor, to je samo napram državni oblasti.
Pri vodstvu, pri upravi vsakega sovhoza in vsakega kolhoza sta glavna direktor, to je ravnatelj in pa knjigovodja. Razen teh dveh so nato nastavljeni še agronomi, agro; tehniki, nomisti, izdelovatelji gospodar; skega plana, to je načrta, nadalje statisti; ki, razni specialisti itd. število 'teh je se= veda odvisno od obsega površine sovhoza ozh’oma kolhoza. Vsi ti so seveda državni nameščenci, ki dobivajo redne plače, more; bitne nagrade in deputate v pridelkih.
Pri kolhozu soudeleženi kmetje, torej pravzaprav solastniki zemljiške posesti koL hoza, pa so zaposleni pri raznih kmetijskih strojih, oziroma na splošno kot poljedelski delavci vseh vrst, ki dobivajo plačo pred, vsem v kmetijskih pridelkih in sicer po tem, kolikor pač odgovarja njihovi storilnosti, to je njihovemu izvršenemu delu.
iz sovfdsftega Kmdffsfra
OD NEDELJE NAPEEJ POLETNI ČAS
V noči od sobote 17. aprila na nedeljo 18. apirila bomo stavili v Avstriji kazalce na uraii za eno uro naprej, od Ž.O1) na 3,00.
čan, da bi sedaj prav nič ne oklevala storiti sama isto, če bi bila sila. Sicer pä trokar in požiralnikova cev spadata, k vsaki hiši, kjer je kaj več živine v hlevu, kajti v primeru potrebe navadno pač ne utegneš kaj take; ga šele iskati okoli sosedov.«
»Kakšen nož pa tedaj vzameš, če nimaS trokarja«? je hotel vedeti Matic.
»Vsak nož je končno poraben,« je pojas; neval Jernač. »Seveda, huzarske sablje ne smeš poriniti živineetu v vamp tako, da bi na nasprotni strani pogledala ven. Za dlan globoko pa brez skrbi porini v vamp nož, ki pa naj seveda tudi ne-bo preširok, da ne bo nastala po nepotrebnem velika rana.«
»Pa samo govedo napenja?« je še vpras šal Vrbanek.
»Sploh vsakega prežvekovalca, ker ima štiridelen želodec,« je pojasnjeval zopet Jernač, »od naših domačih živali torej tudi ovco. Seveda pa je pri ovci treba biti s ta= ko operacijo že nekoliko bolj previden, ker je pač mnogo manjša in imamo zato za OV; ce tudi druge, znatno manjše trokar je. SL cer pa prediranje vampa pri ovcah ne pride toliko v poštev. Ovčarji, ki pasejo velike črede, najraje naženo ovce v vodo, če jih prične napenjati in to navadno tudi že po= maga.«
»Pa je to res enostavneje, kakor pa bi si človek mislil,« je modroval Ahac. »Mislim, da sedaj pač ne bi prav nič okleval, če bi bilo treba napeto govedo zabosti v vamp, samo da enkrat točno vem, kako in kje.«
»Sedaj bo pa m|nda za danes dovolj,« je menil Vreže. »Večeri so že kratki in čas tako preklicano hitro mine. Kaj pa bomo prihodnjo nedeljo?«
»Menda bomo počasi prenehali z našimi kramljanji,«’je dejal Jernač. »Dan se je že pošteno nategnil in večeri so vedno kraj; ši, pa ni treba več razmišljati o tem, kako bi jih človek najbolje ubil. Sneg je izginil, posušilo se je tudi že in z delom bo treba zopet začeti. Za brananje travnikov je že čas in vreme tudi pripravno. Čez teden bo dela dovolj, v nedeljo popoldne pa moraš pogledati v gozd, koliko ti je sneg škode napravil, ali pa v senožet, pa zopet na polje in oddaljene travnike ter pašnike, da vidiš, kaj je tu in tam vse treba. Tako o dolgih večerih ni več gevora, f>a. mislim, da bi z našimi kramljanji zaenkrat kar prenehali. Od časa do časa pa se lahko tudi že sesta; nemo na kakšen pomenek. Ob nedeljah se po prvem cerkvenem opravilu itak najdemo pod vaško lipo, pa še tedaj lahko dogovo; rimo.«
»Prav imaš,« je pristavil Vreže. »Za red» na kramljanja ob nedeljskih večerih res ne bo več časa, ker so večeri že prekratki, semtertje pa se lahko še najdemo in kaj pogovorimo.«
»Preklicano dobra zamisel so *bila tale naša kramljanja,« je dejal Podrekar »in kar škoda je, da moramo prenehati z njimi. Prav gotovo nihče ne obžaluje, da se jih je udeleževal.«
»Tisto hc-,« je menil Vrbanek, »pač pa se vsi, ki smo prišli zraven šele pozneje, dobro zavedamo, da smo mnogo zamudili. Prihod; njo zimo vsekakor moramo zopet začeti z njimi in tedaj gotovo nihče ne. bo izostal.«
»Tako je«! sta pritegnila Balant in Matic.
»Pa še' tak izvrsten tepkovec za zakljiL ček«! je rekel Cencl ter zvrnil kozarec. Tm di ostali so izpili ia se zadovoljni razšli.
Vse pridelke mora oddati, sovhoz kakor tudi kolhoz državi po uradno določenih ce= nah. Tudi denarni prebitek koncem leta je treba odvesti v državno blagajno. Vse inve; stieije, to je vsi stroški za popravila sta; novanjskih poslopij in gospodarskih zgradb članov kolhoza, — to je kmetov —, morajo biti odobreni od državne oblasti.
Tako je torej med sovhozom in kolho= zom razlika le v tem, da ima sovhoz nava; dno več zemljiške posesti, da obdelujejo to posestvo nčstalni delavci in končno ima sovhoz navadno še druge naloge poleg na; vadne proizvodnje kmetijskih pridelkov: prideluje razna semena, ima- poskusna pm Ija, vrši razna znanstvena raziskovanja ir ima zato navadno tudi več in boljše stre"' in je tudi drugače boljše opremljen kot pa kolhoz.
STROJ — IDEAL
Cilj organizacije sovjetskega kmetijštv je v dosegi čim večje mehanizacije, to 1 popolne mašinizacije pri obdelovanju pol" in pri izvrševanju vseh del pri kmetijske"' obratu. Zato je tudi razumljivo, da je'šte.-vilo delovne živine v Sovjetski zvezi vedno manjše.
.(Nadaljevanje na 8. strani)
f
SELE
Meseca maror smo imeli v Selah dve kuL turni prireditvi. Dne 7. marca 194$ so ot= roči priredili v veselje staršem tridejansko bajko »šivilja Klara« in nas z njo narav= nost presenetili, ker so jo podali tako žL vahno in srčkano, da so se nam kar. srca širila. Ko smo gledali bradate palčke, raja,-nje kresnic in vil, zakleto šiviljo Klaro, vaške otroke in pogumnega Jožka, skoraj nismo mogli verjeti, da so to naši gorjanski otroci. Tudi deklamacije in prizorčki so bili zelo posrečeni in pevski nastop je pričal, da so bili otroci v dobri šoli. Zato je dvo= rana tudi navdušeno izrazila priznanje gdč. Mileni in g. Folteju, Vsi želimo ,da bi še večkrat mogli kaj podobnega videti in sli= šati.
\
Na velikonočni ponedeljek pa je prosveta no društvo uprizorilo štiridejansko ljudsko igro »Zaklad.« Igra je vzeta iz kmečkega življenja, prepleta jo mnogo resnih in ša= Ijivih prizorov. Značaji so dobro izklesani. Kmet Rovan je tip poštenega in prevdarne^ ga možakarja, sosed Pehač pa je skopuh, ki mu je denar vse in se hoče še obogateti na račun drugih. Štefan in Najda sta fant in dekle, kakoršna bi naj bila naša mladina. Čevljar Klepec z vajencem Jurčkom in ma= lo slaboumni Lipe s svojim nastopom spravijo gledalce v dobro voljo. Poleg teh nastopajo še tudi kmetje, fantje in dekleta. Vsi igralci brez izjeme so se vživeli v svoje vloge in jih zelo naravno podali. Udeležba, je bila kakor vselej polnoštevilna. Žal se je istočasno o bližnji gostilni vršil ples, odko= der so nekateri radovedneži motili predsta= vo, ne sicer namenoma .ampak ker niso bili v pravem razpoloženju za igro. Pevci so nam zapeli nekaj narodnih domačih. Igro bodo ponovili 18. aprila.
BAJTIŠE
Dne 15. aprila poteče 50 let, kar oskrbm je g. Franc Primik kot cerkovnik bajtisko cerkev, kateri je že tudi prej služil kot mi= nistrant. K temu redkemu službenemu jubi= leju mu iskreno čestitamo z željo, da bi v trdnem zdravju in s svojo dosedanjo goreč= nostjo še nadalje služil Bogu v čast in v zadovoljstvo faranov.
POBKRNOS
V noči od 5. na 6. aprila 1948 so neznani zločinci vlomili v cerkev v Podkrnosu. Ho3 teli so vdreti v hišo božjo najprej na vzhoda ni strani. Ker je pa v spalnici tukajšnega dušnega pastirja po polnoči še gorela luč, ki je obsevala cerkvena vrata, so vlomilci poskusili svojo srečo od zepadne strani, kjer pa se stali pred dvemi vrati.' Z močs nim dletom so izdolbli del stolpnega zida in nato prva vrata odprli. Notranje duri pa so obdelovali s krampi tako dolgo, da so odcepili močno desko. Skozi tako nastale odprtine so zlezli v cerkev. Nato pa so iz= vršili strahovit zločin: s silo so odprli ta= bernakelj in ugrabili monštranco z Najsve» tejšim ter še obhajilni kelih. Majhne sv.
MAUSER KARELi
ROMAN
5.
»
Po govoru je bil sprejem v Marijino kon= gregacijo. Klemen kakor v, sanjah poklekne na oltarno rtopnico, začuti, da mu je nekdo pripel svetinjico na prsi, in se spet vrača v klop.
Potlej so pete litanije. Klemen poje te, nor.
Po večerji je v semenišču živahno kakor že dolgo ne. Prvoletniki so tarča. Nerodno motovilijo v širokih talarjih po hodnikih, snotikajo se in padajo. Na kapitlju je smeh. Eda j se pelje Moškaj izza ovinka. Kakor labod. Nerodno mu je. Vsi strme vanj. Ne, nadoma mu zmanjka tal. Skuša se loviti pa. stopi z nogo na predolgi talar. Pogrnil se je kakor deska. Na kapitlju krohot. Moškaj je pri priči zginil v pritličje.
Po večerni molitvi Klemen kar ne more iz kapele. Luči počasi ugašajo, še diši po kadilu, ki sladko vonja pod stropom.
In kakor da iz kadila počasi taplja boleči, ha, skrita vse do tega tihega trenutka. Kle, men se nenadoma počuti odrezanega od do, mačih,' od zraka, ki z mrzlo sapo liže ka. Palična okna, od življenja, ki utriplje na cesti.
Kakor da. se je sam hudič pritihotapil v to sveto tišino in se zarogal skoz somrak.
hostije so razsuli po oltarju. Oltarne prtiče so zmetali jio tleh in hodili po njih. Kaj vse so uganjali z Jezusom v sv. hostiji, ki so jo odnesli iz cerkve, to ve samo Bog. — In On, ki so Ga odnesli, bo enkrat sodil vsakega človeka....
Vsi farani se zgražajo nad gnusnim zlo, činom in ne morejo najti primernih besed, ki bi zadostno obsodile zločince.
SEKIRA
Ob suši, ki je vlads.la pred dežjem v pri., četku meseca aprila, je bilo večkrat' slišati o-gozdnih požarih. Dne 2. aprila se je zgo, dilo, da so v Sekiri otroci zažgali les in za, čelo je goreti ob Kešnikovem domu, ki je last posojilnice v Celovcu. Južno od po, sestva je obraščen hrib, ki je na južni stra, ni začel goreti. Ker je veter vlekel od juž, ne strani, je bilo zelo nevarno, da bi veter zanesel goreče listje in iskre na hišno stre, ho. K sreči je bila požarna bramba iz Ribni, ce takoj na mestu in ljudje iz vasi so bili tudi takoj pri ognju. Začeli so kopati jarke, da ogenj ni mogel naprej. Večje škode ni bilo. Vnela se je samo ena smreka.
Za primer požarov v vasi so pred leti na, redili bazen, ki je bil tudi sedaj poln vode, pa ni bilo treba gasiti z vodo, ker so ognju brez vode »zarili rep.« Vendar bo bazen tre, ba zaliti s cementom, ker pušča in poleti ne bo vode.
RIBNICA,OTOK
V jeseni so občine pozivale lastnike goz, dov, da naj napravijo les za papirnice. Ta les bi zamenjali za premog, ki bi potrošni, ku bolj prav prišel kakor pa les/Posojilni, ca v Celovcu se je temu pozivu odzvala in je dala občini nekaj lesa in ljudje so dobili nakaznice za premog. Te dni je papirnica v Reberci les plačala: Toda les leži še sedaj ob cesti, kar ni posebno priporočljivo, ker. tudi les dobi noge. Zgodilo se je namreč, da je pri Kašniku izginilo s kupa dvoje močnejših debel in s kupa pri Ribnici prat vijo, da je izginilo več lesa in nikjer ni re, čeno, da se to ne bo več zgodilo. Les Ježi na pripravnem kraju in prilika naredi človeka, grešnika. Ugotoviti je treba, da obči, na in posestniki za les, ki leži ob cesti in ga je tovarna že prevzela, ne jamčijo več. Če kdo od merodajnih v tovarni na Reberci prebira »Koroško kroniko«, bi mu sveto, vali, naj tovarna" les odpelje, ker ni verjet, no, da bo tisti, ki si je les prisvojil, ga tu, di nazaj prinesel, ko bo začela-tovarna les proč voziti.
VRATA
Pri nas se malokdaj kaj zgodi, toda ka, ’ dar se, je treba res omeniti. Na Jožefovo smo imeli namreč slovensko pridigo, kar že ni bilo eno leto, čeprav hodijo v cerkev izključno Slovenci, ki vsi nemške pridige še ne razumejo dobro^ Pridigal je gospod kaplan iz Podkloštra. *Bili smo zelo zado, voljni, ker je bilo spet enkrat po domače
Kje je tvoja svoboda? Sam si nalagaš ja, rem, ki te bo žulil in grizel do smrti. Še očetu si se včasih uprl doma, komu se upaš upreti tukaj?
»Hudič govori iz mene,« rine Klemen pokonci. Z ihto odpre Kempčana.
Prva knjiga, deveto poglavje.
Zelo velika reč je, živeti v pokorščini pod višjim, in ne biti sam svoj gospod.
Mnogo varnejše je slušati, • kakor zapo, vedovati.
Mnogi so pokorni bolj zaradi sile Ičakor pa iz ljubezni, zato trpe in radi mrmrajo.
Taki ne bodo nikoli dosegli prostosti du, ha, če se ne vdajo zavoljo Boga iz vsega srca.
Tekaj sem ali tja: pokoja ne najdeš, ako se ponižno ne ukloniš vodstvu predstojni, kov.
Misel, da; je drugod boljše, in želja po spremembi jih je že mnogo prevarila.
Besede zbadajo kakor šivanka.' V tej, s kadilom prepojeni tišini Klemen čuti, da je samo pomanjkanje svobode tisto, kar ga najbolj grize. Doma. je imel vsaj nekaj be, sede pri vsaki stvari, tu mora samo poslu, šati in ubogati.
'To je najtežje.
Kakor otrok si, kakor da nimaš lastne volje. Zveneč je, ki ti odmerja čas, ravna, telj, ki strogo pazi na red, spiritual, ki od, kriva pota in steze v novo življenje in v nove križe.	’
Tako težko je zatajiti sebe in dati prav samo drugim. Mrak Klemenu dobro dene. Še luč nad seboj ugasi in zdaj utriplje sa, mo še večna luč pred oltarjem. Na tlako, vani cesti ropoče avto, na hodniku je sli, šati samo drsanje copat. Zamudniki hodijo po vodo.
in veseli bi bili, če bi bila večkrat slovenska pridiga.
Krme nam. je pričelo že zmanjkovati in težko že čakamo, kdaj bomo lahko spustili živino na pašo. Dež je zemlji zelo dobro storil in kmalu bo vse v bujni rasti.
Leta 1926 je povodenj uničila tukajšno papirnico in od takrat naprej se ni nihče brigal zanjo. Sedaj pa bodo začeli delati stanovanja;. Del se je lotila tovarna »BleL berg,Union« in bo naredila stanovanja za svoje delavce in sicer za 16 družin. Sedaj vozijo skupaj material.
St. PETER NA VAŠINJAH *
Pid nas je vse narobe. Dobili bomo nam, reč elektriko, ki jo že dolgo čakamo, da nam bo posvetila. Sicer se je dan že podalj, šal, bo pa.,pozimi prav prišla. Sedaj koplje, mo in napeljujemo po hišah. Zato ni vse tako v redu kot sicer, ker če hočeš kaj na, peljati, moraš pač kopati. Toda to se že po, trpi, samo da bomo imeli že luč in nam ro, ke ne bodo več smrdele po smrdljivcu.
*
BISTRICA NA ZILJI
V nedeljo .4. aprila sta se v domači župni cerkvi poročila Pipp Luka iz Bistrice in Ka, tarina Mejač iz ugledne Mejačeve družine. Poroka je bila pred veliko mašo in poročil ju je nevestin brat. Na »ohcet« so bili po, vabljeni tudi fantje, ki so zapeli' nekaj le, pih narodnih pesmi. Prej pa. so fantje še »šrangali« in ženin je moral plačati odkup, nino. Bog pomagaj, nevesta je draga reč in ne pade kar sama od sebe v roke. Novo, poroeencema obilo sreče in blagoslova bož, jega. Isti dan sta se poročila Viktor Wan= ker iz Drevelj in Frida V/allner iz Bistrice. Poroka je bila na Bistrici, potem pa so se odpeljali na ženinov dom, kjer je bila ob veselih zvokih gpdbe in veselem razpolože, n ju svatov »ohcet.« Obilo sreče!
LOČE
Statistika je zanimiva, v kolikor se zanjo kdo zanima. Statistika je nekako merilo in zrcalo naroda v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu. S statistiko nekaj dokazujemo, zato'navadno zanima — pose, bno domača statistika — slehernega fa, rana.
Na novega leta dan, ko nam g. župnik objavljajo razgibanost fare tekom leta, po, slušamo z nategnjenimi ušesi in večina tu, di z odprtimi ustmi (slišimo namreč slabo, ker je naša cerkev velika in dokaj slabo od, meva, vrhutega pa gospod pretiho oznanja, jo.) Včasih je bilo za tiste, ki niso dobro »vjeli« vse letne farne statistike, mučno, ker je bila ukorenjena navada, da je moral eden od »podložnikov« (navade so pa že, lezene srajce) pred zaklenjenimi hišnimi vrati povedati vso objavljeno statistiko o umrlih, poročenih, nezakonskih in zakons, skih rojstvih. Sicer trenotno ne moremo po, streči s številkami naše razgibanosti, goto, vo pa je, da tudi mi ne zaostajamo in da tudi pri nas začenjamo — v veselje dopis, nika »iz dežele« — z nezakonskimi.
Zlasti imamo dosti umrlih in onih, ki so ob zatonu pusta turobno prepevale: »Prišla
Misel, da je drugod bolje, jih je že mnogo prevarila. Kempčan je dober učitelj. Ra, zume se na duše.
Klemenov svet se oži. Vedno manj ga je, stisnjen je v to sivočmo hišo z dolgimi oz, kimi hodniki, ki imajo okna na tlakovano samotno dvorišče.
Pred Klemenom vstajajo gore, oblike z zarjo, svobodni vetrovi, ki vejejo prek gre, benov, vriski planšarjev in zvonci pasočih se krav.
Ni mogel več misliti. Vzdignil se je, po, kleknil skonca klopi in odšel po hodniku. Po prstih je šel po stopnicah. Povsod tiši, na. Od nekod šume racasti koraki ekono, ma, ki gre ugašat luči.
Jernej se je ravno odpravljal spat. Mo, škaj se je obračal v postelji. Morda ga je motila luč, ki je ugasnila ravno v tistem hipu, ko' je Klemen stopil v Sobo.
»Dolgo te ni bilo,« je poltiho dejal Jer, nej.
»Včasih že tako pride,« ni hotel biti dolg Klemen.
»Silentium!« je zarežal Moškaj. Videti je bilo, da je nataknjen.
»Molči ir spi,« je stogotilo Klemena. »Tu, di pohajanje po sobah med študijem je pre, povedano. To si ne jemlješ k srcu. Farizej!«
Moškaj je utihnil.
Klemen in Jernej stä legla.
Čez čas je Moškaj prosil za oproščenje.
»Silentium!« ga je ošvrknil Jernej.
Klemen se je moral nasmehniti. »
*
V četrtek zvečer po večerji je bil. občni zbor karitativnega društva. Klemen in Jer, nej, oba sta prisluhnila poročilom. Ko je predsednik poročal o stanju v »Sibiriji«, v barakarski četrti ljubljanskega predmestja, so se Klemenu širile oču
je Pepelnica — ostala sem samica«. V splo, šnem smo z našo statistiko zadovoljni in hvaležni našim ženam, posebno pa dekle, tom, ko tako vztrajno in redno skrbe, da našim zibanja željnim babicam in dedom ni dolgčas na stara leta. Sicer je res, da se tudi ta dva vselej pridružita; krogu go, drnjačev in zmerjanju, posebno kadar lovi, mo kakega »ilegalnega« državljančka, toda čas rane celi, godrnjanje in zmerjanje po, neha, nakar pa kmalu sledijo slabotni, a ve, dno’ močnejši akordi: »Ijo, ajo, zibljam te, nočeš spati, uščipnam te ...«.
Naši kraji slove daleč naokoli po svoji romantiki in številnih legendah starega in novega veka. Včasih, posebno še v dobrih zlatih časih, ko so fantje na vasi pod okni prepevali:	»Dekle, odpri mi kamrico, saj
veš mojo navadico... ,« so se naša brhka dekleta pod odejo stiskala k svojim mate, ram prepevajoč: »Pri mam'ci dro fletno le, žati — se za krancelč ni treba bati...«
Danes je seveda vse drugače, narobe, mo, demo, dovzetni smo za vsak nov poizkus, pa če tudi gre za atomsko energijo. Po'do, bni smo jadrnici na jezeru, ki plove pod
\aroouk®£T; stana .
sporočamo, da je. album doti?kan in da ga bomo prihodnji teden pričeli razpošiljati naročnikom.
Cena izvodu 30 šiiingov. Naročila sprejema uprava „Koroške kronike“, Celovec (Klagenfuirt), Völker-nmrkter Ring 25/1.
vplivom vetrov, občudujemo razne barve in znake, ki jih zopet zametujemo, ploska, mo enkrat z rokami, drugikrat celo z noga, mi ,enkrat tej, drugič pa zopet drugi ideji. Naša dekleta se ne stiskajo več k svojim materam, kličejo fante na »korajžo«, fantje pa domov grede prepevajo: »’mam dro fletno navajano mojo dakle, koj tri kam, Čeče vržam, pa mi že pride, odpre ...«
Naše stare narodne pravljice o župniku Lujčaharju, Ježniku, Lahu, ogledalu, mački, zlatokopu pod .lepo so skoraj pozabljene, ker izvirajo še iz starega veka; Novejša le, genda o »flajš,verštekn«,' o »kravah, M nam dajejo črnikasto in belo maslo«, o »jar, cih, ki zginejo' sredi poldneva ob kajži ka, kor kafra«, o »lovcu na lisico in jazbeca z 2 plaščema«, o »dveh klepetuljah, ki mo, drujeta, da med: »komunion — katolicizem — komunizem« ni nobene razlike, ker...« itd., itd. so pravljice novega veka in uživa, jo vso potreono popularnost.
Prasni!«
Podpisani izjavljam, da članek »Važno opozorilo«, ki sem ga napisal za goriški te, dnik »Demokracija« ni bik namenjen listu . »Unsere Heimat« in da ga je ta list brez moje vednosti in brez dovoljenja goriškega tednika objavil. Toliko v pojasnilo ljudem, da ne bodo' nasedali obrekovanjem in pod. Um podtikanjem.
Valentin Podgorc, 1. r.
Čudno zamišljen se je vrnil v sobo. Jem nej je nekaj časa koračil od vrat do okna, potlej pa vsekal.
»Kar verjeti ne morem, da bi bilo vse res. Da bi ljudje mogli živeti v bajtah, po, dobnih svinjakom..«
Moškaj je kljub ukazanemu molku spre, govoril.
»Sami so si največ krivi. Delo jim ne di, ši, cerkev tudi ne. Poznam jih,«
Klemenu so se stisnile oči.
»Si bil že kdaj pri njih.«
»Dovolj sem slišal. Ne mika me, da bi se prepiral z njimi.« Klemen je obmolčal, sa, mo v grlu se mu je nabiralo nekaj kakor prezir. Meščan, potopljen v manire in za, preden v scrkljanost edinčka naj obsoja ljudi, ki jih je življenje z neizprosno silo porinilo na rob ceste. Bel kruh je, namazan z maslom in strdjo in govori o krivdi teh,
, ki črnega kruha stradajo.
Molk je v sobi. Klemen leži v postelji in premišlja. Hladno je, glinasta peč se rahlo svetlika v kotu.
Zakaj žive ljudje v barakah? Saj so na svetu vendar hiše. Misli se mu premetava, jo po glavi,-‘omahujejo in iščejo odgovora, se zaletavajo in vračajo kakor uaarane v zakleti krog.
Mora vkleti te ljudi in govoriti z njimi. Že tik pred spancem je sklenil: v nedeljo grem k njim.
Kakor težka skrivnost je ležala odločitev v duši. Goleč iz četrtega letnika mu je ob, ljubil, da ga vzame s seboj.
»Če moreš, si kaj prihrani. Košček kruha ali cigareto. Ljudje so v resnici reveži. Ne, kaj po svoji krivdi, še več pa po krivdi drugih.«
1
RAID!© CELOVEC
(Nadaljevanje)
ItaciiMfiüfiilisj
(TRUBAR IN PROTESTANTSTVO)
Trubar je nad svojim slovstvenim delom popolnoma obupal, čeprav so ga njegovi somišljeniki na'Kranjskem prosili, naj izda še postilo, to je razlago nedeljskih evan= gelijev, vendar o tem ni hotel nič slišati. Tu sta mu prišla na pomoč dva moža, ki sta v veliko obsežnejši meri izvršila njegov načrt, Ungnad in Vergerij.
Peter Pavel Vergerij se je rodil v zadnjih letih 15. stol. iz italijanske ple= miške rodbine, v Kopru. Na padovanskem vseučilišču je študiral proste vede in pra= vo, si pridobil lovor pesnikov in doktorski naslov. Pozneje je opravljal odvetniško službo v Padovi in Benetkah ter Veroni. Les ta 1526. se je poročil z Diano Contarini, ki mu je pa kmalu umrla. Zdaj je Vergerij sklenil posvetiti se duhovniškemu poklicu. Vplival je gotovo nanj tudi zgled njegovih dveh bratov. Prvi, Avrelij, je bil papežev tajnik v Rimu in drugi, Janez Krstnik, je postal škof v Pulju' Z njuno pomočjo je tudi sam upal doseči visoke cerkvene služs be. L. 1530 ga srečamo v Rimu, kjer je brez potrebne priprave postal duhovnik in že dve leti pozneje je bil sprejet med papeže* ve tajnike. Takoj so mu poverili važne diplomatske posle. Najprej je šel kot pa* pežev poslanec v Benetke in par let pozne* je na dvor kralja Ferdinanda v Prago in na Dunaj. Tu se seznanil s ljubljanskim škofom Krištofom Ravbarjem, ki je z nje* govim posredovanjem marsikaj dosegel pri kralju in papežu; Vergerij je v tem času upal, da dobi po Bonomovi smrti od kralja tržaško škofijo. Vendar se njegove nade r.i* so izpolnile, ker je Bonomo kljub bolehno* sti in starosti živel še 13 let. Pač pa mu je kralj Ferdinand dal 1. 1534. župnijo Ko* men na Goriškem, od katere je dobival le dohodke, 50 cekinov na leto, čeprav ni sam opravljal župnijskih poslov.
Umevno’ je, da je kot papežev poslanec skrbno zasledoval razširjanje lutersnstva v Avstriji in o tej zadevi večkrat poročal tu* li v Rim. Z bistrim duhom je spoznal, da ;!či moč in uspeh protestantske propagande v pospeševanju narodnega slovstva m je svaril rimske oblasti in beneško vlado, naj pazijo na luteranske knjige v nemškem in italijanskim jeziku, ki še skrivaj širijo med ljudstvom. Ni čudno, da je pozneje, ko je odpadel od katoliške, cerkve, isto slovstvo z vso vnemo pospeševal med Jugoslovani.
Ko je umrl papež Klemen VIL, je njegov naslednik Pavel III. Vergerija pozval v, . Rim in ga nato poslal na Nemško, kjer naj bi pridobil tamkajšnje plemstvo za splošni cerkveni. zbor. Ko je po par letih izvršil svojo nalogo, so ga imenovali za škofa. Po nar mesecih je prišel v Koper, kjer je služ* boval deset let. V tem času se je dobro sez;
nanil s slovenskim jezikom iii je kmalu za* čel širiti tudi krivoverske nauke. Pridigal . je proti češčenju svetnikov. Čital je marlji* vo lutrovske knjige in je imel v svoji sobi slike vseh vodilnih luteranov. L. 1545. je bil pri beneški vladi obtožen krivoverstva. Ker se ni hotel podvreči sodnikom, je zbe* žal najprej k svojemu prijatelju Herkulu Gonzaga v Mantovo, poterp pa k cerkvene* mu zboru v Trident, to je današnji Trento. Toda tam ga niso hoteli sprejeti v svojo sre* do in se je nejevoljen vrnil v Padovo, kjer je očitno prestopil v novo vero. Nato so ga v Rimu odstavili od službe in so ga izob* čili. Po kratkem bivanju v Švici, kjer je opravljal službo predikanta, je šel k vojvo* du Krištofu na Virtembersko. Tu se je pri* čela njegova druga doba življenja in delo* vanja, v kateri je služil predvsem razšir* janju protestantizma z besedo in knjigo.
L. 1555. je Vergerij stopil v pomenljivo slovstveno zvezo s Trubarjem in s tem iz* nova posegel v verske razmere naših de*
žel. — Vergerij kot izobraženi humanist, ki je imel širše obzorje kakor Trubar in Klombner, je hotel napraviti prevod sv. pisma, ki bi bil umljiv vsem Jugoslovanom, to je vsem južnim Slovanom. Menda so ga deželni stanovi s Kranjskega opozorili, da bi mu mogel pri tem delu mnogo pomagati Slovenec Primož Trubar, ki živi v bližnjem Kemptenu. Poslal mu je pismo in ga prosil, naj sodeluje. Toda Trubar je prošnje odbil, češ da ne razume grščine in hebrejščine, slovenski jezik nima dovolj izrazov in je razdeljen v mnoga narečja, hrvaščina pa tnu ni dovolj znana.
Kljub temu sta se oba moža sestala ne* kaj mesecev pozneje v Ulmu, kjer sta se dogovorila natapčno o njegovem (namreč Vergerije vem), načrtu, po katerem naj bi posebna poraisija sestavila nov, enoten književni jezik za vse Južne Slovane. Komi* sija se pozneje zaradi .raznih zaprek ni se* stala. Pa tudi kranjski deželni stanovi n;so pritrdili Vergerijevemu načrtu o enotnem književnem jeziku. Zahtevali so, naj se za* nje tiska prevod v »kranjskem jeziku«. Za* to je šlo delo naprej v onem tiru, ki ga je bil že Trubar začrtal. Trajen Vergerijev uspeh je bila ta, da je odslej Trubar, pa čeprav nerad, po njegovem nasvetu opustil okorne nemške črke in začel pisati sloven* skl jezik z latinskimi črkami. (Dalje prih.)
iiiimimiiiiiiimiiimiiiimmiimimiiimnniiiHiiiiimimiHnMBBnii
k s©¥!@!s]k®§n km©ili^l¥e
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Sistem preskrbe s stroji, z motorji in s pogonskimi sredstvi je takole organiziran: Pri vsakem kolhozu, včasih pa tudi za več kolhozov skupaj, je na najbolj primernem kraju MTS, to je motorno traktorska stani* ca ali postaja. Ta ima približno tak obseg kot ga imaja na pr. naše popravljalnice, to je reparaturne delavnice na deželi. Ta po* staj% ima razne kmetijske stroje, predvsem pa traktorje. Naloga MTS je, da so stroji vedno v dobrem stanju, da jih po gotovem načrtu posoja članom kolhoza in upravi sov* hoza in da izvršuje tudi manjša popravila strojev.
Vsi vozači (pri tem je zaposlenih tudi mnogo žensk) so izučeni tudi v popravlja* nju strojev in ko se vrnejo po sezonskem delu s traktorjem v MTS. ostanejo tu kot delavci za popravilo strojev.
Večja popravila kmetijskih strojev in tu* dj traktorjev, za katera popravila so po* trebne že preciznejše posebne priprave, iz* vršu.fejo MTM (motorno*traktorske moj* strske delavnice). Te imajo seveda večji okoliš in večje število strokovnih delavcev, nimajo pa lastnih kmetijskih strojev kot MTS.
Te MTS in MTM so torej celice ali te* melj kmetijsko*strojne službe. Upravno so to spet državna podjetja, ki delajo po dolo* čenem odobrenemu planu, to je načrtu, imajo tudi direktorja, knjigovodja, normi* sta itd.
Končno so še baze za nafto, to so središča za razdeljevanje pogonskih sred* štev.	i
Radia
Cdam
Kolhozi, sovhozi, MTS, MTM in baze za nafto tvorijo torej mrežo organizacije so* vjetskega kmetijstva. Poleg teg ustanov je še poseben urad za razdeljevanje novih strojev in nadomestnih strojnih delov vsem zgoraj omenjenim državnim ustanovam.
Trgovski in denarni promet med vsemi temi državnimi ustanovami in industrijo je brezgotovinski. Ves denarni promet se vrši s prepisi, z nakazili, s čekom na državno banko oziroma njene podružnice. To orno* goča večje nadzorstvo, boljšo kontrolo nad poslovanjem vseh naštetih državnih usta* nov kmetijskega gospodarstva.
Vrhovna ustanova za vse kmetijske obra* te in vse ustanove kmetijske organizacije je kmetijsko ministrstvo.
LENIN: »ZEMLJO KMETU!«
Tako smo dobili sliko organizacije sovjet* skega kmetijstva. To organizacijo sevccja polagoma uvajajo v všeh državah, ki so pod sovjetskin\ vplivom.
Sovjetsko kmetijstvo je tako postalo eh ' sam velik proizvodni obrat — postalo je ve* likanska tovarna kruha, ki sega sko* raj preko dveh delov sveta, Azije in Ev* rope.
Industrijski značaj kmetijskega obrata nam kaže vse večja mehanizacija, delo po načrtu ali kakor pravijo po planu, ki je iz* delan pod enotnim državnim vidikom. So* vjetsko kmetijstvo je tako postalo že in* dustrija.
Lenin je rekel: »Zemljo kmetom.« Toda v tem oziru se njegovih besed niso držali. Zemljo je dobila drsava in nastavila kmete
SOBOTA, 17. aprila: v
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 18. aprila:
7.30 Jutranja glasba.
19.00	Poročila.
19.20 Polurna oddaja.
PONEDELJEK, 19. aprila:
7.15	Zgodovinsko predavanje.
17.10	Poročila.
TOREK, 20. aprila:
7.15	Naše telo in njegova nega.
17.10	Poročila.
SREDA, 21. aprila:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročiia.
ČETRTEK, 22. aprila:
7.15	Zvočni tednik.
17.10	Poročila.
18.00	Polurna oddaja.
19.15	Pouk slovenščine za nemško govoreče.
PETEK, 23. aprila:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
kot uradnike na tej zemlji, da jo obdelu* jejo. Kakšne pomanjkljivosti ima taka ure* ditev zemlje, o tem ne bomo1 na široko raz* pravljali, ker so znane.
Eno pomanjkljivost, ki jo pa sovjetski gospodarstveniki seveda ne priznajo, je go* tovo v izločbi osebne podjetnosti, osebne inicijative. Ta je mogoča samo pri sistemu privatne lastnine, četudi je ta privatna last* nina omejena, ker ne sme biti nikdar pri* vatna lastnina, na škodo splošnosti.
Veliko, neizmerno delavnost, ki izvira iz ' kmetove- ljubezni do lastne zemlje, težko nadomesti ljubezen do traktorja, pa četudi ta, z najlepšimi rožami okinčan pelje odslu* ženega člana kolhoza, takozvanega kolho* znega kmeta, k zadnjemu, k večnemu po* čitku.
Tudi najboljši sistem nagrad za preko* merno delo oziroma prekomerno storilnost, in tudi največje kazni za nedelo, vse to bo tudi za kolhoznega kmeta ostalo to, kar v resnici’je: Ukrepi od zunaj, od zgoraj, brez vsake duševne pogonske sile, ki izvira le iz razmerja do lastne grude, do lastne zemlje.
Petek, sobota, nedeljsko jutro. Mrzlo, s srežem po zidovih. Drevje pod gradom je vse v ivju. Jutranje sonce nima toliko moči, da bi ga stajalo.
Klemen je nemiren. Skozi celo korarsko mašo v stolnici misli samo na barake.
Od dveh do štirih popoldne je študij. Klemen bere dolge latinske periode.
Ad primum. Sed contra est.
Tomaž Akvinčan in njegova Summa, Suarez in njegove domneve, Klemenu se vse vrti pred očmi in vsaka beseda se konča s spačenim obrazom barakarjev.
Moška j sedi na stolu in počasi, grize kekse, ki mu jih je prinesla mati.
V Klemenovi aktovki je štruca kruha in škatla cigaret.
Zadnje božjake je izdal. Sedaj je suh. Tudi za svinčnik nima več.
S čudnim nemirom čaka na udarce zvo* na. Kakor da se ura neznano vleče in nika* mor ne pride.
Moškaj mimo bulji v knjigo in» grize kekse. Klemen ga zavida za mir, ki mu žari z ozkega suhega obraza.
Potlej zazvoni. Klemen je na mah po* konci, vrže talar s sebe in obleče suknjo.
»Danes ne grem na sprehod. Z Golcem greva na karitativni obisk.«
Moškaj samo pokima. Jerneju je žal, da si ni poiskal spremljevalca. Tudi on bi šel.
Klemen je kakor na trnju. Neznano hre* penenje ga je zgrabilo in če bi mu bila v tem trenutku dana oblast, bi odklenil vsem trpečim na stežaj vrata v paradiž.
Goleč je bil živahen in zgovoren. Zavila sta za univerzo proti trnovski cerkvi
Cesta Dveh cesarjev.
Hitela sta, čeprav, so bila tla spolzka in ledena.
»Tam so barake,«.je pokazal Goleč z ro= ko. Za visokim drevjem je bilo na belini videti šupam podobne stavbe, nizke, vase stisnjene, podobne pregnanim rjavim koko* šim, ki so našle zavetje v obližju gmajne.
Klemena^ je stisnilo pri duši.
»Bodi dcTvsakega prijazen in ne zmeni s'j za kletve, če bo kakšna padla za nama. Tako je. Navadil se boš vsega. Dobri in sla* bi ljudje so, otrok kot toče, revščina na kupe, dedci pljujejo iz jetičnih pljuč in raz* strgane plenice se suše po nizkih prostorih. Naredi se, kakor da umazanije ne vidiš. EJ, fant, ni vse prav na svetu! Meščani hodifo na sprehod mimo te beračije in je- ne vidi* jo. Ti si jo oglej. Dober fant si videti. Po* skušaj razvozi jati skrivnost teh ljudi in vi* del boš, da je marsikak biser, ki so ga dru* gi poteptali v blato.«
Zavila sta mimo prvih barak. Klemen je najprej opazil gručo otrok, ki se je drsala na ledu. V cunjah, znešenih z vseh vetrov, s prevelikimi prevotlenimi čevlji in s pre* mrtimi rokami.
Na. vogalu je stal človek pri petintride* setih letih s čudno prodirljivimi očmi, pod katerimi so ležali črni kolobarji. Ogrnjen je bil v lahko, obnošeno suknjo.
Golep je pozdravil. Možakar je stisnil obrvi in ni odgovoril, šele za njima je pa* dla kletev.
»Prekleta črnuha!«
»Ne obračaj se. To je Resnik. Revež in zapit človek. Ne mara nas videti. Pred do* brim mesecem je zgubil službo. Zavoljo pi* jače.«"
Ustavila sta se na koncu dolge vrste pred barako, podobno svinjaku. »Tu živi Jakopin
s kopo otrok. Ona je jetična. Samo velike, lačne oči so je še. Reva. Potlej bova stopi* la še k Mohorju. Samo otroke imajo in uši. Nič drugega, človek bi se zjokal nad vso to beračijo.«
Goleč še potrkati ni utegnil, ko je že na* valila kopica otrok skoz vrata.
Klemen se je zgrbil, kakor da je od nekod padel težek bat in ga zadel na glavo.
Vstopila sta. Ozek prostor z eno samo posteljo in z nekaj pričnami, na katerih so bile cunje. Jakopinka je sedela pri štedilni* ku in se z voščeno belim obrazom zagledala v novega prišleca. Klemen se je predstavil in tiho sedel na zveriženi stol, ki mu ga je je ponudil Jakopin, nizek, čokat možakar z rahlo sivimi lasmi.
Jakopinka tiho govori in nervozno pre* klada svoje mrliške roke. Goleč govori, Kle* men se razgleduje.
Po stenah so slike, izrezane iz zavrženih časopisov.' Filmske igralke v pisani, globo* ko izrezani obleki, neznano mesto ob veliki reki in nekaj slik iz stare otroške knjige.
Čez sobo je napeta vrvica, na kateri se suši otroško perilo in plenice.
Nad vrati je kletka z grlico, ki neprene* homa stopica s palčice na palčico.
Vegasta miza, oniara z napol prislonje* nimi vrati, nekaj zveriženi h stolov in ploče* vina st zanemarjen štedilnik. Več ni v sobi.
Klemenu gre doslej nepoznana bolečina kakor železni kremplji čez srce.
Zdaj šele opazi, da Jakopin iz oguljene škatlje stresa na časopisni papir tobakov prah. Naglo seže po aktovki in vzame ne* kaj cigaret.
»Da bo za nedeljo kaj drugega, gospod Jakopin.«
Klemen je videl samo velike, vesele oči, ki so bile rosne.
Potlej je dal Jakopinki štruco kruha. Nje* ne strdene oči so se zapičile v kruh, nato pa žalostno spolzele po otrocih, ki so uti* hnili.
»Jedli Ijoste potlej, ko bosta gospoda od* šla.«v je hrknil Jakopin. »Zdaj kaj povejte.«
Cenek je privlekel izpod štedilnika paja* ca na vrvici in, ga položil Klemenu v naro* čje. Sonjica. je prinesla cikorjevo škatljo s punčko iz cunj, Janezek je pripovedoval o zajcu, ki da je včeraj zvečer letel mimo barake in ga je Jože s polenom zadel, pa premalo. Nežika je ležala še v zibeli, v za* boju, ki ga je Jakopin primerno priredil za otroško potrebo.
Pogovor se prav prijazno odvija. Jako* pin počasi razklada svoje križe in neprene* homa opazuje ženo, ki strmi v otročiča v zaboju.
Pol ure mine mimogrede. Zdaj je treba še k Mohorju. Jakopin razume, da ne mo* reta dlje ostati.
»Pa še drugo nedeljo. Na svidenje.«
Spet gresta mimo barak.
»V tej stanuje Resnik,« pokaže Goleč na kolibo, zgrajeno iz desak in lepenke. Iz drobnega, zarjavelega dimnika se je rahlo kadilo.
»Ko.j zraven je Križnar. Strupen in talentiran človek, škoda zanj. Skušal sem se mr že večkrat približati, pa zaman. Ženo inK dobro. Večkrat je tepena kot sita.«
Klemen je bil zmeden.
Potlej sta zavila k Mohorju.
(Dalje prihodnjič)
„Koroška kronT.n" Izhaja vsak petek — List izdaja Britanska obveščevalna služba — Uredništvo lista je v Celovcu, Völker markier Ring 25U Telefon 3651/02.’— Uprava in Curieju oddelek v Celovcu, Völkeimarkter Ring 25/1. Telefon 3551. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprsj. Rokopisi ss ne vračajo. — Tisk: Tiskarna „Carinthia".