pomurski
vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. — Štev. 47
MURSKA SOBOTA, 26. NOV. 1959
Cena din 10.—
OB DNEVU REPUBLIKE
Od izhodiščnega kamna, ki je zaznamoval rojstvo naše zvezne ljudske republike — rojene iz muk in trpljenja ter neštetih žrtev najboljših sinov in hčera jugoslovanskih narodov — se vrste prazniki Dneva republike kakor svetli kilometrski kamni ob cesti našega nenehnega nacionalnega in socialnega razvoja. Vsak kamen pomeni novo etapo, omogoča jasen pregled našega razvoja iz leta v leto, kljub vsem težavam, kljub temnim letom stalinističnega pritiska. Razdalja od lanskega do letošnjega kamna, katerega postavitev proslavljamo po vsej državi sedaj, je še večja, kot Kdajkoli doslej. To nam dokazujejo številke o povečanju kmetijske proizvodnje, o industrijski proizvodnji, prav tako pa nešteto drugih gospodarskih, kulturnih, socialnih in političnih dejavnosti. Imamo vse pogoje, da bomo petletni plan izpolnili v štirih letih, do konca prihodnjega leta.
Tudi Pomurje proslavlja praznik republike po letu značilnih naporov in tudi uspehov. Tudi mi imamo ose pogoje, da izpolnimo petletni plan o štirih letih o oseh najvažnejših gospodarskih dejavnostih. Prav o letošnjem letu smo si zastavili zgraditev nekaterih objektov, ki bodo pomenili važen korak naprej in nas približali drugim, bolj razvitim področjem. Letos smo mnogo smele je kot kdaj koli prej stopili na pot vzpostavitve modernega družbenega procesa proizvodnje tudi v našem kmetijstvu. Tako bomo tudi naši vasi omogočili moderno agrotehniko in dvig produktivnosti. Letošnji rezultati dokazujejo, da ni ne razdrobljenost posesti ne razparceliranost Pomurja nobena objektivna ovira na poti k napredku in hitrejšemu razvoju. Elektrifikacija našega podeželja napreduje mnogo hitreje, kot smo predvidevali v perspektivnem planu in najbolj zgovorno dokazuje nespamet nekaterih malodušnežeo, ki so zagotavljali, da bo potrebno še desetletje. Se pred zaključkom prihodnjega leta bo svetila električna luč o poslednji pomurski vasi. Čeprav bi za šolstvo, zdravstvo in druge negospodarske dejavnosti rabili mnogo večja sredstva, kot smo z njimi razpolagali, smo o dobrih dveh letih vložili v te dejavnosti več kot prej v petih letih. Danes imamo že štiri srednje šole s številnimi učenci, pred osvoboditvijo smo imeli le eno nepopolno gimnazijo in dve meščanski šoli. Mesto teh treh imamo danes samo osemletk, ki odgovarjajo nižjim gimnazijam, petindvajset. Družbeni bruto produkt se je v zadnjih desetih letih povečal od 3.6 milijard na 26.9 milijard dinarjev, narodni dohodek pa od 2 milijard dinarjev na 8.5 milijard, torej več kot za štirikrat. Vse to se odraža tudi o standardu naših ljudi. Čeprav se je šele v zadnjem času pričelo elektrificirati senerno področje okraja, imamo že približno 10.000 radijskih aparatov v okraju.
Smernice za naš nadaljnji razvoj so jasno postavljene: razvijati prirodna bogastva naših tal. modernizirati in povečati predelavo kmetijskih pridelkov, poleg tega pa zaposlovati o čimvečji meri odvisno delovno silo, ki naj se v vse večji meri vključuje o nekmetijske dejavnosti. Pri tem iščemo take rešitve, pri katerih lahko najbolje izkoristimo že obstoječe tehnično znanje in izkušnje naših delovnih ljudi in gradimo objekte, ki ne samo rešujejo naše posebne težave, temveč so tudi najbolj smiselne in ekonomične naložbe za našo širšo skupnost, ki nam pri lem pomaga. Zategadelj sedanje milijardne investicije za kmetijstvo nabava živine, gradnja hlevov, skladišč, nakup strojev. melioracije Ščavnice in Ledave. skrb za kmetijske strokovnjake) in industrijo (tovarna metanola, povečanje tovarne mesnih izdelkov, mlečnega prahu, usnjarne. opekarn, nova predelana perutnine in jajc. steklarna. tovarna močnih krmil, velika moderna konfekcija. pletilnice itd.), pa še obrt in gostinstvo.
Da pa nas bo pot od sedanjega mejnika do praznika drugega leta. do petnajste obletnice osvoboditve, še uspešneje kot doslej odmaknila od oseh ostankov nesvobodne preteklosti, da bomo čim uspešneje odstranili ose ovire hitrejšega razvoja, ki si ga osi želimo, pa moramo združiti ose napore, zbrati osa sredstva za zgraditev najvažnejših objektov in za izvršitev najvažnejših nalog, ki smo si jih za prihodnje leto zastavili. Tudi za nas velja prav posebno, da moramo graditi najprej predvsem tisto, kar nam je prej potrebno, kar nam bo prej povečalo potrebno akumulacijo in kar nam je za nadaljnji socialistični razvoj najkoristnejše. Skupnost nam pri tem stalno pomaga, nujno pa je, da pri tem izkoristimo vse naše notranje rezerve, da poskrbimo za boljšo organizacijo dela. uvedemo povsod, kjer je to le možno, dosledno nagrajevanje po učinku dela, dvignemo proizvodnost na raven najbolj razvitih.
Tako bomo ne samo pospešili svoj gospodarski razvoj, temveč ustvarili največ sredstev za prepotrebne negospodarske dejavnosti, za šolstvo, zdravstvo pa tudi za stanovanjsko izgradnjo, za neposredno izboljšanje življenjskih prilik našim delovnim ljudem. Pospešili bomo pa predvsem naš družbeni razvoj in doseeli cilj, ki ga je zastavila naša zvezna ljudska republika že ob svojem rojstvu: poleg popolne nacionalne svobode in enakopravnosti doseči tudi socialno, osvoboditi našega človeka tudi vseh gospodarskih zaostalosti, ki ga danes ovirajo, da ne more zakorakati še hitreje naprej, da ne more dati še polne vsebine vsem svojim pravicam, ki mu jih naša ljudska demokracija kot državljanu že daje.
Rudi Čačinovič
104 km dolgo cesto Paračin-Kiš je zgradilo 51.000 Jugoslovanskih mladincev in mladink sedem dni pred rokom  Govor Piedsfdrlka republike pred 100.000 prebivalci Niša in okolice ter graditelji avtomobilske ceste * Podpredsednika ZIS Edvard Kardelj in Mijalko Todorovič ter predsedniki Ijudskih skupščin LR Srbije, Bosne in Hercegovine in Makedonije Jovan Veselinov, Djuro Pucar in Lazar Koliševski na svečanosti v Nišu
MLADINA IZPOLNILA SVOJO NALOGO
V nedeljo se je Parnčin prebudil v svečanem razpoloženju. Zastave, transparenti in letaki so prebivalcem Paračina ter vsemu ljudstvu Jugoslavije napovedali nov, velik dan. Okrog 10. ure je prispel v Paračin tovariš Tito s svojim spremstvom. V spremstvu so bili podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Mijalko Todorovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, predsednik Ljudske skupščine BiH Djuro Pucar, predsednik Centralnega komiteja LMJ Mika Tripalo in drugi. Nekaj minut po 10. uri je tovariš Tito ob prisotnosti komandanta glavnega štaba Miladina Šakiča ob prisotnosti več kot 30.000 državljanov prerezal vrvico in tako izročil prometu 104 km dolga traso nove avtomobilske ceste, nakar je odpotoval s spremstvom v Niš, kjer se je na mitingu zbralo nad 100.000 ljudi.
Mladina Jugoslavije je 7 dni pred rokom dala jugoslovanskim narodom ob obletnici ustanovitve nove Jugoslavije velik objekt. Blestečim zmagam in uspehom v narodno-osvobodilni borbi in v izgradnji domovine po njej je pripisala še enega. ki nam priča o njeni neizmerni ljubezni do domovine. V osemmesečnem boju s kubiki in metri je mladina tudi letos nalogo, ki ji jo je dal Tito in ZKJ, končala pred rokom in že kuje načrte o novih podvigih v naslednjih letih.
Na letošnji akciji je sodelovalo 51 tisoč mladih fantov in deklet iz vseh krajev Jugoslavije, ki so bili organizirani v 498 brigadah. Dvaiuštiridesettisoč mladincev, ki so končali različne tečaje s področja tehnike, gradbeništva in kmetijstva, je dala družbi letošnja delovna akcija — »šola mladih«. Zveza komunistov Jugoslavije je dobila 6150 novih članov, v akciji sami pa je sodelovalo 10.102 članov ZKJ. Na različnih športnih tekmovanjih je sodelovalo 449.444 mladih graditeljev, vsi pa so se udejstvovali na kulturnoprosvetnein in drugih področjih. Na 104 km dolgem traku nove ceste je mladina premetala 1,600.000 kb. metrov zemlje, 326.000 kb. metrov gramoza in tampona, naredila 465.000 kv. metrov betonskega cestišča. 345.000 kv. metrov asfaltnega cestišča, 216.000 kv. metrov robnikov itd. Zmaga brigadirjev nad največjimi preprekami kot so Bujmirski zid, most čez reko Nišavo, nasip pri Ražnju in Ka-tunski zid. nam govori o njeni neizmerni ustvarjalni sili.
Mladina Jugoslavije je torej dala še en prispevek k izgradnji naše socialistične domovine in obenem prisegla vsem našim narodom, da bo v najkrajšem roku zgradila cesto »Bratstva in enotnosti« do Djevdjelije. Tudi prebivalstvo Pomurja deli srečo skupaj z vsemi našimi narodi ob ponovnem, velikem uspehu jugoslovanske mladine.
Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke Niša, mladinci in graditelji te avtomobilske ceste, dovolite mi. da se najprej zahvalim naši mladini, našim mladim gradite-
ljem avtomobilske ceste za izpolnitev obveznosti, ki so nam jo dali. Takoj moram reči, da sem zelo srečen, da je naša mladina tudi tokrat, kakor zmerom doslej, izpolnila ob-
ljubo in storila tisto, kar je bilo določeno kot naloga.
To darilo, ta prispevek naše mladine k socialistični graditvi maše dežele, je za vso našo skupnost ogromnega pomena.
Izpolnitev te naloge je hkrati vsestranskega pomena in vrednosti. Graditelji avtomobilske ceste so gradili tu tudi sami sebe, kakor je naša mladina tudi na drugih mestih to že zdavnaj ugotovila, S to avtomobilsko cesto je dobilo ne samo naše gospodarstvo važen objekt, ki bo mnogo pomenil za nadaljnji razvoj tega dela Jugoslavije in ožje Srbije, marveč je na njem hkrati zrasla vrsta novih sposobnih kadrov za tisto bodoče delo, ki ga bomo opravljali na raznih drugih sektorjih. Zato prisojam temu gradbišču ne le materialni značaj, marveč vidim v njem tudi hkrati veliko šolo.
Malo prej me je neki tovariš, ki je delal tu v vodstvu, obvestil, da sta obiskovali, če se ne motim, dobri dve tretjini mladih ljudi, fantov in deklet, tu razne tečaje in se kvalificirali za različna dela, tako da bodo bolje in uspešneje izpolnjevali svoje dolžnosti tam, kjer bodo v prihodnje delali. Ce pomislimo, da se je usposobilo tu samo traktoristov kakih 8000, tedaj si lahko zamislimo, kako ogromen prispevek je bil dan tu tudi v izgradnji naših ljudi, naših mladih kadrov, ki se bodo lahko jutri v našem kmetijstvu in našem gospodarstvu nasploh z močnim zamahom vključili v delo in v izpolnjevanju svojih nalog uspešno stopali naprej (vzkliki tovarišu Titu).
Tovariši in tovarišice, naša mladina je kot rečeno, tudi v minulosti prispevala ogromne sadove, ogromen delež naši socialistični skupnosti. Med vojno je dala naša mladina v krvi in življenjih ogromen prispevek za osvoboditev naše dežele. Tu je zdaj, 15 let po tistih časih, ostala dosledna sama sobi in tudi zdaj prispeva vse kar more, da bi naši narodi, zlasti naša bodoča pokolenja, lahko lepše in bolje živela.
Letos proslavljamo 40-letnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, Zveze komunistične mladine Jugoslavije in sindikatov. Štirideset let v življenju nekega naroda ni tako dolga doba, in če se ozremo na minulost, na teh 40 let, ki so za nami in ki pomenijo velik časovni presledek, lahko spoznamo vso tisto trpljenja polno pot, ki so jo prehodili naši narodi in za katere je naša mladina izpričala, da je dostojna sebe in svojih narodov, saj je tudi sama na tej poti prispevala ogromne žrtve.
Danes bi želel tu povedati o naši mladini še nekaj več.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik Tito je v Paračinu prerezal vrvico in tako predal prometu cesto Paračin—Niš
Govor predsednika Tita pred 10O.0OO prebivalci Niša in okolice ter graditelji avtomobilske ceste
Socialistična preobrazba naše vasi
Je odvisna predvsem od naše mladine
(Nadaljevanje s 1. strani) Pred vojno mladina naših narodov ni mogla izpričati vseh tistih vrlin, ki jih lahko izpriča zdaj. Pri tem jo je omejeval star družbeni sistem, bila je pod raznimi vplivi in bila je brez persoektive. Med vojno, ko so naši naroda preživljati naj hujšo zgodovino svojega življenja, pa je naša mladima v polni meri dokazala, da je vredna slavne minulosti in svojih narodov, ki so skozi stoletja žrtvovali svoja življenja in prelivati svojo kri za svobodo in neodvisnost. Naša sedanja mladina mi nič drugačna, kakor je bila mladina med vojno. Napačno bi bilo misliti, da je mladina zdaj pozabila na svojo dolžnost do svoje domovine oziroma, da se je spremenila pod vplivom sprememb, ki so nastale na svetu. Kvalitete naše mladine so prav takšne, kakršne so bile tudi kvalitete naše mladine med vojno. Tudi zdaj se naša mladima na vsak poziv naših narodov rade volje odzove in stori vse na tistih mestih, na tistih gradbiščih, kjer je to potrebno.
Ko govorim o mladini naše dežele zdaj, moramo misliti tudi na to, da je način njenega življenja zdaj čisto drugačen, da ima drugačno perspektivo, kakor jo je imela nekoč. Perspektiva naše mladine je jasna. Naša mladina vsak dan otipljivo vidi napredek naše dežele, vidi, da lahko kjerkoli želi in kjer je potrebno, najde svoje mesto, vidi, da lahko zdai v polni meri razvije svoje fizične in umske sposobnosti, da se lahko šola dn da ve, da bo jutri, ko bo končala šolanje. prišla na varno mesto, da bo delala. Skratka, perspektiva, ki jo ima naša mladina, je zdaj jasna.
Ko smo začeli prva leta po vojni s pomočjo naše mladine graditi nekatere objekte im ko je mladina vzela te naloge za svoje, smo videli, da lahko v zelo veliki meri pospeši in omogoči, da čimprej dosežemo tisto, kar potrebujemo za nadaljnji razvoj naše socialistične dežele. Mi pa smo za nekaj časa zaustavili te velike
akcije naše mlad.ine. Mislili smo, da je bolje, da se posveti svojemu poklicu oziroma šolanju, da bo lahko potem, ko bo končala šolanje im dosegla polnoletnost, dobro izpolnjevala svoje naloge, da bo dobro oborožena z znanjem, ki ji je zdaj potrebno v novi Jugoslaviji. Pokazalo pa se je, da so bili določeni računi napačni.
Pokazalo se je, da ne d rži. da velja objekt, ki ga gradi mladima, več, kakor če ga gradi običajna oziroma plačana delovna sila. Ti računi so bili napačni zato, ker moramo upoštevati ne samo številke, me samo v denarju izraženo v-rednost, marveč tudi čas in roke, v katerih opravimo določene posle. Ni vseeno, če gradimo objekt, cesto ali 'avtomobilsko cesto, ali jo zgradimo v dveh letih ali v desetih. Sami veste, da je Jugoslavija še zaostala, če mislimo na prevozna sredstva im ceste.
Sami veste, da nam je zdaj, ko se Jugoslavija v gospodarskem oziru močno razvija, potrebno, da imamo tudi boljše prometne možnosti do boljša prometna sredstva. Potrebne so nam dobre ceste, prav tako pa je tudi motorizacija našega transporta čedalje bolj aktualna. Zato smo prišli do (prepričanja, da je potrebno, da mladino znova pritegnemo h graditvi raznih važnih objektov — in pokazalo se je, da je mladina tudi tokrat v polni meri izpolnila svojo nalogo.
Prav tako se je tudi pokazalo. da ceste zato niso dražje, marveč, da s tem ko gradimo ceste in druge objekte, hkrati gradimo tudi ljudi, nove ljudi, nove državljane naše dežele. Ce pa upoštevamo vse to skupaj, tedaj je jasno, da je takšno delo mnogo cenejše. Raizen tega se naša mladina tu in na drugih podobnih objektih zbira iz vse dežele in tako v skupnem življenju in delu utira pot bratstvu in enotnosti, strnjevanju vseh naših narodov v jugoslovansko celoto. (Ploskanje itn odobravanje, vzklikanje bratstvu in enotnosti.)
Mladina je tista, ki na velikih gradbiščih vztrajno odstranjuje in likvidira stare in negativne pojave nacionalne nestrpnosti, če je je še kje kaj v naši deželi. Mladina je tisti cement, ki prispeva, da se naši narodi spajajo v čvrsto in nerazrušljivo celoto, v močno socialistično skupnost. To je ogromen prispevek h krepitvi naše socialistične Jugoslavije. Seveda so še zdaj negativni pojavi tudi pri nekaterih mladincih. Toda to velja samo za njen manjša del. Na ogromno večino naše mladine smo lahko ponosni in le nežna tem del je še izvem tega splošnega poleta, ki je zajel našo mladino, bodi zato, ker je ta manjši del pod vplivom negativinih starih ostankov ali pa pod vplivom staršev in določene propagande.
Reči moram, tovariši in tovarišice mladinci in mladinke, da smo bili letos srečni, ko smo videli, da se je ogromno število mladincev prostovoljno javilo na to gradbišče. Prav tako pa smo videla, da je bilo tudi nekaj takšnih mladih ljudi, ki ne le da niso hoteli, marveč so se tudi izmaknili delu za izpolnitev te rodoljubne naloge, ki jo je tu imela naša mladina. Mi apeliramo na vas, mladince, na vas, globoko zavedne mladince, da prevzgojite tiste druge, da si prizadevate, da si c bolj pnuoie takšne mladince, ki pridejo pod vpliv določenih negativnih elementov, da jih prevzgojite med seboj in poskrbite, da bodo skupaj z varni in tako kakor vi stopali naprej v uresničevanju naše velike in srečne prihodnosti. (Ploskanje (in vzklikanje tovarišu Titu.)
Želel bi spregovoriti nekaj besed tudi o vaših prihodnjih nalogah. S tem delom avtomobilske ceste, ki ste ga letos dogradili v tako rekordno kratkem času ter uresniči nekaj, kar je bilo malone nemogoče storiti, ste s svojim mladostnim poletom in vnemo izpolnili veliko nalogo. Vas, kakor tudi drugo našo mladino. čakajo še ogromne naloge. Avtomobilsko cesto »Bralstvo in enotnost« je treba
zgraditi od Maribora do Djev-djelije, tako da bo nepretrgana mit, ki bo povezovala našo deželo v enotno celoto in ki bo, na drugi strani, za našo socialistično graditev izredno važen ekonomski objekt. In ne samo to, imamo še druge naloge.
Zgraditi moramo še mnogo objektov. Med njimi je jadranska cesta, med njimi je še nekaj drugih avtomobilskih cest, ki so sicer krajše, ki pa jih moramo tudi zgraditi.
Vem, dragi moji tovariši in lovairišice, mladinci in mladinke, in prepričan sem, da bi bili vsi sposobni zgraditi mnogo več. ker vas je mnogo več, ki bi hoteli priti na razna naša gradbišča. Toda to delo je odvisno od naših materialnih možnosti. Ko prispeva te svojo moč, telesno in umsko, za takšno delo, morate upoštevati tildi to, da moramo imeti tudi potrebne materialne možnosti in moramo zato, ker jih moramo uporabljati na raznih mestih, napredovati v tem delu postopoma. Polagoma bomo premagali vse težave. Upoštevati moramo samo. kakor sem malo prej rekel, da je bila Jugoslavija v minulosti zaostala v vsakem oziru m da moramo zato, čeprav zelo hitro, vendarle napredovati postopoma. Naša dežela je bila zaostala, ne samo v prometu, marveč tudi v vsakem drugem oziru. Zdaj so naše prometne možnosti enake silnemu razmahu našega razvoja v industriji in kmetijstvu.
Naše ceste so še slabe im nezadostne. Vse to moramo nekako vskladiti. Zato nam bodo potrebne ne samo avto-bilske ceste mednarodnega značaja kakor je ta, marveč prav tako mnoge druge ceste, ki naj nam omogočijo, da bodo prišli proizvodi naših delovnih ljudi iz vasi in naših delavcev iz mest do potrošnikov, tja, kjer je potrebno. Že zdaj zadevamo tudi v tem oziru na težave. Zato bomo morali po mojem mnenju prihodnje leto nekaj naše mladine pritegniti k delu tudi na kmetijskem področju, da bomo ustvarili potrebne možnosti, da bodo proizvodi naših kme-
tov, naših delovnih zadrug im naših socialističnih gospodarstev lahko prišli do potrošnikov in da se bodo realizirali, ne pa da bodo propadali, kakor se že zdaj ponekod dogaja.
Nagel vzpon našega gospodarstva nas je celo nekoliko
presenetil. Petletni plan bomo izpolniLi v štirih letih. To ni $labo presenečenje, marveč dobro in bil bi srečen, če bi vsak petletni plan lahko izpolniLi leto dni prej. Toda prav zato, ker vidimo, da je ta vzpon neverjetno nagel, moramo misliti na to, da ne bomo kompromitirali naše gospodarske politike, marveč da vzporedno ž napredkom našega gospodarstva omogočimo, da bo tudi naš promet kos vsem tistim nalogam, ki ga čakajo. V tem oziru nam boste vi, fantje in dekleta, v prihodnjih letih zelo mnogo pomagali. Kadar pa gre za šolanje novih kadrov, nam ne zadostuje, da delajo naši mladi ljudje samo na avtomobilski cesti, marveč je potrebno, da si s tem, ko delajo na raznih objektih, hkrati pridobivajo znanje tudi v raznih tečajih.
Naše gospodarstvo potrebuje čedalje več novih kadrov, ker se hitro razvija, in sicer ne samo na področju industrije, marveč prav tako tudi na področju kmetijstva. Zato je vaša perspektiva, dragi tovariši in tovarišice, zato je vaša naloga, da se vztrajno učite in da ste kos vsem tistim elementom znanosti in znanja nasploh, ki vam bodo omogočili, da boste lahko na raznih toriščih našega družbenega življenja čimveč dali naši skupnosti. In to je seveda zmerom v skladu z našimi materialnimi možnostmi. Jaz pa vem, da boste vi mladinci, s svojimi lastnimi sposobnostmi in vztrajnostjo nadomestili tisto, česar še ne morete imeti na razpolago, bodi iz objektivnih ali drugih razlogov.
Tudi bi danes zlasti rad poudaril nekaj zelo važnega. Gre za vlogo naše mladine na vasi, v socialistični preobrazbi naše vasi. Vi veste, da smo se po vojni lotili kolektivizacije našega kmetijstva, To je bila stvar, ki takrat na imela irealne podlage. Kmalu smo se prepričali, da našega kmetijstva po tej poti ne bomo spravili na višjo stopnjo, oziroma, da bo za to v teh pogojih potrebno daljše obdobje. Mi smo naše kmete, katerih nazori so imeli globoke korenine v minulosti, v prejšnjem načinu življenja, v zasebni lastnini in .drugem ne le destimulirali, marveč celo zastrašili in pasivizirali.
Razen tega nismo (imeli ne materialnih sredstev, nismo imeli ne traktorjev, kmetijskih strojev in drugih potrebnih sredstev, marveč smo hoteli ob uporabi lopate in motike združiti naše kmete. Kmetje pa so videli, da v takšnih zadrugah ni bilo nič bolje, kakor se jim
je godilo prej, ko 60 se sami ubadali na lastni zemlji. Jasno je, da ni bil samo to razlog. Bili so tudi drugi razlogi, bila je propaganda proti temu, vendar pa je biti tudi razlog v tem, da smo se brez zadostnih sredstev in prezgodaj lotili socialistične preobrazbe naše vasi.
»Zdaj smo ubrali v kmetijstvu drugačno pol je nadaljeval tov. Tito.
»Naši kmetje so polagoma čedalje bolj prihajali do prepričanja, da je mnogo bolj rentabilno, če — denimo — kontrahirajo z zadrugami ali socialističnimi gospodarstvi, ker dobe tako tudi večje donose. Letošnje leto pa je najbolj otipljivo pokazalo, kako ogromna je razlika v proizvodnji na hektar med socialističnimi kmetijskimi posestvi in zadrugami na eni ter zasebnimi gospodarstvi na drugi strani. Donos v socialističnem sektorju je bil več ko dvakrat večji.
V zvezi s socialistično preobrazbo vasi bi vam rad danes povedal, da je to po mojem mnenju predvsem odvisno od naše mladine. Naša mladina ni obremenjena z zaostalimi nazori. Naša mladina se čedalje bolj vzgaja v socialističnem duhu in. kakor vidimo, tu tega socialističnega duha tudi sama ustvarja in prenaša na vas. Na vasi je mladina že zdaj dosegla v socialistični preobrazbi vasi ogromne uspehe. V uporabi sodobnih metod obdelovanja zemlje, na primer z usUmavljan:em društev mladih zadružnikov itd. Delo mladih zadružnikom in delo mladine na vasi sploh ni osamljen pojav, ki bo samo tako životaril.
Trdno sem prepričan, da bo za našo socialistično skupnost Izredno važno, ko bo naše fante in dekleta z vasi v čedalje večjem številu prevzela težnja, da čimprej preobrazijo svojo vas in preidejo na socialističen način obdelovanja zemlje, da bo prav naša mladina tisti činitelj, ki bo to preobrazbo naše vasi nosila na svojih ramenih. In v tem oziru želim. naši mladini mnogo uspehov.
Mladinci, ki so delali na tej avtomobilski cesti, in vsi drugi ki so delali na drugih objektih v Jugoslaviji, naj gredo na vas trdno odločeni, da bodo tudi tam delali kot ljudje
(nadaljevanje na 3. strani)
Vedrih obrazov se je odzvala klicu dolžnosti tudi pomurska mladina
II. Plenum Centralnega komiteja ZKJ
Nadaljnji vzpon socialističnih sil
Pod predsedstvom generalnega sekretarja Josipa Broza-Tita je bil 18. in 19. novembra v Beogradu II. plenum Centralnega komiteja ZKJ. Potem ko je plenum počastil spomin umrlih tovarišev Djura Salaja, člana Izvršnega komiteja CK ZKJ. in Dimitrija Georgijeviča, člana revizijske komisije CK ZKJ, je poročal Dobrivoje Radosavljevič o nekaterih organizacijsko-političnih vprašan jih in Mijalko Todorovič o problemih ekonomske politike.
Na plenumu je sodelovalo v razpravi več članov CK ZKJ. Podprli so razna stališča, ki so osvetlila najvažnejša vprašanja in probleme v našem družbeno-političnem življenju in v gospodarstvu.
USPEŠNO IZPOLNJEVANJE SKLEPOV
VII. KONGRESA ZKJ
Med izpolnjevan jem sklepov VII. kongresa ZKJ so se partiske organizacije tudi same okrepile, postale številčno močnejše in idejno-politično spo-
sobnejše voditi delovne množice naše dežele v socialistični graditvi. Uspehi, ki jih dosega naša dežela, so rezultat ustvarjalnega navdušenja delovnih ljudi, ki jim komunisti odpirajo perspektive. Pri tem delu vodijo »organizacije v večjih podjetjih, dalje vaške organizacije na tistih področjih. kjer se je občutno razvil polet za napredek kmetijstva, pa tudi nekatere teritorialne organizacije na tistih Stanovanjskih področjih, kjer se je širše razvila dejavnost stanovanjskih skupnosti in kjer državljani urejajo vrsto komunalnih vprašanj.« Tudi proučevanje programa ZKJ je zavzelo širok obseg in je znatno
zvišalo idejno-politično raven članov Partije.
Na plenumu so poudarili, da so dosegle organizacije ZK dokajšnje uspehe pri izpolnjevanju ene izmed osnovnih nalog — v pomoči vsakemu članu, da se razvije v aktivnega družbenopolitičnega delavca. Hkrati pa so ugotovili, da so nekatere organizacije do neke mere zanemarjale to nalogo.
Tovariš Dobrivoie Radosavljevič je poudaril v svojem referatu, da komunisti »čedalje bolj razpravljajo o poinembnejših družbeno-politič-nih vprašanjih, o ideološkem delu, o delu sindikatov. Ljudske mladine in Socialistične zveze. Čedalje pogosteje obravnavajo tudi konkretna politična vprašanja v vsakdanjem življenju, na primer odmev med delavci na tarifno politiko, odmev kmetov na določene ukrepe itd.«
Na plenumu so nadalje ugotavljali, da je dejavnost v Socialistični zvezi pogostokrat preveč kampanjska in v nekaterih primerih niso doumeli pomembnosti dela v Socialistični zvezi.
Tudi referat tovariša Mijal-ka Todoroviča in razprava sta poudarila, da je naš gospodarski razvoj tri ali štirikrat hitrejši od razvoja najbolj razvitih zahodnoevropskih dežel, hitrejša pa tudi od razVoja v vzhodnoevropskih deželah. Zelo naglo narašča število zaposlenih v industriji in rudarstvu. Doseženi uspehi so rezultat naglega naraščanja produktivnosti dela, naraščanje industrijske proizvodnje pa še vedno temelji na zaposlovanju nove delovne sile.
Generalni sekretar ZKJ tov. Tito med govorom na drugem plenumu CK ZKJ
POMURSKI VESTNIK. 26. NOV. 1959
2
Govor Predsednika republike na slavnosti v Nišu
(Nadaljevanje z 2. strani) z globoko socialistično zavestjo, kot ljudje, ki se zavedajo, da bo treba našo vas povzdigniti na višjo stopnjo. Verujem v vas, tovariši in tovarišice, mladinci in mladinke z vasi, da boste te naloge izpolnili.
Tovariši in tovarišice, s kakšnimi uspehi smo dočakali proslavo 40-letnice ustanovitve naše Partije v letošnjem letu? Kakšne uspehe smo doslej dosegli?
Dostikrat nam od zunaj očitajo, da se zelo hvalimo. Ne bi rekel, da to drži. Ce pa sc včasih tudi pohvalimo, se imamo res s čiim pohvaliti (odobravanje). Spet moram vprašati, kaj je bila Jugoslavija pred vojno? Kaj smo imeli od te vojne? A kaj smo doživljali in pretrpeli v štiriletni vojni? Kaj je ostalo po vojni od tistega neznatnega, kar je imela stara Jugoslavija? Vse je bilo opustošeno. Ne samo tisto malo industrije, kolikor je je bilo, marveč prav tako je bilo vse opustošeno tudi v kmetijstvu. Najvažnejše pa je, da je bilo uničeno ogromno število naših ljudi, da je ogromno število naših ljudi žrtvovalo življenje. In zdaj, ko nam kdo očita, da se hvalimo, lahko rečemo. da se ne hvalimo, marveč da smo ponosni na tisto, kar smo dosegli.
Kolikšne muke in težave smo morali pretrpeti po vojni. kaj vse smo morali žrtvovati, kaj vse prispevati, da smo nekoliko povzdignili svojo deželo in razvalin, v katerih ie bila! Na kakšne težave smo zadevali takrat, ko smo delali načrte, da bomo zgradili našo socialistično deželo? Vsi to veste. Blokada nam je za več let onemogočila velik napredek. Mi pa smo premagali tudi to največjo oviro in prav zato se lahko pohvalimo oziroma lahko rečemo, da smo ponosni, da smo premagali tudi te težave, in sicer proti volu tistih. ki so nam jih naprtili ploskanje in odobravanje, vzklikanje tovarišu Titu in klici: Horuk, horuk. horuk!).
Ce pogledamo zdaj našo socialistično deželo od enega konca do drugega, lahko rečemo, da to ni več stara Jugoslavija, to je prerojena Jugoslavija, s tisoči novih tovarn, s tisoči kilometrov novih cest in s povsem drugačnim življenjem. Jasno je, da to še ni takšno, kakršno si želimo in kakršno bomo dosegli, pač pa se je daleč odmaknilo od tistega, kar smo imeli v naši deželi pred vojno. Napravili srno ogromen skok. Dosegli smo ogromne uspehe. Ce nam očitajo, da zaostajamo za to ali ono deželo, na pr. za Češkoslovaško, lahko rečemo, da Češkoslovaška v vojni ni bila opustošena, da so v njej gradili tovarne tildi med vojno, da jih je gradil celo Hitler.
Češkoslovaška je bila tudi v času stare Avstroogrske indu-
strijsko najbolj  razviti del te države. Mudil sem se tam in delal in poznam pravo stanje. Po drugi svetovni vojni Češkoslovaški ni bilo treba obnavljati dežele, marveč je lahko nadaljevala industrializacijo. Življenjski standard delavcev na Češkoslovaškem je bil že v stari Avstroogrski višji, kakor kjerkoli v naši deželi. Seveda mi spričo vsega tega ne moremo reči, da smo dosegli takšen življenjska standard, kakršnega imajo oni, vsaj ne v vsakem oziru. V marsikaterem oziru pa je naš življenjski standard višji, kar pa zadeva svobodo naših ljudi. je mnogo večja, kakor pri njih. To bi lahko rekel tudi o mnogih drugih deželah (viharno ploskanje in vzklikanje »Tito — Partija«).
Tudi z mnogimi drugimi deželami bi se lahko primerjali. Zato smo ponosni, da smo stali tako nizko in da smo se povzdignili tako visoko. Visoko smo se povzdignili in čedalje močneje bomo napredovali. V zadnjih nekaj letih smo storili v naši industriji in v našem kmetijstvu ogromen skok in v prihodnje bomo storili še večjega.
Ko govorim o bodočih nalogah, bi rad ponovil nekatere stvari, o katerih sem govoril že ondan in o čemer ste brali v referatih in gradivu s plenuma — da moramo napredovati ne nepremišljeno kar vsevprek. marveč globoko premišljeno in v skladu z našimi materialnimi možnostmi. Tedaj tudi uspeha ne bomo pogrešali. Perspektiva našega nadaljnjega razvoja je jasna. Zdaj že natanko vemo, kaj potrebujemo, kakšni objekti so nam potrebni: zdaj že vemo. katera avtomobilska cesta ali cesta nam je potrebna prej, katera nekoliko pozneje.
Vemo tudi to, da so nam nekatere stvari sicer pogrebne, niso pa tako aktualne in zato jih lahko odložimo za kako leto in gradimo tisto, kar nam je prej potrebno in kar nam bo prej dalo akumulacijo in vse drugo, kar nujno potrebujemo za nadaljnji socialistična razvoj. Zato bi danes tu pred vami, mladinci in državljani Niša in okolice, položil na srce vsem našim državljanom, naj zaupajo našim namenom in našim planom, naj bodo prepričani, da bomo storili tisto, kar pravimo, prav tako pa zahtevamo, da ostanemo v mejah naših možnosti.
Ce zdaj še ne morete dobiti vsega, kar mislite, da je potrebno, nikar ne mislite, da pomeni to, da ne razume’ vaših potreb. Ne, zmerom gre samo za to, kolikor imamo in koliko lahko damo. Misliti moramo namreč na vse naše kraje, na vse dele naše dežele. Mi nočemo, da se naša socialistična skupnost razvila kar najbolj enakomerna. Jasno je, da te enakomernosti še ne more-
mo doseči, ker imamo mnogo okrajev in krajev, ki so zelo nerazviti in ker jih je treba razviti.
Drugi naši kraji so zelo razviti, so bogati glede industrije in prispevajo za manj razvite dele naše dežele. V doseganju enakomernosti hočemo ubirati takšno pot, da ne bomo omejevali delavcev in delovnih ljudi najmanj razvitih krajev, da ne bomo povzročali zastoja ali poslabšali njihovega življenjskega standarda, marveč, da se bo tudi njihov standard z vsakim dnevom zboljševal, da bi mogli prispevati mnogo več tudi za druge naše kraje, ki niso razviti.
Z napori naših delovnih ljudi ustvarjamo vsako leto več in več gmotnih sredstev in vsako leto lahko tudi čedalje več dajemo. Jasno je, da čim več dajemo, tem bolj naraščajo tudi potrebe. Srečen sem, da vidim, da bi tudi ljudje na vasi radi imeli televizor, da tudi no vaseh že kupujejo avtomobile, za katere je treba seveda imeti tudi ceste.
Slišali ste že, tovariši in tovarišice, da smo imeli te dni plenum Zveze komunistov, ki se je ukvarjal z gospodarskimi vprašanji (vzklikanje Zvezi komunistov). Morda bo kdo pomislil, da sklicujemo plenume. kakor v nekaterih socialističnih deželah, takrat, kadar je kaj narobe im da smo drugi plenum sklicali zato. Ne! Mi vemo, da bodo našo odkrito
samokritiko izkoriščali, da bodo iz uje povzeli razne sklepe, ki jih bodo propagandistično izkoriščali. Mi pa nismo sklicali plenuma zato, ker smo hoteli drug drugega hvaliti, ali da bi se vsi skupaj hvalili s tem, kar smo dosegli. Ne, to nam ni potrebno. To lahko vidite vsak dan, o tem pišejo tildi časniki. Mi smo sklicali plenum zato, da povzamemo dosežene uspehe na podlagi naše politike v kmetijstvu in gospodarstvu, da vidimo te sadove in da vidimo, kaj je treba odstraniti, da bomo še hitreje napredovali.
Mi smo sklicali plenum, da bi videli, s katerimi sredstvi razpolagamo in kako jih je treba razdeliti, določiti investicije itd., da bi si bili mi komunisti na jasnem o lem in da bi bili enotni z vami glede razdelitve teh sredstev. Na plenumu je bilo seveda več samokritike kakor hvale. Nihče
pa naj ne misli, da nas bo lahko zastraši1 ali da nam bo lahko škodoval, če pravi, da naše kmetijstvo ni dobro. Od tega namreč ne bomo imeli nobenega koruznega storža manj! Mi smo letos dosegli v kmetijstvu ogromne uspehe, ki so presenetili svet. Prav tako tudi naša industrija neprenehoma napreduje v svoji proizvodnji.
Letos je narasla v primerjavi z lanskim letom za 13 odst., lani pa v primerjavi s predlanskim letom za kakih 11
odst. Za prihodnje leto planiramo tudi povečanje industrijske proizvodnje, katere povečanje je eden naj večjih pozitivnih uspehov, ki jih je doseglo naše gospodarstvo. In to preseneča svet. Te stvari smo obravnavali na našem plenumu in govorili tudi. o pomanjkljivostih samih nas komunistov. To smo storili tudi zato, ker delajo komunisti na vodilnih in drugih mestih. Komunisti pa morajo biti zdaj, kakor so bili prej, drugim vzgled.
Tudi mi komunisti smo včasih delali napake, kakor jih delajo vsi drugi ljudje, gre pa za to, da jih delamo čim manj, da moramo nriznati svoje napake in odstraniti tiste pomanjkljivosti, ki so nas ovirale, da nismo dosegli še večjih uspehov, da nismo napravili še večjega skoka v našem gospodarskem razvoju. Zato smo sklicali plenum in oba na njem prebrana referata sta bila usmerjena na to pot. Tega nismo storili zato, ker smo baje zabredli v nekakšne težave, ker ne moremo naprej in ker ne vemo kaj storiti. Mi zelo dobro vemo, kaj bomo storili. Ce kdo ne verjame, da to drži, naj kar pride k nam in vidi naše uspehe, saj nikomur ničesar ne prikrivamo (viharno ploskanje in vzklikanje: »Tito — CK«).
Nato je tov. Tito govoril o mednarodnih problemih in pri tem zlasti poudaril nujnost
sklicanja konference najvišjih
predstavnikov vzhoda in zaoda ter uveljavitev načela mirnega reševanja mednarodnih sporov, za kar se zlasti zavzemajo take dežele, kakor so Jugoslavija. Indija, Združena arabska republika, in nezija, Burma, Etiopija in druge azijsko-afriške dežele.
Ko je govoril o mednarodnem položaju, je tov. Tito dejal: »V Evropi je nastalo zadnje leto delno zatišje. Tu zdaj ni nobenih ostrih kriz, nobenih spopadov in podobnega, marveč je vse v nekakšnem stanju pričakovanja, kako se bodo stvari v bodoče razvijale in urejale.
Konec svojega govora je tov. Tito posvetil odnosom med balkanskimi deželami. »Pri nas na Balkanu, tovariši in tovarišice.« je dejal tov. Tito. »ni kakšne neposredne nevarnosti pred spopadom. Toda zadnje čase so začeli ljudje praviti, začeli so govoriti in nekaj tudi delali na to, da bi se balkanske dežele medsebojno sporazumele, oziroma govoriti so začeli, da bi se morali njihovi predstavniki sestati in pogovoriti. Mi nikoli nismo temu nasprotovali, mi smo zmerom na tem delali. In ko smo videli, da ne moremo z vsemi priti do sporazuma in do skupnih gledišč, smo sklenili sporazum z Grčijo in Turčijo. V nadaljnem se je to sodelovanje zelo dobro razvilo z Grčijo, med tem ko se je zaradi staliča Jugoslavije do Cipra nekoliko skalilo s Turčijo. vendar pa ni nobenih snom ih vprašani, ki bi še nadalje ovirala prijateljske odnose, je dejal tov. Tito. Drugače pa je z ostalimi deželami, kjer je še vedno živa sovražna propaganda nasproti Jugoslaviji in zato tudi ni realnih osnov za kak poseben sestanek. Svoj govor je tov. Tito zaključil z naslednjimi besedami:
»Kaj nas pri tem ovira, sem že rekel. Nas moti takšna propaganda. ki jo zdaj uprizarjalo proti nam. ker nas na vse mogoče načine ohrekujejo in žalimo. Mi smo država, in sicer solidna država. In mi ne morem molče prek raznih neodgovornih divjih klevet in hajke proti naši deželi in proti našim voditeljem. Kakšno pravico ima kdo vmešavali v naše notranje zadeve, kakšno pravico ima kdo vmešavali se v to. kako mi gradimo svoie življenje? Mi ubiramo svojo pot. oni pa naj grade svoje življenie tako. kakor znajo. Mi jim želimo mnogo sreče pri tem. mi želimo, da bi se jim godilo bol i e in mi bomo zadovoljni, če bodo tudi oni zadovoljni s tem. Mi pa pravimo, da smo zadovoljni, kadar napredujemo.« (Viharno vzklikanje tovarišu Titu, Zvezi komunistov in socialistični Jugoslaviji.)
0 STANOVANJSKI RFFOFMl IN MEDNARODNIH PROBLEMIH
V petek dopoldne se je začelo peto letošnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Na skupni seji obeli domov je članica ZIS Lidija Šentjurc prebrala ekspoze o zakonskem osnutku v zvezi z novim finansiranjem stanovanjske graditve. Na dnevnem redu je bil tudi ekspoze in razprava o mednarodnih problemih. Ekspoze je prebral sekrdar ZIS za zunanje zadeve Koča Popovič.
Zvezna ljudska skupščina med zasedanjem
BRANKO PAVLOVIČ
BIL SEM TITOV SPREMLJEVALEC
»Poglej to sliko, otrok, to je Tito!«
Tega dne ste se ustavili pred izložbo, pred katero sem stal tudi jaz. Bil je praznik. Pogovarjati ste se s svojo hčerkico. Rekli ste ji:
»Poglej to sliko, otrok, to je Ti to.... «
Potem ste odšli in nikoli več vas nisem videl. Na ulici me niste niti opazili in najbrž bi se zelo začudili, če bi slišali, kakšne misli in spomine ste zbudili v meni vi in vaša hčerkica. Odšla sta, jaz. pa som se še dolgo pogovarjal z vami. Govoril sem vama o Tilu. Tu je ta pogovor z vama, « brez vaju........
Da, tudi to ni tako preprosto.... Tista slika, to je Tito. Poskušajta razumeti. Povsod se srečujemo s Titovim likom. Njegovi kipi, njegove slike delajo čast našim sobam, dvoranam, pisarnam in parkom. Toda težko dojamem, da je to tisti Tito, ki ga poznam jaz. Te slike in kipi. to tudi ni več on, ta sedanji, živi Tito. To je nekako že zgodovina. Ta prisrčna, dostojanstvena, lepa podoba človeka, ki ga občudujejo in ga bodo občudovali milijoni. To je Tito. veliki državnik. voiskovod'a. politik. Razumita, to na slikah, to je zgodovina, toda v meni ie neka druga, mnogo popolnejša slika, podoba človeka, tovariša in prijatelja. prav takega kot smo mi, ki ie. ne vem kako, zbral v sebi tisto na lepše Človeško in to žari iz njega neizčrpno in neprestano....
Pogosto se mi zgodi to. Kadar gledam Titove slike, sem neizmerno posen na to da sem Jugoslovan. Kadar na oživijo moji spomini in ugle-
»Prinesi tovarišem nekaj jesti, iz rezerve.«
»Nič ni,« sem rekel.
»Prinesi sladkorja.«
»Tudi tega mi, oziroma zelo malo.«
»Sam bom pogledal.«
In pogledal je. V rezervnem telečnjaku je našel pet konzerv, ki so tehtale po pol kilograma, približno kilogram sladkorja im škatlo s sto cigaretami. To je bila njegova zadnja rezerva, ki sem jo ljubo s umno hranil. Oddelil je polovico in rekel, naj dam borcem. Moral sem to storili.
Tedaj me eden izmed partizanov jezno vpraša:
»Ti si pa rekel, da nimaš.«
»Res nimam!« sem odgovoril.
Tisti, ki je ležal, me je žalostno in karajoče pogledal. Ko pa so razdelili, kar so dobili, me vpraša eden izmed njih:
»Čigava rezerva pa je to?«
»Tovariša Starega,« sem odgovoril.
Spogledali so se.
»Kako si mogel prinesti, če on nima več?«
»Tito je ukazal!«
Brez besed je utrujena skupina partizanov zbrala vse pred seboj to mi vrnila, naj hranim za Tita.
»Njemu reci, da smo pojedli...«
»Ne maram, vzemite, drugače bo Tito hud.«
»Ti le vrni,« so rekli tiho.
Počasi so se dvignili in odšli v smer. kamor je krenila njihova brigada.
dam njegovo sliko, ki živi v meni in ki se že polagoma pretvarja v izročilo, v mit, potem čutim, da sem nekako še
bolj človek ----- ln to samo
zato, ker sem poznal Ln poznam človeka, vrednega vsega človeškega spoštovanja.
Tovarišica bil sem Titov spremljevalec skozi Peto, Šesto in Sedmo ofenzivo------
Veste za sovražne ofenzive? Prinašale so smrt, utrujenost in velike, čiste zmage, Nikoli, kadar govorim o Titu, ne smete pozabiti na to........
V neki taki ofenzivi, v Peti, je nedaleč od Titovega šotora sedela nema in utrujena skopima partizanov. Enota se jim je že precej oddaljila. Tito jih je videl in mi rekel, naj jih pokličem. Tako je redko izpustil priliko, kjerkoli in kadar koli, da se je pogovarjal z borci, pogovarjal z ljudmi. Počasi so se prebližali. Glad in izčrpanost sta jim gledala iz oči, iz vsakega giba. Pozdra vili so ga.
»Zdravo, tovariš Stari!« tako smo ga klicali.
»Zdravo tovariši!«
Naslonili so se na puške. Tedaj je eden 'izmed njih počasi zdrknil na tla. Ni vprašal za dovoljenje, ni se opravičil svojemu vrhovnemu komandam tu. Toda, to so storile njegove oči. Tito je hitro stopil k njemu. Potipal mu je žilo in čelo. Zaskrbljeno je zmajal z glavo.
Dolgo, več kot pol ure se je pogovarjal z njimi. Nazadnje je vstal, da bo šel. Poklical me je;
Naslednjega dne sem to povedal Titu. Bil je žalosten in nerazpoložen ......
Gotovo imate radi duhovite domislice. Tudi jaz jih imam rad. Vsi jih Imamo radi, mar ne? In ali se vam ni morda že zgodilo, da ste bili nerazpoloženi ali jezni pa vam je živahnost in vedro razpoloženje vrnila kaka duhovita domislica.
Iu v vojni je smeh še posebno prijeten. Znati se smejati med bojem s smrtjo je dokaz moči, vere vase in zaupanja. In Tito se je znal smejati in mi z njim.
Leta 1943 po končanem posvetovanju vojaških voditeljev me je poklical Tito:
»Ali imamo kaj, da hi pogostil tovariše?«
»Ničesar nimamo.«
»Prav nič?«
»Nič...«
»Ej, to si mi ekonom!« se je zasmejal.
Vedel sem, da mi kot svojemu »ekonomu« ni nikoli očital mršavih ali praznih rezerv. Zdelo se nam je, da ni bil nikoli lačen. Na hrano se je spomnil samo, kadar je šlo za koga drugega.
Ste že kdaj slišali za človeka, ki je pozabljal na lakoto? Jaz sem pa videl in živel z njim. V takih primerih me je včasih potolažil:
»Večerjo bomo prespali. bomo jutri našli uri Švabih kakšne rezerve, da bomo zajtrkovali.«
Tako rezervo smo pogosto »našli«. Še pogosteje pa smo ostali brez nje.
Niste vedeli, da Tito ne mana konjskega mesa? Tudi jaz nisem vedel. Zvedel sem šele v Peti ofenzivi.
Nekaj dni smo stradali. Tedaj je intendantura zaklala nekaj konj in razdelila meso. Kuharica je odsekala kos tudi za tovariša Tita, pa sem mu ga nesel. Rekel sem:
»Izvolite malo govedine.«
»Praviš, da je govedina?« me vpraša dvomeče.
»Govedina,« pravim negotovo.
»Govedina — od konja! Si jedel to?«
»Sem!« sem rekel, ne da bi trenil.
»Ti je všeč?«
»Všeč ...«
»Si ga kuhal ali pekel?«
»Ne, jaz sem kar surovo.«
»Kar surovo? In želodec, če si pokvariš?«
»Ne bom,« sem rekel prepričevalno, »želodec sedaj nekako ne izbira. Sporazumel sem se z njim: dajem mu pač, kar .imam, naj ne godrnja. Po vojni pa bova lahko ...«
Tito se je zasmejal in me vprašal:
»Pa Marko? Je tudi on jedel?«
»Da,« sem odgovoril.
»Kaj pa pravni?«
»Pravi, da je zelo dobro, prava govedina!«
»Tim. v redu. naj mu tekne! Toda, imaš kakšno cigareto?«
In ni pokusil konjske govedine.
Ostalo mu je samo še štirideset cigaret. Povedal sem mu to.
»Pa, ali mi daš kakšno?«
Prinesel sem mu jih dvajset. Deset jih je takoj poslal tovarišu Marku, naj jih pokadi s tovariši. Tudi meni je ponudil, naj prižgem.
»Hvala!« mu pravim.
»Vzemi, vzemi...«
»Ne bom, teli ne morem več. Našli smo nek zelen tobak, posušili smo ga na ogniu in če prižgeš eno, je dovolj za ves dam.«
»Kje si ga pa našel?«
»Na vrtu.«
»To se pravi, kraja?« vpraša in me sumljivo pogleda.
»Ne, ne, ni, ta hiša je že zdavnaj zapuščena in kaže, da smo mi dediči.«
»Potem vzemi tole in prižgi!«
Popoldne so prišli neki vojaški voditelji. Tedaj je šel ostanek cigaret. Potem mi je rekel, da se bo jutri tudi on pridružil tisti naši »zeleni« dediščini.
In naslednjega dne je res prišel.
Zamislite si sedaj, tovarnica, vrhovnega komada n ta. tega Tita s slike, kako kadi slab tobak, ker ni hotel sam kaditi cigaret...
Napad na Drvar, na votlino, me je zalotil pri spanju. Tato sem ostal brez škornjev. Ko sem se v nogavicah prebil do votline, me Tito zagleda in reče:
»Ti pa brez škornjev? Gotovo si jiih podaril velikemu nemškemu rajhu!«
»Podaril!« sem odgovoril.
(Nadaljevanje na 4. strani)
POMURSKI VESTNIK, 26. NOV. 1939
3
(Nadaljevanje s 3. strani)
Tito je ukazal, naj se umaknemo iz votline s spuščanjem po vrvi do njenega vznožja, od tam pa smo se marali drug za drugim splazili proti vrhu kriba. Ta podvig se je uspešno končal, čeprav se mi je zdelo, da so letala pospešeno tolkla prostor okoli votline. Tito je hitel navkreber, izkoriščajoč mlado drevje kot zaklon.
Ko se je prvič ustavil, mi je rekel:
»Glej jih v mojem džipu, od tod bi juh lahko zadeli.«
Z grma, za katerega je pokleknil, je odletelo nekaj vejic, ki so jih odbile nemške krogle.
»Kaže, da so nas opazili,« je dejal nekdo izmed nas.
»Ne, niso, tolčejo kar tjavdan v hrib,« je mirno odgovoril Tito.
Nekaj »štorkelj« je priletelo nad našimi glavami tako nizko, da se mi je zdelo, kakor da nas bodo zadele s kolesi. Vrgel sem se na tla.
»Kadar letala opazujejo, se ne smeš premikati, temveč
ostati v takem položaju, v kakršnem se bil,« pravi Tito.
Nerodno mi je bilo, da sem se pokazal takega, in da bi se nekako izvlekel, sem odgovoril, da sem legel zato, da bi bil cilj čim manjši — in zaradi njega.
Tito se je samo zasmejal.
Zardel sem.
Nemci so se že pomikali k votlini, razviti v strelce. Začeli smo streljati po njih in polegli so. Tedaj je Tito snet krenil proti vrhu. Bilo je vroče. Razpel je bluzo. Srajco je imel že mokro od potu. Pot mu je kapal z obraza. Brisal se je z robcem, ki je bil že zdavnaj moker. Zdelo se mi je, da je utrujen in hotel sem mu nesti brzostrelko. Odklonil je. Ne misli se razoroževati. je dejal. Bilo je zelo strmo in nekajkrat mu je spodrsnilo. Včasih se je ujel, včasih pa je padel na kolena. Po nekem takem padcu je sedel za grm in dejal:
»Ej, ti Švabi so pa res — tra-lala. Načrt, padalci na Drvar, juriš na votlino in — ali živega ali mrtvega! Kot da bi bilo
to ne vem kaj ...«
Na nasprotni strani drvarskega grebena so se prikazali neki ljudje. Tito je pogledal na uro in vzel daljnogled.
>To so enote Šeste liske, sedaj jih bomo malo izza hrbta, zdaj se bodo Švabi zabavali,« pravi.
Tako je tudi bilo.
In ure bi vam lahko pripovedoval o Titu, človeku in prijatelju. In vem, da vam spet ne bi mogel pričarati Titove slike, ki jo nosim v srcu. V srcih jo nosijo vsi tisti, ki so imeli srečo, da so bili v takih in podobnih trenutkih okoli njega. To se ne pozablja, toda tudi povedati se ne da.
Oprostite mi, borcu, če se vam zdim morda preveč sentimentalen. Toda poskušajte razumeti. Meni se je tedaj vse to pri Tita zdelo do neke meje naravno. Šele danes vidim, kako veliko je to. Toda šele našim otrokom in otrokom naših otrok, se bo zdelo nedoumljivo in čudovito: ta Tito, ta vrhovni komandant njihovih slavnih pradedov, je pozabljal na lakoto, smejal se
je, kljuboval smrti, kopal se je v znoju, zmrzoval je, na nemške krogle se ni niti oziral, varoval je svojo brzostrelko in kadil slab tobak. In morda bodo sklepali če ne bi bil tak, ne bi napravil nemogočega.
Jaz pa vam pravim: delal je tako, ker je tak in ker drugačen tudi ne zna biti.
In zato sem po malem tudi sentimentalen, jaz, ki sem imel srečo, da sem bil njegov spremljevalec.
In ker vem, za gotovo vem, da se bom, dokler bom živel, spominjal kot najtežjega in najpomembnejšega obdobja svojega življenja tistih petnajst mesecev pohoda s Titom skozi ofenzive.
To vem prav tako gotovo, kot zanesljivo vem in celo vidim in slišim, kako moji vnuki in pravnuki z neizmernim ponosom kažejo mojo fotografijo svojim tovarišem im ponosno pripovedujejo:
»To je naš ded. Poznal je Tita!«
(iz knjige: Bil sem n zaščitni četi)
BOGAT PROGRAM DELA
ZA NOVO SEZONO
Na občnem zboru radgonske Svobode so se člani zavzeli za pospešeno delovanje društva
Pred nedavnim je najmočnejše kulturnoprosvetno društvo v radgonski občini — DPD Svoboda v Gornji Radgoni — izvedlo svoj 8. redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je nad 100 članov. Iz skrbno pripravljenega poročila je moč razbrati, da društvo ni uspelo vsestransko razgibati svojih sekcij in da lani postavljenega programa v celoti ni bilo mogoče uresničiti. Vzroki so tako objektivni, še bolj pa subjektivni.
V društvu je v tem letu 195 članov. V primerjavi z lanskim letom jih je društvo 25 na no-
Seminar za predavatelje zdravstvenih tečajev
Okrajni odbor PRK je priredil dvodnevni seminar za predavatelje zdravstvenih tečajev Rdečega križa. O novih metodičnih napotkih, raznih organizacijskih oblikah v borbi za čuvanje zdravja delovnih ljudi, posebno pa o Vzgoji za zakon je predaval profesor Fran Demšar iz Centralnega higijenskega zavoda Ljubljana. Na seminarju so prikrojili tudi predpisani okvirni učni načrt za I. in II. letnik krajevnim potrebam.
Seminarja se je udeležilo 43 slušateljev, večinoma prosvetnih delavcev. Slušatelji seminarja so obljubili, da bodo v decembru pričeli z organizacijo zdravstvenih tečajev. Čeprav je v tekočem šolskem letu še manj prosvetnih delavcev, bodo s pomočjo ostalih sposobnih predavateljev zdravstveni tečaji zaživeli in z uspehom predelali predpisano gradivo v našem okraju.
C
ZDRAVSTVENI TEČAJ
RK NA TIŠINI
šolski odbor osnovne šo>e Tišina je s pomočjo ostalih družbenih organizacij priredil zdravstveni tečaj I. letnika. Tečaj obiskuje 23 dečkov in 32 deklic. S poukom so pričeli 12. novembra. Pouku, ki je vsako popoldne razen ponedeljka in sobote, prostovolino prisostvuiejo tudi dijakinje gimnazije in učiteljišča tukajšnjega šolskega okoliša. Na tečaju predavajo večinoma prosvetni delavci, pomaga na jim dr. lože Zorko, zdravnik iz M. Sobote. Po predpisanem okvirnem učnem načrtu bo tudi pouk gospodinjstva v teoriji in praksi. Potrebni prostori za pouk gospodinjstva bodo v gradu.
C
vo vključilo. Starostni kot socialni sestav sta kaj ugodna za društvo, saj je 41 članov mlajših od 25 let, pa tudi 55 delavcev je vključenih v društvo.
Najlepše uspehe je dosegla pevska sekcija, ki šteje 51 članov. Delovala sta vse leto dva pevska zbora — mešani in ženski. Skupno sta pripravila 14 pesmi. Zato je bilo potrebnih 46 vaj, ki so zahtevale 92 ur truda. Zbora sta nastopila 14-krat, med tem na proslavi v Murski Soboti in pri Vidmu. Skupno s križevskim pevskim zborom so pripravili samostojen celovečerni koncert v Radgoni. Zbora sta tudi v novi sezoni začela z rednimi vajami, nameravajo pa ustanoviti še moški zbor.
Enako delavna pa je bila tudi kino sekciju, ki je bila lani ustanovljena. Le-ta je s kinoprojektorjem na ozki trak opravila veliko in hvaležno delo. Izvedla je 74 kinopredstav, katere si je ogledalo 10.460 gledalcev. Posredovanih je bilo 21 celovečernih zabavnih filmov, priložnostni filmi o prometnih nesrečah in strokovni filmi tu niso všteti. Bilo je 14 dnevnih predstav v oddaljenih vaseh kot so Stogovci, Ščavnica, Negova, Murščak idr. Zanimanje je prav veliko in želja ljudi je, da bi jim še v naprej predvajali filme.
Knjižnica je delovala vse leto, redno ob četrtkih. 1105 knjig je za radgonsko knjižnico daleč premalo, zato so letos dokupili 130 novih v vrednosti 62.000 dinarjev. Prav tako je premalo knjig za mladino, saj jih je samo 339. Rednih bralcev je bilo to leto 199, od teh je 106 žensk. Najraje berejo šolarji (124), delavci (17), vajenci (19), pa tudi gospodinje (11). Prebranih je bilo 3262 knjig.
Med aktivnimi so bile še sekcije za proslave, lutkovna in izobraževalna. Prva je vso pozornost posvetila vsem proslavam, ki jih z ozirom na 40-letnico ustanovitve KPJ ni bilo malo. Proslave so bile kvalitetne in pestre. Lutkovna sekcija se je borila z največjimi težavami, saj je brez lastnega odra. Kljub temu je otroke razveselila z igrico »Težave Peteršilčkove mame«, ki jo je dvakrat posredovala, ogledalo pa si jo je na 600 šolarjev. Izobraževalna sekcija pa je v celoti izvedla svoj program — 7 predavanj. Predavali so med drugimi tudi prof. Šilih, prof. Liska, akad. slikarja Golija in Debeljak.
Nikakor ni mogla zaživeti dramska sekcija, ki v sezoni ni uprizorila niti enega dela. O vzrokih so na zboru mnogo
razpravljali. Na kraju je bil sprejet bogat program dela za novo sezono, ki bo zahteval mnogo skupnih naporov, vsestransko pospešeno delovanje društva in posluh za želje Radgončanov. Vsemu temu bo novoizvoljeni odbor kos, v kolikor bo vsak posameznik voljan delati in prispevati svoj delež za skupen uspeh.
M. Tancer
Radgonski pionirski pevski zbor po nastopu v Adrijancih
LEPE IN VREDNE ZAMISLI
Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev v Radgoni
Nedavnega ustanovnega občnega zbora občinskega sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev v Radgoni so se udeležili predstavniki vseh društev v občini. Teh je 14. Zboru sta prisostvovala tudi tov. Marija Levar, sekretar ObK ZKS in tov. Ante Novak, predsednik okrajne zveze Svobod in prosvetnih društev.
Po poročilih so ugotovili, da so bila vsa društva med seboj premalo povezama, da niso imela skupnega programa, ki bi koordiniral delo vseli društev, da niso bile izkoriščene vse oblike dejavnosti in da je bilo premalo pozornosti po društvih do vključevanja mladine v društva. Zato bo potrebno uvesti vse posebne oblike
dela z mladino kot so mladinska univerza, debatni klubi in podobno. Vsa društva so usmerjala svojo dejavnost reko pevskih zborov, dramskih skupin in mnogo manj preko izobraževalnih sekcij.
Društva so prejela v tem letu 800.000 dinarjev društvenih dotacij An 1,3 milijone investicij od ObLO. Iznešeni so bili nekateri skupni problemi: knjižnice težko opravljajo svoje poslanstvo, ker nimajo dovolj novih del, po starih, že prebranih knjigah pa ljudje ne segajo več. Zato predlagajo ustanovitev centralne občinske knjižnice, ki bi naj imela vsa nova dela An le-ta bi naj krožila po posameznih krajih. Za delo s pevskimi zbori primanjkuje sposobnih pevovodij, saj razen Apač, Kapele, Negove in Radgone imajo vsa ostala društva pri tem največje težave. Dramske skupine pa morajo reševati vprašanje dvoran in igralskih skupin. Sedaj je možno igrati v dvoranah v Vidmu, Črešnjevcih im Radgoni, povsod drugod pa je težje. V kratkem pa bo tudi to vpraašnje rešeno v Apačah, Radencih, Stogovcih, na Kapeli in v Negovi. Pa tudi v Stavešincih bodo kmalu imeli urejen svoj dom tako, da bodo mogli uprizarjati igre na domačem odru.
Veliko kulturno poslanstvo je opravila kino sekcija, ki je v mnogih krajih predvajala filme in tako opravila 74 predstav. Izobraževalne sekcije so delovale v Radgoni, Radencih, Apačah in na Kapeli, povsod drugod pa je bilo izobraževanje priložnostno in nenačrtno. Ugotovljeno je bilo, da je povsod tam, kjer je bilo
učiteljstvo stalno, delo lepo uspevalo in uspehi niso izostali. V pretekli sezoni je v 14 društvih bilo naštudiranih in uprizorjenih sedem del, ki so jih igrali 15-krat. Obstajali so štirje pevski zbori in devet pionirskih pevskih zborov, izvedenih je bilo 32 predavanj in 63 proslav, knjižnice pa so redno delovale v 9 središčih. In program za novo sezono? Vsa društva so si pripravila bogate programe, posebej pa še občinska zveza. Izvoljen je bil plenum, ki bo s sekretariatom in komiisijami usmerjal in vodil kulturnoprosvetno delo v občini. Ustanovljene so 4 komisije: glasbena, dramska, izobraževalna in za kino. S tem so dani pogoji im pomoč za uspešno in vsestransko delo naših prosvetnih društev.
Sklenjeno je bilo, da bodo s kulturno revijo, ki bo trajala en teden, proslavili 15-letnico osvoboditve, organizirali glasbeni festival in posebno pozornost posvečali kulturnemu življenju v edinem turističnem kraju v Radencih.
Lepe in vredne zamisli — občinska zveza pa naj skrbi, da bodo sklepi izvedeni.
Mladen Tancer
Prosvetni delavci bodo zborovali
Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev občine Murska Sobota, ki je zaradi uspešnejšega dela razdeljen na 8 skupin, priredi skupno zborovanje 5. decembra ob 9. uri v gimnazijski telovadnici. Poleg tekočih zadev bo na dnevnem redu zanimalo predavanje sodnika okrožnega sodišča tov. Vaneka Šiftarja o problematiki mladinskega kriminala. Predavanje obravnava tudi gradivo z našega področja.
V oddelku NOB Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti
Oddelek NOB Pokrajinskega muzeja v M. Soboti je bil odprt skupno z ostalimi oddelki muzeja oktobra 1956. Zaradi pomanjkanja prostorov je ostal oddelek do danes takšen, kakršen je bil ob otvoritvi, če ne upoštevamo preureditve oddelka ob letošnjem občinskem prazniku. Z njo smo skušali prikazati nekaj na novo pridobljenih dokumentov in muzealij in s tem zajeti obdobje od 1919 leta. To nam je delno uspelo. Oddelek ima namreč le en prostor, v katerem ni mogoče temeljito prikazati tako velike obdobje. Po drugi strani pa oddelek še vedno ne razpolaga z nekaterimi dokumenti, ki bi razkrili še nekatera, predvsem neraziskana področja. Za ilustracijo navajam nekaj podatkov o muzejskem gradivu.
Oddelek ima 820 fotografij, ki obsegajo razdobje nekaj let pred II. svetovno vojno ter vojno obdobje. Največ fotografij je zbranih s področja DKFID. Poleg tega oddelek hrani fotografije KPA, fotografije borcev NOV in žrtev fašističnega
terorja. Dokumentarnega gradiva je v muzeju 1030 kosov. Gradivo zajema obdobje od leta 1919 dalje. Ohranjenih imamo nekaj razglasov revolucionarnega vodstva v Murski Soboti 1. 1919, nadalje je ohranjeno precejšnje število dokumentov in letakov ob priliki državnozborskih volitev v stari Jugoslaviji, ki razkrivajo politiko takratnega buržoaznega vodstva. Največ dokumentarnega gradiva je s področja DKFID, manj Lz KPA. Sledi še nekaj dokumentov Centralnega komiteja KPJ o taktiki Ln nalogah komunistov in s tem je pravzaprav zaključeno predvojno razdobje.
Iz vojnega obdobja so se nam obranile okupatorske obtožnice, razglasi, pisma in dnevniki zapornikov ter poročila o položaju na terena Iz leta 1944/45, ki jih pišejo politični aktivisti na področju Prekmurja.
Ce torej analiziramo muzejsko gradivo, ugotovmo, da je zlasti malo partizanskega dokumentarnega gradiva, nadalje gradiva predvojnih naprednih organizacij. Prav tako
leto 1919 ne more biti povsem prikazano le z nekaj dokumenti. Se slabše je z muzealijami. V oddelka je zbranega nekaj orožja, nekaj predmetov, ki jih je okupator uporabljal za politične jetnike, nadalje dva predmeta iz tiskarne v Trnju.
Muzejsko gradivo ni bogato. Res, da se je Pomurje razvijalo pod svojevrstnimi pogoji in zato obilice dokumentarnega gradiva ne moremo iskati, res pa je tudi, da se še nekaj gradiva vedno najde na terenu oz. ga hranijo posamezniku Oddelek NOB naproša zato vsakega, ki bi imel kakršnekoli dokumente, fotografije ali muzealije predvojnega in vojnega obdobja, da s svoj m prispevanjem nudi pomoč oddelku NOB. Pri tem bo seveda na vsa kočljiva vprašanja dalo odgovor tudi zbrano gradivo v okviru topografije NOB. S tem delom, torej s sistematičnim zbiranjem gradiva se je pričelo meseca junija. Doslej j« bilo obdelanih 64 vasi. S tega področja so bili zbrani spomini, nekaj fotografij, v glavnem fotografije žrtev fašističnega terorja in nekaj muzealij. Popisani in prefo-tografirani so bili spomeniki NOB. Ob tem dela ekipa, ki opravlja topograf jo na terenu, lahko ugotovi, da je že precej zamujenega. Gradiva se je dosti porazgubilo, spomini pa so le sekundarni vir in samo ti ne bodo mogli dajati verodostojne podatke.
Poleg topografije NOB je letošnji načrt predvideval tudi sistematizacijo gradiva, kar se je tudi izvedlo. Nadalje še mora oddelek tudi originale primerno opremiti. Vse to zaradi tega, ker so nekateri originali še v slabem stanja oz. se uničujejo. To je le nekaj skromnih podatkov o deln in problem h oddelka NOB v Murski Soboti. Pri tem želimo vsakogar, ki je kakorkoli sodeloval v NOB, pridobiti za pomoč v bodoče.	S. L.
Jesensko sonce na valovih Mure
Soboški filmski barometer
Po dveh uspelih domačih film h so prihodnji teden na sporedu kar trije ameriški filmi zapovrstjo. Ne glede na to, da bi bilo bolje, če bi bil vmes tudi kakšen film druge proizvodnje, so imeli sestavljalci repertoarja za naše razmere še kaj srečno roko. To trditev opravičuje dejstvo, da je med omenjenimi filmi poleg westerna »Preko mnogih rek« in glasbene komedije »Sedem nevest za sedem bratov« na sporedu tudi Wyllerjevo delo »Prijateljsko prepričevanje«, ki je dobilo na  Iraškem festivalu v Cannesu pred dvomi leti nagrado in zlato palmovo vejico.
Za občinstvo bo nedvomno najbolj privlačen Metro-Goldwln-Mayerjev western v kinemaskopu in barvah
PREKO MNOGIH REK
O filmu samem res ni treba izgubljati mnogo besed, saj je narejen po starem in preizkušenem hollywoodskem receptu, ki predvideva na koncu indijansko zasedo, krvavo borbo, kopico mrtvih Indijancev in — happy end. To. da nastopata v glavnih vlogah Robert Tnylor, znano ime iz že malce zaprašene hoIlyvvoodske zbirke filmskih ljubimcev, in Eleanor Parker, ničesar ne spremeni. Pred nami se bo zvrstilo v 92 minutah na 2551 metrih filmskega traku vse to, kar smo že neštetokrat videli v številnih indijankah starejšega in novejšega datuma, seveda v drugih Inačicah.
Popolnoma drugače pa je z barvnim filmom znanega producenta in režiserja Williama Wylerja
PRIJATELJSKO
PREPRIČEVANJE
Ime režiserja nam zagotavlja tudi dobro igralsko ekipo in ob dobrem scenariju mu res ni bilo težko ustvariti dobrega filma, čeprav je do umetnine še precej dolga pot. Velik delež k celotnemu uspehu fil-
ma je nedvomno prispeval Gary Cooper, ki ga bomo tokrat gledali v vlogi dobrodušnega in veseljaškega kvekerja. Register igralskih sposobnosti tega vztrajnega in neutrudnega filmskega umetnika je tako obsežen, da nam bo tudi v tej vlogi nudil in povedal marsikaj novega. Uspešni sta v filmu tudi igralski kreaciji Dorolhy Mc Guire in Marjo-rie Main, ki na vsakem koraku izdajata veščo režiserjevo roko, spoznali pa bomo tudi mladega in nadarjenega Anthony Perkinsa — vse to v filmu o na videz nepomembnih ljudeh v mirni kvekerski vasi, ki pa doživijo od začetka do konca filma velike stvari. Seveda bodo vsi tisti, ki pričakujejo v »Prijateljskem prepričevanju western serijske pro zvodnje krepko razočarani in tako je tudi prav.
Kot tretjega bomo videli v prihodnjem tednu še ameriško barvno glasbeno komedijo v kinemaskopa
SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV
Glasbeni filmi in zlasti glasbene komedije bolj redko zaidejo na repertoar našega kinematografa, zalo pa so med občinstvom vedno dobrodošle. To velja tudi za že omenjeni film režiserja Stanleya Doneno po znanem ameriškem bestselerju Stephena Vincenta Beneta. Od glasbene komedije seveda ni treba pričakovati kdo ve kaj več kot to, da nam bo nudila poldrugo uro glasbe, petja in zabave. Zato bosta poskrbela pod obrtniško brezhibnim režiserjevim vodstvom Hosvard Keel in Jane Powel na čelo ostalih »bratov in sestra«. Zgodba filma je sicer tipično ameriška, vendar lahko rečemo, da nismo zapustili dvorane ob predvajanju tudi že bolj nemogočih proizvodov hollywoodske tovarne sanj.
bjš
POMURSKI VESTNIK, 26. NOV. 1959
4
Z beležnico in kamero med ljudmi
V ROGAŠOVCIH
Ustavili smo se v Rogašovcih prav takrat, ko se je preko Kramarovec in Ocinja privlekla v Poledavje gosta jesenska megla in so se po vasi prižgale prve luči. Potem smo se srečali z ljudmi: na zboru volivcev, v družinskem krogu. Kljub večernim uram smo ugotovili, da traja delovni dan v Rogašovcih do osme, devete ali celo desete ure zvečer. In prav to življenje nas je zanimalo. Torej: Rogašovci zvečer.
Po kratkem »bojnem posvetu« smo pričeli z našo akcijo. Kakšno je življenje zvečer na vasi, kaj vse bomo videli, doživeli, izvedeli, vse to je bilo za nas uganka...
STOPILI SMO NAJPREJ V ŠOLO. Poiskali smo peti razred. Čevlji na hodniku so nam pomagali pri iskanju. Potrkali smo in vstopili. V razredu je bila skoraj tema, čeprav so izpod stropa visele električne luči. »Že skoraj mesec dni nimaamo v razredu luči,« nam je pojasnjeval predavatelj Geza Kišfalvi. Otroci so imeli na klopeh izrezanke in se najbolj začudili našemu fotografu, ki je tu in tam »pritisnil«. Potem je bilo veselje,
saj je bilo takrat v razredu vsaj za hip nekoliko svetleje.
Otroci so pripovedovali o svojih krožkih. Ugotavljali smo, da je zelo privlačen zanje dramski krožek, kjer se učijo kratke igrice. Mnogo jih obiskuje tudi pevski, risarski in šahovski krožek. Šahirati še niso pričeli, ker do zdaj za to pri njih še mi »sezama«. Najraje pa hodijo na fizkulturni krožek. Imajo dovolj žog in ostalih rekvizitov, toda nimajo telovadnice. Radi bi ustanovili še strelski krožek, pa nimajo puške.
TAKO NAM JE MLADI ROD NATRESEL 7.A CEL KOŠ ŽELJA: TELOVADNICA, KINO, PUŠKA IN ŠE IN ŠE. SAMI SO ZATRJEVALI, DA SO PRECEJ ŽIVI. VTEM PA SE BAJE NAJBOLJ OD-
LIKUJETA HERMAN IN PA TONČEK, TODA, SAJ SE TUDI UČIJO. ANICA IZ D. SLAVEC IN KAREL IZ NUSKOVE, PA ŠE NEKAJ DRUGIH, SO ODLIČNJAKI.
Ravnatelja šole Mirka Selo smo našli v pisarni. Prišel je še predsednik šolskega odbora. Zvečer, seveda, saj podnevi ni dovolj časa. Najprej smo skupno ugotavljali, da se šolski odbor ne zanima samo za materialne zadeve šole, mar-
več posveča vso skrb tudi šolskemu uspehu učencev. Tako se ustvarja pristna vez med šolo in starši.
NATO NAM JE POVEDAL TOV. bELA NEKAJ O KULTURNOPROSVETNI DEJAVNOSTI V ROGAŠOVCIH. »Včasih je bila kulturnoprosvetna dejavnost v Rogašovcih zelo živahna,« je dejal. »Mladim in starim je bilo to edino razvedrilo, saj v vasi ni kino dvorane, kjer bi si ljudje poiskali malo razvedrila.« Letos
s to dejavnostjo še niso pričeli, Čakajo sezomce. V zimskih mesecih pa bo dovolj časa tudi za to. Omenil je, naj bi pomagala pri tem tudi Ljudska univerza s predavatelji, s filmi. H k u 11 u r n opros vet nem u delu spada še knjižnica, toda ta trenutno nima knjižničarja, vendar bodo v zimskem času uredili tudi to. Medtem smo prešli na gradnjo kulturnega doma, kajti VSO DRUŽABNO ŽIVLJENJE IN KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST V ROGAŠOVCIH NIMA HRBTENICE, MANJKAJO PROSTORI ZA PRIREDITVE.
POŠTENO SMO GAZILI TEMO PREDEN SMO PRIŠLI DO ZADRUŽNE PISAR-
pili. Že danes pa ugotavljajo, da tudi to ne bo dovolj, kajti ljudje so se naveličali oranja s kravami. To smo ugotovili kasneje tudi na zboru volivcev.
Vseh gospodarstev je na območju rcgašovske kmetijske zadruge 555, od tega jih je včlanjenih v zadrugo kar 515. Lepa številka, ki daje rogašovski zadrugi ugodno perspektivo. Letos so v kooperaciji zajeli 60 hektarov pšenice, lani le 17. Končno bodo morali tudi v rogašoivskem kotu prilagoditi kmetijstvo temu, kar predvideva pridelovalna Tajonizaoija. Takega mnenja so tudi nekateri zadružniki. V kooperaciji imajo 35 hektarov travnikov, vendar so ti nekoliko zamočvirjeni in jih bodo morali osušiti.
Zadnja leta se je v rogašov-skem kotu močno razvila živinoreja. Goveje živine imajo kmetovalci čez 1650 glav, prašičev 2500, medtem ko je njiv 1192 hektarov, sadovnjakov 80 in travnikov 313 hektarov.
Cas je hitel in ob šestih smo morali biti že NA ZBORU VOLIVCEV.
TODA PREJ SMO SE MIMOGREDE USTAVILI PRI ODBORNIKU JURIJU HAJDINJAKU. Našli smo ga pri šivalnem stroju. »Hm, zakaj imamo v Rogašovcih ambulanto, k zobozdravniku pa moramo na Cankovo!« nam je kot odbornik občinskega in okrajnega ljudskega odbora postregel z željo Rogašovčanov. Nato smo mimogrede kramljali o njegovem poklicu. »Čeprav še nisem star, ugotavljam, da kupujejo ljudje danes boljše obleke. Hočejo biti bolj sodobno oblečeni. Seveda ni potrebno posebej omenjati, da so pri tem najbolj izbirčne ženske.« Povedal nam je tudi zgodbo o dveh oblekah. Zgodba se je končala tako, da je seš.il tistemu, ki je prinesel slabše blago, obleko iz boljšega blaga, iin onemu, ki je kupil boljše blago, je sešil slabšo obleko. Seveda je oni, ki je pri lem nekoliko »nadirajsal«, kaj hitro rešil to uganko.
Kakor da bi bilo prav posebej za nas in naše razgovore pripravljeno, so pričeli na zboru volivcev razpravljati o gradnji kulturnega doma.
Nekdo je omenil, da so sprejeli v Kramarovcih in v Ocinju sklep o krajevnem samoprispevku za gradnjo kulturnega doma že v avgustu. »Mi v Rogašovcih pa še vedno čakamo.« se je oglasila Helena Frčko, ena najbolj aktivnih žena v Rogašovcih. »Ali se jim bomo pustili? Se bojimo teh nekaj tisočakov? Če smo dali za elektriko, upamo dati tudi za kulturni dom!« Nekateri so pritrjevali, nekateri zahtevali pojasnila.
Priprave za gradnjo roga-šovskega doma imajo svojo zgodovino. Skoraj bi dobili vtis, da so Rogašovci kraj, za katerega ne vedo niti ua občini. niti na okraju. Pa ni tako. Najlepše je povedal o tem Toni Cerpnjak, star možakar, ki ima v žepu že marsikatero življenjsko izkušnjo: »Preveč smo vlekli vsak na svojo stran!«
No, tistega novembrskega
večera so v Rogašovcih prekinili skoraj dveletno razpravo o gradnji kulturnega doma. Sklenili so, da uvedem krajevni samoprispevek. Dva milijona dinarjev bodo že zmogli, saj je samo pri J urni. v Rogašovcih in Nuskovi okrog 310 hiš. Poleg tega so še Kramarovci in Ocnnje in prav bi bilo. če bi se zdramili tudi v Serdici in v Ocinju.
NISMO DOČAKALI KONCA ZBORA VOLTVCEV. KAJTI ROGAŠOVSKE LUCI SO fiR SVETILE IN NAS VABILE...
Sedaj, novembra je kar prijetno zvečer v topli kuhinji. Takrat je na vasi tudi največ časa za knjige, časopise in za učenje.
Ko je predsednik OLO, Rudi Čačinovič stopil v razred, kjer je bil zbor volivcev, je zagledal poleg električne luči na mizi še močno privito petrolejko. Pa pravi: >Kako to. da svetite tudi s petrolejko?« >In, kaj pa če nam elektrika odpove?« je pojasnil nekdo od volivcev. >A tako.t je dejal na to predsednik. >Potem je z vašo elektriko tako kot s kooperacijo: bo ali ne bo!
OSVETLTENA OKNA SO NAS VABILA. URA JE BILA ŽE OSEM. NA CESTI JE BILA TEMA; TU IN TAM SMO SREČALI KOLESARJA. KAM SEDAJ? KAR K PRVI HISI, SMO SKLENILI.
Pri Mekiševih so bili zbrani za mizo. Oče, Franc Mekiš, ki
je tudi predsednik vaškega odbora SZDL, je bral časopis, mati in sosedova Dragica sta luščili koruzo, domači hčer Verica in Rezika ter sosedov Tonček so tiščali glave v šolske knjige. Verica nam je zaupala, da bi bila rada profesorica, Rezika pa namerava v administrativno šolo. »Jaz bom pa šofer!« se je oglasil Tonček. Pomislil sem na težave šoferskega poklica, toda Tonček mi je odpodil to misel, ko je dodal: »Seveda hočem imeti svoj avto!« Vsi smo se od srca nasmejali.
PODOBNO KOT PRI MEKIŠEVIH IE TUDI DRUGOD. NISMO IMELI VEC ČASA ZA TAKE OBISKE. TODA O TEM SMO BILI
PREPRIČANI. ZVEČER, KO JE NEKOLIKO VEC ČASA, PRIDEJO NA VRSTO ČASOPISI, KNJIGE. NA POSTI SO NAM POVEDALI. DA DOBIVA TO V ROGAŠOVCE 439 IZVODOV POMURSKEGA VESTNIKA. 40 IZVODOV DELA, 14 IZVODOV VEČERA, 28 IZVODOV TT. 22 IZVODOV KOMUNISTA, POTEM JE SE NASA ŽENA, KMEČKI GLAS, MLADINA ITD.
Tistega dne so opoldne odposlali 162 dopisnic in pisem, prejeli pa 182. Ob 16. uri in 50 minut smo po telefonu poklicali Mursko Soboto in čez dobro minuto končali razgovor z — um ravnikom pošte. Zato smo dali poštarici za hitrost oceno — odlično!
Letos, ko so dobili v roga-šovski kot elektriko, so se tudi drugače povezali z ostalim svetom. Skoraj pri vsaki drugi hiši je že radioaparat. Pravijo, da si bo počasi utrla pot vRogašovce tudi televizija. NAZADNJE SMO SE USTAVILI SE NA POSTAJI LJUD-
SKE MILICE, kjer je bilo vse mirno, naravnost začudenje povzročajoč mir je vladal. V dežurni sobi smo našli zbrane miličnike — toda pri pouku. Pripravljajo se za izpite. Zmotili smo jih v trenutku, ko so se ukvarjali z analizo stavka. Nismo jih hoteli zadrževati. Hitro smo naredili posnetek, jim zaželeli obilo uspehov pri učenju in izpitih ter se umaknili s komaindirjem postaje tov. Lenartom Mariničem v njegovo sobo.
»Na področju naše postaje opažamo v zadnjih letih velik padec klasičnega kriminala (tatvin, ubojev itd.)«, nam je povedal tov. Marinič. »Različni pretepi, pijančevanje in tatvine zaradi ugodnih mož-
nosti za zaposlitev kar izginevajo. Tudi družinski prepiri so zelo redki, le pri nekaterih družinah so še ostali... Vzrok? To bi bilo bolj težko reči. Zdi se mi, da leže predvsem v gospodarski nesposobnosti nekaterih kmetovalcev, ki pa zaradi lega zapadajo pijančevanju, od tu pa ni več daleč do družinskih zdrah. Posledice takega življenja pa ostajajo otrokom, ki so zanemarjeni in zato nekateri začno tudi krasti. V takih primerih je potrebno posredovanje sodišča ... Okrog Cankove pa je včasih slišati strele divjih lovcev, toda k nam jih ni.«
To je Toni Čerpnjak, gostilničar o Rogašovcih. Kljub 72 letom je še trden in neumorno streže svojim gostom. Toni je prava rogašovska korenina. Nekoč je bil dober znanec Antona Sadja, kovača iz Ropoče, dopisnika Ljudske pravice. Prav živo se še spominja v seli tistih dogodkov. Drugače pa je Toni še vedno čil, pravi, da so ga včasih veselile rože. kanarčki in golobi. Še sedaj visi v sobi gajbica, pa je prazna.
Bilo je kasno ponoči, ko smo zapuščali Rogašovce. Obiski, pripovedovanja, vtisi, vse se je prepletalo. V spominu smo obnovili razgovore z nekaterimi starejšimi vaščani. Da, takrat pred vojno je bilo tako in tako. Takrat je bilo v Rogašovcih in najbližji okolici 9 gostiln in 8 trgovin. Danes jih je mnogo manj. V Nuskovi in v Serdici sta bili večji klavnici. Pred vojno jc cvetela v rogašovskeni kotu »švercarija« s petrolejem, sladkorjem, saharinom in vžigalniki. Švercarji so posedali po gostilnah, kvartalu prekupčevali. Skratka: bilo je to življenje od danes na jutri. Takrat ljudje niso mislili na elektriko, na kulturni dom, novo šolo. telovadnico in Rogašovci so bili res nekje na koncu naše dežele.
Nam, ki smo preživeli v Rogašovcih samo nekaj uric, se je zdelo, da so ljudje na zboru volivcev s tem, da so se nekoliko odločneje zavzeli za gradnjo kulturnega doma. presekali spet en vozel, ki jih je vezal z onim starim, preživelim.
NE. V PISARNI JE BILA LUČ IN KMALU SMO BILI V ŽIVAHNEM POMENKU. Z UPRAVNIKOM .KMETIJSKE Z VDRUGE L. LAJNŠCAKOM, PREDSEDNIKOM UPRAVNEGA ODBORA J. TEŽAKOM IN SE NEKATERIMI DRUGIMI ZADRUŽNIKI.
Zadruga je letos dosegla do konca septembra 44 milijonov dinarjev realizacije, pravijo, da je nekoliko slabše kot lani, ker ni toliko sadja. Imajo tri traktorje, dva pa bodo še ku-
Slika z zbora volivcev o Rogašovcih, ko so zaključili razpravo, ki je trajala deset let.
Najprej o dramskem, potem o telovadnem in še o šahovskem krožku... Kar po vrsti so
jih naštevali rogašovski otroci.
>Najprej služba in zvečer še učenje«, pravijo rogašovski miličniki.
Pri posvetu: (od leve) Juš Makovec, Lenart Marinič, Jože VUd. Štefan Balažič in Karel Sukič
POMURSKI VESTNIK, 26. NOV. 1959
5
V NAPREDKU VERŽENSKE ZADRUGE SE JASNO ODRAŽA SKRB
ZA KMETOVALCE-KOOPERANTE
V KZ Veržej se upravno vodstvo zadruge z večino članov zadružnega sveta močno zaveda, da bo ekonomsko močna KZ postala docela sposobna organizatorka napredne kmetijske proizvodnje na svojem področju.
To se je opazilo tudi na zadnjem zasedanju zadružnega sveta.
Uvodna beseda predsednika sveta je nakazala dolžnosti in odgovorno delo vsakega posameznega člana sveta. V poročilu upravnika pa je bil nakazan uspeh KZ v hektarih, kjer je uspelo organizirati napredno kmetovanje v sodelovanj  zadruge z naprednim kmetom. Tako so sklenili pogodbe za 73 ha pšenice, 7,4 ha ječmena in 51 ha travnikov in 30 Im hibridne koruze; zaostale kulture pogodbe še sklepajo. To je bilo mogoče doseči, saj je 68 odst. gospodarstev včlanjeno v KZ in z zadrugo tuidi sodelujejo. To so gospodarstva s povprečno 5 ha obdelovalne površine. Odkupili so tudi 5 vagonov krompirja — kljub letošnjemu slabemu pridelku.
Organizirano imajo že pita-lišče za 45 telet.
Poseben problem 'predstavljajo v zadrugi dolžniki za posojala in usluge. Znan je primer kmeta, ki je nujno potreboval denar ter se je z upravnikom pogovoril za kredit na račun dobaVe krompirja — ko pa je krompir pridelal, ga je prodal
skrivaj drugam. Danes se zadruge izogiblje, ker dobro ve. da je naredil napako.
V devetih mesecih letos je zadruga imela dohodka 51 milijonov — od tega čistega dohodka 5 milijonov, katerega razdelila 5 milijone v sklade zadruge, a 2 milijona za plače. Zadruga ima tudi ustvar-
jen rezervni sklad v višini 1,4 milijona.
Sedanji sklad za amortizacijo znaša 3 milijone. Vseskozi se odraža skrb za dobro gospodarjenje.
V živahni razpravi so bili sprejeti sklepi o nakupu novega traktorja in raznih priključnih strojev v znesku nad štiri milijone, predlagali pa so, da se vsa mehanizacija v zadrugi tipizira. Potrdili so tudi sklop o plačilu stroškov za gradnjo mostne tehtnice' na postaji Veržej.
Nabaviti bodo motorno slamoreznico in žago. Prevzeli bodo živinske hleve pri vzgojnem zavodu, kjer bodo redili 25 krav molznic, uredili mlekarno za posnemanje mleka, uredili bodo šope za mehanizacijo, garaže in skladišča. Pri hlevu bodo dograditi tipski hlev za pitanje 200 telet, katere bodo menjali trikrat letno ter jih oddajali kmetovalcem-kooperantom v dop Manje. Ta gradnja z nakupom telet jih bo stala nad 8 milijonov, vendar so prepričani, da se bo zelo hitro poplačala, kakor zadrugi, tako kooperamto m.
Kmetovalcem v sodelovanju bodo priporočili, naj zaradi večjih hektarskih donosov ne sejejo tako velikih .površin pšenice, ampak naj površine koristijo za sejanje krmnih rastlin.
Proučili bodo tudi intenzivno pitanje telet.
Kupili so tudi dva merjasca holandske pasme, s katerima križajo dosedanje vrste svinj za vzgojo novega zaroda, ki je iskan na tujem trgu.
Posamezni starejši člani zadružnega sveta sicer nezaupljivo gledajo na te nove napredne ukrepe, posebej še pri pitanju telet v tipskih pitališčih, vendar se ne morejo upirati novim naprednim metodam, ki prinašajo revolucijo tudi v zastareli živinorejski sistem in si hitro utirajo dosedaj še neizhojeno pot, ki je pa v nekaterih predelili naše domovine že postala stvarnost.
Ko so govorili tudi o drugih potrebah prebivalstva v okoliških vaseh, so kot nujno ugotovili, da je potrebno razmisli-
ti o .zaposlitvi delovne sile, ki jo vsak dan bolj sprošča mehanizacija v kmetijstvu.
Nekateri člani imajo še vedno nepravilen odnos do zadruge in jo postavljajo v položaj, kot da bi ne bila njihova. Bili bi nadvse srečni, če bi zadruga sleherni dinar, ki ga s prožno in umno prodajo uspe zaslužiti, razdelila le njim, ker vidijo le svoje osebne koristi
in ne vidijo, da je močna kmetijska zadruga edina sposobna, da jim pomaga utreti pot k boljšemu jutrišnjemu dnevu.
Uspeh v dosedanjem delovanju zadruge je viden in perspektiva razvoja v celoti zagotovljena. To zagotavlja dobro gospodarsko vodstvo v opravi in obeli organih upravljanja.	FeŠ
KRATKE VESTI
Nove zahtevnejše naloge radgonskih pomladkarjev
Pred dnevi so se zbrali podmladkarji RiK na radgonski osnovni šoli ina svojem občnem zboru. Zbor je vodstvo skrbno pripravilo, udeležilo pa se ga je nekaj slo učencev in večina učiteljstva. V podmladek je bilo vključenih 595 učencev.
Iz poročila je irazvidno, da so bili podmladka rji prav marljivi v preteklem šolskem letu. S članarino in raznimi humivnimi akcijami so zbrali 29.000 dinarjev, revnejše in socialno šibke učence pa so obdarovali v vrednosti 10.000 dinarjev. V zimskem času je 22 učencev obiskovalo obvez ovalni tečaj. Vsi so z odliko opravili izpite. ki so bili cb zaključku tečaja. Mnogo učencev je pisalo naloge o borbi proti TBC in proti alkoholu. Komisija pri obč. odboru RK v Radgoni je 16 učencev nagradila z denarnimi nagradami. V vseh razredih so bili uvedena higienski akitivi in zdravstvena preventiva.
KUZMA
Za Dan republike bodo pripravili proslavo tudi v Kuzmi. Učenci osemletke bodo nastopili na proslavi z recitacijami
in s krajšo igrico.
*
V preteklem tednu je bil v Kuzmi zbor volivcev, katerega se je udeležil tudi predsednik OLO Rudi Čačinovič. Na zboru volivcev so razpravljali med drugim tudi o šolskih prostorih v Kuzmi.
*
Prebivalci Kuzme in okolice so zelo zadovoljni, da vozi na
progi Murska Sobota—Kuzma nekoliko večji avtobus kot prej, saj se je potniški promet tudi na tej progi zadnja leta močno povečal.
Letošnjo jesen so s sredstvi občinskega proračuna popravili cesto od Gaberšeka do zgornje šole. S tem je kraj mnogo pridobil, ker je bila cesta zelo slaba. Potrebno pa bo popraviti cesto proti obmejnemu bloku.
Slovenska conska nogometna liga
Zaslužena zmaga
SOBOTA : KLIMI (Trbovlje) 3:2 (2:0)
V nedeljo je bila v Murski Soboti nogometna tekma med Rudarjem iz Trbovelj in domačim moštvom. Domačini so odigrali zadnjo tekmo v jesenskem delu nogometnega prvenstva. Vreme je bilo odlično in na igrišču Sobote se je zbralo okrog 1500 glej dalcev. Tekmo je zelo slabo sodil Glavič iz Maribora.
Moštvi sta igrali v naslednjih postavah:
Rudar: Ahlin, Lukančič, Stožiski, Knez, Sori, Pristav, Lamovšek, ŽIak, Knaus, Žibret, Opresnik.
Sobota:	Morčič, Šarotar, Kološa
(Kilanjščik). Dozet, Skalar, Norčič, Sečko, Zorec, Potočnik, Maučec in Drvarič.
Nedeljska tekma je bila zelo zanimiva, hitra in lepa. Nedvomno bi bila to ena najlepših tekem v Soboti, če ne bi sodnik Glavič iz Maribora s slabim sojenjem zapravil vso igro. Gostje, kakor domači so se borili z vso požrtvovalnostjo in nervoznost v prvih minutah jih je kmalu minila. Gostje so imeli že v prvih minutah priliko doseči gol, a ni bilo nič. Hitri napadi enih in drugih so se vrstili drug za drugim. V sedmi minuti je Maučec dosegel zelo lep gol za svoje moštvo. Domačini so po tem golu še pogosteje napadali in gledalci so jih navdušeno bodrili. Gostje so spet imeli priložnost izenačiti rezultat, a je igralec streljal mimo praznih vrat. Domačini so nevarno ogrožali vrata gostov in Ahlin je imel mnogo dela. Sobota bi lahko povišala po Sečku. ki je pa lepo podano žogo iz leve strami igrišča streljal ostro mimo vrat. V 30.
minuti je Maučec, ki je bil nedvomno najboljši mož na igrišču, povišal rezultat na 2 : O v korist Sobote. Do konca prvega ponaša so se vse akcije obeh moštev končale brezuspešno ob obrambi ali pa v rokah vratarjev.
Drugi polčas so gostje bolj pritisnili na vrata domačinov, vendar brezuspešno. Igra je bila čedalje bolj napeta in igralci zelo fair. Potem pa je
sodnik v 52. minuli nepravilno dosodil 11-metrovko v korist Rudarja, ki jo je izkoristil Opresnik. Zavest gostov je močno narasla in minuto kasneje je Knaus izenačil na 2 : 2. Sedaj se je začela prava borba za zmago in sodnik Glavič je zgubil oblast na igrišču. Ostra in groba igra igralcev obeh moštev. Končno je Maučec 6 minut pred koncem z zelo lepim golom postavil končni rezultat 3 : 2 v korist Sobote. Po končani tekmi so navdušeni gledalci odnesli Maučeca z igrišča.
ič
POMURSKI STRELCI SO TEKMOVALI
Zmagala ekipa IVI. Sobote
V nedeljo je bilo že drugič prvenstvo pomurskih strelcev v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo v počastitev 14. obletnice ustanovitve nove Jugoslavije in 40. obletnice ZKJ in SKOJ.
Na prvenstvu vsako leto, letos drugič, sodelujejo reprezentance vseh občin v okraju. Letošnje tekmovanje je bilo v sindikalni dvorani Občinskega ljudskega odbora Ljutomer. V močni konkurenci je že drugič osvojila pokal »Ustanovitve nove J ugoslavije« ekipa Občinskega strelskega odbora iz Murske Sobote. Zmagovita ekipa je dosegla
1193 krogov od 1500 možnih. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Ljutomera s 1105, na tretje pa ekipa iz Gornje Radgone s 1040 krogi. Med posamezniki so bili najboljši člani ekipe iz Sobote in sicer; 1. Polde c":inč z 264 krogi (od 300 možnih), 2. Adam Kučinac z 244 in 3. Bogomir Medven z 243 krogi.
Zmagovalcem je predal pokal Franjo Šonaja, sekretar Občinskega komiteja ZKS Murska Sobota, na seji, po končanem tekmovanju, pa so sklenili, da bo tekmovanje leta 1960 v Gornji Radgoni.
ib
Na občinski proslavi RK v maju so podmladkarji nastopili s pevskim zborom. Lani postavljene naloge so v celoti izvedli, za letošnje šolsko leto pa so si postavili nove naloge, še zahtevnejše, vendar upajo, da bodo tudi tem v celoti kos. Na kraju so izvolili novo vodstvo. Pri svojem delu so prav samostojni, a učiteljstvo kaže veliko zanimanje za njihovo delo in jim prav rado pomaga, predvsem pa tov. Milena Konečnik.
mt
Zadnja dela pri tlakovanju ceste v Radgoni
KONČO VENDARLE
V Vanča vesi so se nekaj tednov med seboj prepirali glede tega, če kaže ali ne kaže navoziti gramoz na vaške ceste. Končno so se le sporazumeli in pričeli z ureditvijo cest. Za zdaj bodo na ceste navozili 120 m3 gramoza. V dveh dneh so že navozili 60 m3 gramoza, ostalo pa bedo navozili čez nekaj dni. G
Dobro obiskan roditeljski sestanek
Minulo nedeljo je bil na tišinski osemletki roditeljski sestanek. Udeležilo se  ga je okrog 300 staršev. Na sestanku je predavala dr. Vilma Vlaj iz M. Sobote o nalezljivih boleznih. V svojem referatu je največ govorila o griži in otroški ohromelosti. Navzoči starši so z zanimanjem sledili predavanjem priljubljene zdravnice.
Ob koncu so razredniki seznanili starše z napredkom njihovih otrok pri učenju. Tako dobro organiziranih roditeljskih sestankov si starši res še več želijo.
RANKOVCI
Pred dobrim letom so v Bankovcih pričeli vaščani na pobudo tov. Janeza Kovača in Franca Ficka z zidavo gasilskega doma. Razen zidne opeke tedaj niso imeli ničesar drugega. Toda dobra volja in enotnost vaščanov sta pripomogla, da je sedaj gasilski dom popolnoma dograjen. V novem domu bo spravišče za motorno brizgalno, orodje in druge gasilske potrebščine, v lepi dvorani pa bodo gasilski in vaški sestanki. Zaživelo bo tudi kulturno življenje. Marljivim Tankovskim gasilcem in vaščanom želimo še mnogo uspehov pri njihovem delu za napredek vasi.	G
JOŽE ŠTUMPF
S POTI PO BLIŽNJEM VZHODE
Danes pričenjamo objavljati potopis »S poti po Bližnjem Vzhodu«. Napisal ga je Jože Štumpf iz Kokone, ki se je kot vojak Jugoslovanskega odreda o okviru sil OZN mudil pol leta o deželah Bližnjega Vzhoda. Potopis je poln drobnih zanimivih prizorov iz življenja v vojni razplamtelega egiptovskega ljudstva. Upamo, da bodo bralci s potopisom zadovoljni.
*
Sončno dalmatinsko jutro 24. novembra 1956. Vendar ni toplo, ker piha močna burja. Glave stiskamo v privihane ovratnike. Burja nam nič kaj ne ugaja.
Na dvorišču mornariških kasarn se je zbrala vsa vojska Jugoslovanskega odreda s svojimi starešinami in oficirji ladij, ki nas bodo prepeljale v Afriko. Kapitan korvete, vodja našega brodovja. nam je prikazal življenje na morju in nas seznanil z disciplino, ki, se ji moramo podrediti na morju. Oficirji so nas seznanili s položajem ma Bližnjem Vzhodu in nam dali navodila, v kakšnih odnosih naj bomo do vojakov drugih narodnosti, ki bodo pod zastavo OZN, in do egiptovskega naroda.
Zborovanje se je končalo z borbeno pesmijo in s skandiranjem: Tito — Armija!
Prikorakal je zastavni vod z zastavo odreda. Na državni zastavi je uvezen napis: »Za svobodo in neodvisnost socialistične domovine!« Na vrhu zastavinega droga sta dve manjši proletarski zastavici z napisom: »Odred Jugoslovanske ljudske armade« in dve svetlomodri zastavi z emblemom Združenih narodov.
Okrog 14. ure smo krenili s pesmijo na ustih po mestnih ulicah, ki so jih napolnili prebivalci Šibenika. Od nas so se poslavljali mahajoč z ruticami, želeč nam srečno potovanje in povratek v domovino.
Inženirci. vezisti, zastavni vod in še nekateri drugi smo se vkrcali na trgovsko ladjo »Triglav«. Namestili smo se v velikem skladišču ob pramcu ladje, nasproti kapitanove kajute. Opremo smo odložili in se vrnili na palubo. Na obali so stali meščani. Nekateri tovariši so se precej dolgo poslavljali od svojih znancev.
Ob 16.47. uri se je vez med trdnim tlom domovine pretrgala. Debela vrv je padla v morje, sirena je zatulila in pričeli smo se odmikati od obale. Meščanom, ki nam mahajo, odgovarjamo s pesmijo:
»Druže Tito mi ti se kunemo,	
da sa tvoga puta nikad ne skrenemo!«
Pesem se je izgubljala v vriskih, šumenju morja. Voda ob ladji je vzvalovila in se razpenila. Obdajale so nas jate galebov
in se spuščale na morsko gladino pa se zopet vračale nazaj v višave, kjer so se izgubile kot srebrne pike. Nad kapitanovo kajuto je zaplapolala sinjemodra zastava Združenih narodov in mornar je usmeril reflektor vanjo, da se je zableščala v vsem svojem sijaju. Zapluli smo ob skalnati obali, porasli z redkimi in nizkimi borovci.
Približal se nam je motorni čoln. Ladijski motorji so za trenutek prenehali delati in z ladje se je spustil mornariški oficir. Mornar je vključil motor in izza čolna je ostala brazda peneče se vode, ki pa se je zopet počasi umirila in dobila svojo jadransko modrino. Za nami je ostala velika trdnjava, ki stoji na morju kot čuvar tega dela naše obale ...
Pred mrzlo burjo smo se umaknili v podpalubje. Seznanjeni smo z redom, ki naj vlada na ladji. Prehiteli smo našo »Partizanko«, ki je odplula pred nami. Hitrost naše vožnje je okrog 16 milj na uro.
Ladja »Triglav« je izdelana v reški ladjedelnici in ima no-
silnost okrog 5000 ton. Je last Jugolinije«. Za seboj ima že dolga pota v Azijo in Afriko. Preden je bila določena za naš prevoz, je bila natovorjena z blagom za Indijo, a morali so jo raztovoriti. Ladjo je upravljalo le sedem mož. V krmilnici so štirje mornarji. V službi so po štiri ure, potem pa so osem ur prosti. V strojnici sta dva strojnika, ki jima ni treba delati drugo, kot nadzorovati avtomatske aparate. Razen njiju je na ladji še mazač ležajev.
Proti jutru sem bil na straži na krmi. Izza oblakov se je prikradel prvi krajec in njegov medel odsev se je odražal na morski gladini. Morje je temnomodro kol črnilo. Peneča voda ob ladijskih bokih sliči na snežne zamete. Naše obzorje je krog, v katerem plujemo.
Za nami je ostal zadnji kos domače zemlje, otok Palagruž..
Zjutraj se je ladja precej zibala in dežurni je moral zamenjati tri stražarje, ker so pričeli bruhati.
Cim bolj se oddaljujemo od domovine, tem toplejša postaja okolica, ki jo poživlja lahen južni veter.
Od devete ure drugega dne našega potovanja smo videli italijansko obalo in jambore ob njej plovečih ladij. Precej lepo se je videlo mesto Donnazec in nekatera manjša mesteca, ki sem si jih približal z daljnogledom. Na levi strani je bila albanska obala, a pogled na njo mi je presekal francoski tanker.
Prišli smo v Jonsko morje, ki se lesketa v sončnih žarkih kot zaledenela voda v zimskem soncu. Križali smo se Z grško ladjo Lucia«. ki potuje pod panamsko zastavo. Plujemo blizu albanske obale. Drugega ne moreš videti kot gole gore.
Okrog 13. ure smo pluli mimo otroka Krfa in grške obale z nizom manjših otokov.
Ura je bila točno 13.50, ko smo prišli skozi Otrantska vrata v Sredozemsko morje.
Tretje jutro na ladji je lepo, sončno. Prvi pogled, ki se mi je ustavil na obzorju, je grška obala, otoki in daleč vstran od nas ploveče ladje. Se vedno nas spremlja jata galebov.
Naslednjega dne je bila ponoči mala nevihta, ki pa je hitro prešla. Morje je bolj bučno kot včeraj. Naša ladja je zmanjšala hitrost, ker nas težko natovorjeni »Čelik« ne dohaja. Zmanjšana hitrost je povzročila močnejše pozibavanje.
Ves dan nismo videli koščka zemlje, povsod sama voda. Sredozemsko morje nima tiste sinjeplave barve kot naš Jadran. Voda je temnozelena, ker živi v njej popolnoma drug plankton kot v Jadranu.	(Nadaljevanje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK. 26. NOV. 1959
6
Ob našem velikem prazniku ljudske oblasti — štirinajsti obletnici proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije— Dnevu republike čestitamo delovnim kolektivom industrijskih in obrtnih podjetij, kmetijskih gospodarstev, kolektivom naših ustanov in uradov, kmetijskim zadružnikom, ženam in mladini
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
OKRAJNI KOMITE ZKS M. SOBOTA
OKRAJNI ODBOR SZDLJ
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITKE DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DRŽAVLJANOM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
KUPUJTE NAJE KVALITETNE IZJELKE Delovni kolektiv obrtnega podjetja
LRAD
GORNJA RADGONA
Upravni odbor, delavski svet, uprava in osebje poslovalnic v M. SOBOTI, PREDANOVCIH, LEMERJU, PUŽEVCIH, BREZOVCIH IN ZENKOVCIH
Lb
čestitajo vsem svojim potrošnikom in delovnim ljudem Pomurja, svojim poslovnim 'prijateljem ter jim ob Dnevu republike želijo še obilo uspehov!
POTROŠNIKI! Kupujte v naših trgovinah, ki so sodobno opremljene. V vseh trgovinah boste dobro postreženi! Enako tudi v našem bifeju z zajtrkovalnico!
TRGOVSKO P0DJETJE NA MALO
„MERKUR“
MURSKA SOBOTA
Pohištvo vseh vrst za stanovanja Vam kvalitetno in po želji naredi
Splošno stavbeno in pohištveno
MIZARSTVO
„JELKA“ MURSKA SOBOTA
Za 29. november — Dan republike — naši pozdravi in čestitke!
Prebivalcem občine in delovnim kolektivom kakor tudi vsem ostalim prebivalcem Pomurja želimo ob našem velikem prazniku — Dnevu republike — obilo uspehov pri socialistični graditvi naše domovine 
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Murska Sobota OBČINSKI KOMITE ZKS Murska Sobota OBČINSKI ODBOR SZDL Murska Sobota
Pri nas lahko naročite in kupite nagrobne spomenike in cementne izdelke vseh vrst in kvalitetno izdelane
„KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE”
MURSKA SOBOTA
Ob 29. novembru — Dnevu republike— naše čestitke in pozdrave!
Vsem delovnim ljudem čestita ob Dnevu republike kolektiv
Elektrotehničnega podjetja
„BLISK“ MURSKA SOBOTA
in se priporoča za vsa servisna popravila in elektroinštalacije!
Vsem delovnim ljudem čestitke in pozdrave ob Dnevu republike — 29. novembru —
GRADBENO OBRTNEGA PODJETJA
»ZIDAR« Murska Sobota
Opravljamo gradbena dela kvalitetno, hitro in poceni!
Vsem delovnim ljudem čestitamo ob Dnevu republike — 29. novembru in se priporoča za cenjena naročila
Trgovsko podjetje na debelo in drobno
„USNJE"
s poslovalnico »RUNO« Murska Sobota
Delovni kolektiv podjetja
»VRBA«
Murska Sobota
čestita ob 29. novembru — prazniku ljudske oblasti, osem delovnim ljudem Pomurja in se priporoča za cenjena naročila!
»AGROMERUR«
obrat kmetijske poslovne zveze
MURSKA SOBOTA
čestita ob prazniku ljudske oblasti osem delovnim ljudem!
Delavcem v naših tovarnah, na kmetijskih gospodarstvih, v naših trgovinah, vsem zadružnikom, uslužbencem v ustanovah zavodih ter vsem ostalim k bčanom ln prebivalcem Pomurja želimo ob Dnevu repubublike — 29. novembru mnogo uspehov in jim čestitamo
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OB, OBČINSKI, ODBOR SZDL
GORNJA RADGONA
TRGOVSKA PODJETJA!
Če želite, da bodo Vaši potrošniki zadovoljni, nabavljajte blago le pri Trgovskem podjetja na veliko
»POTROŠNIK«
Murska Sobota
NUDIMO:
® špecerijo
• galanterijo
* manufakturo
O železnino 
O vsakovrstna vina;
• mineralno vodo
Poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in vsem potrošnikom želi ob Prazniku republike vse najboljše DELOVNI KOLEKTIV.
KMETIJSKA ZADRUGA
MURSKA SOBOTA
odkupuje kmetijske pridelke, preskrbuje kmetovalce z umetnimi gnojili, semeni ter zaščitnimi sredstvi in jim nudi usluge s svojimi stroji.
Ob Dnevu republike naš pozdrav in čestitke vsem zadružnikom in delovnim ljudem Pomurja!
Ptuj
podružnica Murska Sobota
IZVOZNO — UVOZNO PODJETJE
Perutnina
čestita ob prazniku ljudske oblasti vsem delovnim Hudem in kolektivom ter jim želi obilo uspehov 
»URARSTVO«
Murska Sobota
Titova 37
čestita ob prazniku ljudske oblasti osem svojim odjemalcem! Opozarjamo vse prebivalstvo Pomurja, da prodajamo zlat in srebrn nakit, ure in naočnike vseh vrst najboljše kvalitete po zmernih cenah ter izvršujemo vsa popravila.
M. SOBOTI
ERNEST BRAUNSBERGER
SOBOSLIKAR - PLESKAR
Vsem delovnim ljudem Pomurja čestita ob Dnevu republike — 29. novembru — in se priporoča za cenjena naročila
Naše čestitke ob Dnevu republike osem delovnim ljudem naše pokrajine!
Kolektiv
Živinorejsko-
veterinarskeaa
zavoda
Murska Sobota
POMURSKI VESTNIK, 26. NOV. 1959
7
Vsem delovnim ljudem in našim sodelavcem česitamo ob Prazniku republike — 29. novembru —
er-
k doseženim uspehom!
Priporočamo svoje proizvede!
TOVMNAl JLVTOMOBILOV
M A H I B 0 R Prodajalna in skladišče: Maribor, Glavni trg 25
Gostom in odjemalcem 
,,radenske“
in vsem delovnim ljudem naše socialistčne domovine ob Prazniku republike — 29. novembru = naše čestitke in pozdravi!
Zdravje je prvo, zato uživajte zdravilno radensko slatino!
Slatinsko podjetje RADENCI
Ob Prazniku republike vsem delovnim ljudem naš pozdrav! Poslužujte se naših uslug!
Obrtno podjetje „OBRTNIK“ Murska Sobota
Ob štirinajsti obletnici proglasitve  Federativne ljudske republike Jugoslavije čestitamo vsem delovnim ljudem Pomurja za dosežene uspehe !
Splošna bolnišnica
Murska Sobota
KOMUNALNA BANKA
MURSKA SOBOTA
s podružnicami v
LJUTOMERU GORNJI RADGONI LENDAVI	
čestita delovnim ljudem Pomurja ob Dnevu republike.
Državljani! Varčujte in svoje prihranke vlagajte pri naših denarnih zavodih!
Vsem občanom in delovnim ljudem Pomurja, delovi im kolektivom, zadružnikom, uslužbencem v uradih in ustavah, mladini in pionirjem pozdravi in cest tke ob prazniku ljudske oblasti — 29. novembru!
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite LMS
LUTOMER
OBRTNO PODJETJE
„mesoizdelki“
GORNJA RADGONA
čestita delovnim Hudem cb prašniku ljudske oblasti in se priporoča s svojimi izdelki
Ob dnevu republike naše čestitke vsem delovnim kolektivom in prebivalcem Pomurja!
Poslužujte se tudi naših uslug Vaš radio bo več vreden, če  vgradimo vanj aparat za sprejemanje UKV valov !
RAFIMUS	
radijska in finomehanična delavnica	
Murska Sobota	
Potrošniki! Solidno boste postreženi pri TRGOVSKEM PUDJETJU
„SLOGA“
GORNJA RADGONA
Za Praznik republike vsem čestitke in pozdrave delovnega kolektiva
Ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem Pomurja naše čestitke in pozdrave !
MLINSKO PODJETJE
MURSKA SOBOTA
Naši izdelki so kakovostni in cenjeni!
Ob Dnevu republike čestitamo vsem občanom in delovnim ljudem Pomurja
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS
LENDAVA
Ob prazniku republike čestitamo vsem svojim poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom Pomurja in jim želimo obilo delovnih uspehov!
Priporočamo se s svojimi izdelki!
MURSKA SOBOTA
Vsem delovnim ljudem rese cbčine in Pomurja ob 29. novembru — Dnevu republike — naši pozdravi in čestitke za dosežene uspehe!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Petrovci-Šalovci OEČ1NSKI1 KOMITE ZKS Petrovci-Šalovci CEČ1NSK1 ODEOR SZDL Petrovci-Šalovci OEČ1NSK1 KOMITE LMS Petrovci-Šalovci OEČINSKA GASILSKA ZVEZA Petrovci-Šalovci
Trgovsko podjetje „GORlČANKA“ ŠALOVC1 MLIN IN ŽAGA LUCOVA MLIN IN ŽAGA HODOŠ MESNICA G. PETROVCI COoTILNA G. PETROVCI
GOSTILNA ŠALOVCI KZ ČEPINCI KZ G. PETROVCI KZ KRIŽEVCI KZ ŠALOVCI
Delovnim ljudem Pomurja pošilja iskrene čestitke ob Dnevu republike
Proizvodnja
nafte
Lendava
Kolektivom v drugih podjetjih želimo čim več gospodarskih uspehov!
Kolektiv
OPEKARNE
Puconci
čestita delovnim ljudem Pomurja ob 29. novembra — Dnevu republike.
* * *
Kot doslej, si bo tudi v bodoče naš kolektiv prizadeval izpolnjevati planske obveznosti.
KMETIJSKE ZADRUGE, ZADRUŽNIKI -
s skupnimi močmi za napredek kmetijstva v Pomurju!
Ob Dnevu republike čestitamo zadružnikom in vsem delovnim ljudem Pomurja!
Okrajna
zadružna zveza
MURSKA SOBOTA

V
IZ sem delovnim ljudem in bralcem POMURSKEGA ESP Pl K A čestita k Prazniku republike — 29. novembru
DELOVNI KOLEKTIV ČZP
POMURSKI TISK
M UR S K A SOBOTA
V	naših knjigarnah V Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni Tam nudimo bogato izbiro knjig do-
mačih in tujih avtorjev.
POMURSKI VESTNIK, 26. NOV. 1959
8
OBVESTILO
Občinski ljudski odbor Murska Sobota obvešča potrošnike, da bodo trgovine, mesnice, pekarne in mlekarne v času praznovanja 29. novembra poslovale kot sledi:
trgovine v soboto, 28. XI. 1959
mesnice v soboto, 28. XI. 1959 v torek, 1. XII. 1959
pekarne v soboto, 28. XI. 1959 v torek 1. XII. 1959
mlekarne v soboto, 2S. XI. 1959 v torek 1. XII. 1959
od 8. — 17. ure nepretrgoma
od 7.— 11. in od 14. — 17. ure od 7. — 11. ure
od 6. — 12. in od 16. — 17.30 ure od 6. — 10. ure
od 7.— 11. in od 14. — 17. ure od 7. — 11. ure
DRUGO NAGRADNO ŽREBANJE
Vam je pripravilo
trgovsko podjete ZARJA LJUTOMER
Prvih 10 nagrad:
Moški zimski plašč Ženski plašč Samska postelja Moška obleka
Volneno blago za žensko obleko
Fantovska obleka
Moška jopica
Ženska jop ca
Otroške trenirke
Moška srajca
20 NAGRAD BLAGA V VREDNOSTI PO 1500 DIN 20 NAGRAD BLAGA V VREDNOSTI PO 1000 DIN
Zrebani uodo bloki, ki dokazujejo nakup v vrednosti nad 500 din ŽREBANjE BO 4. JANUARJA 1960
Hranite vse bloke, kt dokazu|e|o nakup pri Trgovskem podjetju ZARJA LJUTOMER, kajti pripravljamo Vam še eno presenečenje!
Čestitke Naših vojAkov
Leopold Kosednar iz Vadarec in Franjo Vrbnjak iz Logarovec, ki 6laiita vojaški rok  Zrenjaninu — Banat, pošiljata staršem, bratom, sorodnikom in bralcem Pomurskega vestnika iskrene pozdrave in čestitke ob 29. novembru.
o
Vsem delovnim ljudem Pomurja čestitajo k praznika 29. novembra — Dnevu republike ia jim želijo mnogo uspehov v nadaljnji izgradnji socializma: Stefan Ciz iz Noršinec, Stefan Novak iz Satahovec, Ludvik Horvat iz Puconec, Janez Gomboc iz Kupšinec, Stefan Arvaj iz Veržeja in Ludvik Klinc iz Ljutomera, vsi na odsluženju vojaškega roka v Mostaru.
•
Pomurski fantje-gardisti, ki služijo vojaški rok v Beogradu, pozdravljajo ob 29. novembra — Dnevu republike vse znance, prijatelje, starše, pomurska dekleta in bralce Pomorskega vestnika: Anton Gider od Jurja, Janez Žnidarič iz Podgradja, Isnac Tratnjek iz Brezovice, Jože Vogrimčič iz Tešanovec, Vinko Kavaš iz Odranec, Ernest Bukvi iz Lemurja, Adolf Lenarčič od Grad«, Stefan Vok iz Male Polane in Jože Bakan iz Gančan.
•
K prazniku 29. novembru pošiljajo domačim in svojim dekletom iskrene pozdrave fantje, ki s1užijo vojaški rok v Drugem setu. Franc Ferenc iz Veržeja, Stefan Tompa iz Crensovec in Franc Lukač iz Kroga. •
Jože Kodila. ki služi vojaški rok v Rovinju, pošilja ob Dnevu repub-
like iskrene pozdrave bratu, staršem, sorodnikom In ostalim občanom.
•
Pozdrave pošiljajo tudi Karel Pe trinja iz Pečarovec in Stefan Fereacek iz Kobilja, ki služita vojaški rok v Kosovski Mitroviči, in Jože Gabor, tki služi vojaški rok v Pristiši.
Janez Doupona, delavec iz Poznanovec, se je pri gradnji skladišča poškodoval na glavi.
Stefan	Gomboc,	kovač iz Kapli-
nec se je pri dela ranil s cirkalarko na levi roki.
Ivan Gomboc, poljedelec Jz Gor. Bistrice se je s sekiro ranil v desno nogo.
Franc Krmažar iz Ljutomera si je s	kavljem verige	poškodoval	dlan
leve roke.
Ivan Kokaš, sin dninarice, se je s sekiro ranil v palec desne noge.
Ivan Maoko, sin delavca iz Sl. Radenec	je dobil	pri igranja	hode
opekline po obraza.
Franc Vogrin iz Murske Sobote je padel s kolesa, ko je za njim pripeljal traktor. Pri tem si je zlomil levo podkolenico.
Franc	Zmazek,	posestnik iz	Pre-
cetinec si je pri delu poškodoval levo roko.
Marija Morata, hči delavca, je padla s stolčka. Pri tem si je zlomila levo roko.
Marija Srtak, hči zidarja iz Kruplivnika se je med igranjem ranila v desno roko.
Otilija Beznec iz Otovec je padla s hleva. Pri tem si je zlomila levo nogo.
Ivan Stanko iz Črensovec si je poškodoval pri nakladanju živine desno roko.
Jožef Varga, posestnik iz Strehovec je padel s hleva. Pri tem si je zlomil levo podkolenico.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 25. nov. do 6. dec.
V glavnem bo suho vreme. Manjše padavine se pričakujejo okrog 25. nov. in okrog 29. novembra. Koncem novembra ali v začetku decembra močna ohladitev, ki pa ne bo trajala več kot 4 dni.
Dr. V. M.
Kmetijske zadruge in kmetovalci!
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan Vam nudi v svoji drevesnici pri Gradu
PRVOVRSTNE SADNE SADIKE najboljših sadnih sort.
Cene ugodne.
Izkoristite ugoden nakup za jesensko sajenje drevja. O-1077
POMURSKI VESTNIK
List izdaja, in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič Last pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo itn ne odgovarjamo zanje.
Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letne 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 603—70
RADIO M. SOBOTA
Nedelja, 29. nov. 1959:
ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalnu poročila, obvestila: ob 12.15: »Pregled enoletnega dela Relejne radijske postaje Murska Sobota«;
ob 12.40: Oddaja v madžarskem
jeziku:
ob 13.25:	Družbene organizacije
in delovni kolektivi čestitajo ob Prazniku republike.
Ponedeljek, 30. nov. 1959:
ob 12.00: Lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.10: »Želeli ste, poslušajte.« Torek, 1. dec. 1959:
ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
ob 17.30: »Želeli ste, poslušajte.« Četrtek, 3. dec. 1959:
ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
ob 17.25: »želeli ste, poslušajte.«
Petek, 27. nov. — Bernard Sobota, 28. nov. — Jaka Nedelja, 29. nov. — Ust. n. J. Ponedeljek, 30. nov. — Andraž Torek, 1. dec. — Marijan Sreda, 2. dec. — Blanka Četrtek, 3. dec. — Franček
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI Murska Sobota od 16. do 21. nov.
Zoran Klemenčič, petič, Marija Kos, drugič, Olga Ratnik, Štefan Tivadar, trinajstič, Milan Beucak, drugič — vsi iz Murske Sobote; Ferdo Kodila in Ana Kodila iz Rakičana; Janez Jerič iz Bakovec, drugič; Terezija Andrejc iz Krajne; Vilma Lipaj iz Ivanševec; Ernest Kiselak iz Poznanovec; Helena Fras, tretjič, Lz Berkovec; Ana Kodila, petič, in Marija Panker, drugič, iz Pečarovec; Leopold Baranja, petič, iz G. Črnec; Lina Cahuk iz Križevec; Marija Smodiš, osemnajstič, iz Petanjcc; Anica Šeruga, drugič, Matilda Vereš, Ivanka Gruškovnjak, Marija Vegič, Si-donija Točič, vsi iz Beltinec; Matija Tkalec, drugič, Ana Horvat, drugič, Ana Zadravec, drugič, Verona Forjan, Barbara Pal, Frančiška Zadravec, Roza Ritlop, vsi iz Lipe.
V imenu bolnikov se vnem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
Transfuzijska postaja M. Sobota
MURSKA SOBOTA — od 27.-29. novembra ameriški barvni film: »Prijateljsko prepričevanje; od 30. nov. do 1. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »7 nevest za 7 bratov«; od 2.—3. decembra francoski barvni film: »Svet tišine«.
GORNJA RADGONA — od 28.-29. novembra špansko-francoski barvni film: »Mlin ljubezni«; od 2.—3. decembra ameriški barvni film: »Borba v vsemirju«.
LENDAVA — od 27.-29. novembra ameriški film: »Velika Korida«; od 1.—2. decembra jugoslovanski film: »4 km na uro«.
LJUTOMER — od 28.-29. novembra ameriški barvni film: »Doživljaji kapetana Wrighta«; od 2.—3. decembra francoski film: »Podzemlje Pariza«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 28.-29. novembra ameriški film:	»Borba
za posest«. Samo 2. decembra sovjetski film: »Vaša Železnova«.
SLATINA RADENCI — od 28.-29. novembra mehiški film: »Nas dvoje«; samo 3. decembra italijanski film: »Hči polka«.
VERŽEJ — od 28.-29. novembra jugoslovanski film: »H 8 . . .«; samo 2. decembra ameriški film: »Upor na ladji Bantu«.
ČEPINCI — Samo 29. novembra ameriški film: »Gervaise«.
VELIKA POLANA — od 28.-29. novembra ameriški fiim:	»Beg iz
Gyanne«.
GRAD — Samo 29. novembra ameriški barvni film: »Prišel je iz Laramija«.
VIDEM OB SCAVNICI — od 28.-29. novembra ameriški film: »Strah«.
OBVESTILO
Vse železniške upokojence obveščamo, da morajo pri načelniku postaje do 10. decembra 1959 predložiti legitimacijo za podaljšanje.
D-1072	Odbor.
UMETNIŠKE SLIKE akademskega slikarja L. Danca (grafike, moaotipije, olja Ud.) za okras stanovanj in drugih prostorov lahko dobite po dostopni ceni. DOMAČI MOTIVIl Ogled vsak četrtek in soboto popoldne: Murska Sobota, Štefana Kovača št. 19/L—3 (novi blok).	M-IOSf
OBVEŠČAMO VSE KMETOVALCE, da sprejmemo v nakup in v prodajo poleg hiš, parcel, vse kmetijske stroje; posebno potrebujemo kosilnice in razne pogonske motorje. Prijave na:	Realitetna
agencija, Kocljeva št. 16, Murska Sobota.	M-1074
OSEBNI AVTO Lifervagen, znamke »Volkswagen« prodam za 300.000 din. Maks Zagoršek, Taborska ni. 9, Maribor.	M-1075
RIBIŠKA DRUŽINA Murska Sobota obvešča vse člane, da bo 22. decembra 1959 v hotelu »ZVEZDA« letni občni zbor, na katerega vali mo vse člane. S seboj prinesite ribolovnice, ker se bodo stare podaljšale. Novi člani se sprejemajo do 12. decembra 1959. Po lem datumu se ne bo mogoče več včlaniti. Starešinstvo.	M-1029
NOVO HIŠO s kletjo in 54 a zemlje, oddaljeno 10 minut od avtobusne postaje Oseka, prodam. Vprašati pri kovača Streinsku, Osek, p. Gradišče.	M-1061
OTROŠKI VOZIČEK, beli tapecirani in globok, skoraj nov, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista.	M-1065
HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom .in sadovnjakom v Bogojini, ugodno prodam. Informacije dobite v Lendavi, Cerkveni trg 5 M-1062
REALITETNA AGENCIJA Murska Sobota, Kocljeva 16 obvešča vse kupce in prodajalce premičnin in nepremičnin, da opravljamo sklepanje kupnih pogodb, prenos lastništva in pogodb v imenu in na račun strank (komitentov).
M-1066
POHIŠTVO za samsko sobo prodam. Vprašati:	Murska Sobota, Juša
Kramarja št. 5	M-1070
NOVO ENOSTANOVANfSKO HIŠO z nekaj zemlje, ugodno prodam. Franc Bokan, »Vrvar« Logarovci št. 64, ip. Križevci pri Ljutomeru M-1071
OBVESTILO
Obveščamo cenjeno občinstvo, da Jm> zimsko kopališče do nadaljnjega odprto v petek in soboto.
Uprava
Zdravstvenega doma v Murski Soboti
Po čl. 10 Pravilnika o oddajanju del v izvajanje gradbenih objektov in del (Ur. list FLRJ štev. 13/57)
razpisuje
STANOVANJSKA UPRAVA PRI OBC. LO LJUTOMER
I. JAVNO LICITACIJO
za oddajo gradbenih in obrtniških del za poslovno — stanovanjski blok na Prešernovi ul. v Ljutomeru, katere predračunska vrednost znaša:
A) Gradbena dela	29,459.085 din
B) Obrtniška dela	10,334.989 din Instalacijska dela se bodo oddajala ločeno od razpisnih del.
Rok za dovršitev gradbenih in obrtniških del do 15. decembra 1960 Licitacija bo 19. decembra 1959 ob 10. uri v pisarni Stanovanjske uprave Ljutomer.
Varščino 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke do pričetka licitacije.
Ponudbe morajo biti opremljene po 15. in 16.čl. zgoraj cit. pravilnika. Ponudbi je treba predložiti priloge po razpisnih pogojih 17. člena pravilnika.
Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije 19. decembra 1959 do 10. ure v pisarni Stanovanjske uprave Ljutomer.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od objave licitacije v dnevniku »PRIVREDNI PREGLED«
Pobudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 9.927 din v gotovini.
O-106S	Stanovanjska uprava pri Obč. LO Ljutomer
SOCIALNO ZAVAROVANJE
INVALIDSKO ZVAROVANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
Ko invalidska komisija po končani medicinski rehabilitaciji zavarovanca uvrsti v 11. ali 111. kategorijo invalidnosti, je takim zavarovancem priznana po zakonu pravica poklicne rehabilitacije in do primerne zaposlitve. Vendar je za poklicno rehabilitacijo postavljena starostna meja pri ženskah na 40, pri moških pa na 45 let. Pravico do primerne zaposlitve ima rehabilitiran invalid v vsakem primeru ne glede na starost, tisti pa, ki so za določeno delo sposobni brez poklicne rehabilitacije, pa ženske dokler ne dopolnijo 50, moški pa 55 let starosti. Sele potem, ko takim zavarovancem omogočimo uresničitev pravice do poklicne rehabilitacije oziroma do primerne zaposlitve, je zadoščeno načelom, na katerih sloni zakon o invalidskem zavarovanju. Ta naloga pa je po določbah Zakona zaupana ne samo Zavodom za socialno zavarovanje, ki priznavajo pravice iz invalidskega zavarovanja, temveč tudi drugim družbenim organom in organizacijam in to so:
t. Posebna komisija, ki jo imenuje svet za delo občinskega ljudskega odbora in v kateri so zastopniki ljudskega odbora, zavoda za socialno zavarovanje, občinskega sindikalnega sveta in občinskega organa za posredovanje dela. Naloga komisije je predvsem v tem, da pri gospodarskih organizacijah, državnih organih in zavodih in drugih organizacijah ugotavlja delovna mesta primerna za rehabilitacijo invalidov in delovna mesta primerna za zaposlitev invalidov.
2.	Upravni organ občinskega ljudskega odbora pristojen za delo določi na predlog pod 1. navedene posebne komisije z odločbo za vsako posamezno gospodarsko organizacijo, državni organ, zavod ali zadrugo organizacijo delovna mesta, na katerih se prvenstveno lahko zaposlujem invalidi oz. delovna mesta, na katerih se lahko opravlja rehabilitacija delovnega invalida.
3.	Zakon pooblašča tudi okrajne ljudske odbore, da lahko s svojim sklepom določijo delovna mesta določene vrste v posamezni gospodarski panogi in drugih dejavnostih, kot mesta, na katerih je treba zaposlovati predvsem delovne invalide.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota
Komisija za postavitev in odstavitev upravnikov KZ pri Občinskem ljudskem odboru Gornja Radgona na podlagi 58. člena Zakona o kmetijskih zadrugah
razpisuje mesto
UPRAVNIKA KZ VIDEM ob ŠČAVNICI
Pogoj: srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse. Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi pošljite občinskemu ljudskemu odboru do 20. decembra 1959.
M-1069
Po sklepu delavskega sveta bo dne 10. decembra ob 10. uri na upravi VINOGRADNIŠKEGA GOSPODARSTVA KAPELA
JAVNA PRODAJA
odvišnih strojev:
1 mlatilnica, 1 pogonski bencinski motor, 2 siloreznici, 1 ročna slamoreznica, 2 vprežni kosilnici, 1 plug ter nekaj drobnega orodja.
Prednost nakupa imajo družbena posestva in KZ.
0-1063	Uprava V. G. Kapela
Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje Murska Sobota
razpisuje delovno mesto
PRIPRAVNIKA, za vodjo pisarne pri podružnici v Gornji Radgoni
Pogoji: končana osemletka oziroma osnovna, šola ali njej enaka izobrazba.
Kolkovane prijave z din 50 sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa v Pomurskem vestniku. 0-1078
Upravni odbor Trgovskega podjetja »PRESKRBA« Križevci pri Ljutomeru razpisuje delovno mesto:
TRGOVSKEGA POSLOVODJE za poslovalnico Radoslavci, p. Bučkovci pri Ljutomeru
Pogoji: visokokvalificirani trgovski delavec ali kvalificirani trgovski delavec z najmanj 10-letno prakso v trgovini mešane stroke.
Nastop službe je 1. januar 1960. Prošnjo je dostaviti do 10. decembra 1959 upravnemu odboru podjetja.
Na podlagi 4. odstavka 21. člena Uredbe o prenehanju podjetij in obratov (Ur. list FLRJ št. 51-425/53), 89. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 54/57) ter določb Odredbe o pogojih za prodajo določenih vrst osnovnih sredstev im sredstev skupne uporabe državljanom in civilno pravnim osebam (Ur. list FLRJ št. 27/525/58) in po sklepu Občinskega ljudskega odbora Gornja Radgona z dne 5. marca 1958 razpisuje odsek za finance ObLO Gornja Radgona
JAVNO DRAŽBO
Iz sklada splošnega ljudskega premoženja je na razprodaj REČNI MLIN NA MURI V HRASTJU —MOTI
Dražba tega mlina bo v soboto 5. decembra 1959 ob 8. uri v Hrastju-Moti na kraju samem.
Izklicna cena im dražbeni pogoji so interesentom pred dražbo na vpogled na odseku za finance ObLO Gornja Radgona	0-1067
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan razpisuje sledeča delovna mesta:
1.	REJCA PLEMENSKE ŽIVINE na delovišču Tešanovci.
Pogoj: kvalificiran delavec — živinorejec ali polkvalificiran delavec s potrebno prakso v živinoreji.
Plača po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje na razpolago.
2.	REJCA PLEMENSKE ŽIVINE na delovišču Topolovci.
Pogoji isti kot pod točko 1. Družinsko stanovanje na razpolago.
3.	DREVESNIČARJA na delovišču Grad.
Pogoj kvalificiran delavec — drevesničar s prakso v drevesničarstvu.
Plača po tarifnem pravilniku. Družinsko in samsko stanovanje na razpolago.
Nastop službe na vsa razpisana delovna mesta takoj. Prošnje poslati do 1. decembra 1959	0-1076
POMURSKI VESTNIK. 26. NOV. 1959
9
pomurski
vestnik
Z razširjenega plenuma Okrajnega sindikalnega sveta v Murski Soboti
Zmanjšati izostanke od dela

Prejšnji četrtek je bil razširjen Plenum Okrajnega sindikalnega sveta, katerega se je udeležil tudi Jože Koračin, zastopnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
V referatu o vlogi, delu in nalogah sindikalnih podružnic zdravstvenih delavcev je referent Lojze Valenčič poudaril, da sindikati na tem področju niso storili še vse, kar bi lahko, ampak se mnogokrat zadovoljijo s stanjem kakršno je, češ saj je tudi drugod tako. Pri okrajnem sindikalnem svetu deluje komisija za zdravstvo in socialno zavarovanje, ki je poleg ostalega obravnavala tudi vprašanje zdravstvene službe in preko občinskih sindikalnih svetov Utegnila k temu tudi sindi-alne podružnice po terenu. Kljub uspehom, ki smo jih dosegli v Pomurju na področju zdravstva, pa je nujno pritegniti k reševanju teh problemov sindikate, ki so pri tem najbolj prizadeti.
Zdravstveno varstvo je že sedaj sestavni del naše ureditve, ki bo pridobilo na svojem pomenu in vlogi z uvedbo zdravstvenega zavarovanja v kmetijstvu. Zato si moramo biti na jasnem, če zdravstveno varstvo v našem okraju ustreza potrebam in težnjam proizvodnje in proizvajalcev.
Iz analize podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva v našem okraju pa je vidno, da se stanje vedno poslabšuje. Popolnoma naravno je, da bi se moralo izboljšati, saj se vedno bolj oddaljujemo od vojnih dogodkov, ki so v veliki meri vplivali na zdravje naših ljudi. Poleg tega pa imamo v okraju vsako leto več zaposlenih zdravnikov in več ambulantnih pregledov na posameznega prebivalca. Zelo je poraslo zlasti število izostankov od dela do treh dni. Ambulante pač niso oškodovane, če priznajo nekaj dni dopusta delavcem, ki v tem času opravljajo različna dela na polju. To je dokaz, da sindikati še zelo malo razmišljajo o teh problemih in nujno je, da tem napakam posvetijo v bodoče več pozornosti. Seveda se to stanje da izboljšati ob sodelovanju sindikatov, delovnih kolektivov in zdravstvenih delavcev, za kar je primer lahko Ljutomer, kjer je bilo stanje bolniških izostankov
porazno, a se je sedaj uravnalo z ostalimi področji.
V razpravi so razpravljali tudi o pavšalnem plačevanju v zdravstvu in ugotovili, da bodo na ta način skrajšali bolovanja, kar povečuje dohodke in zmanjšuje izdatke zdrav, zavarovanja. Seveda bodo tudi zdaj izdatki naraščali, vendar pa skupaj s po-
rastom proizvodnje in padanjem bolniškega staleža zaradi kvalitetnejšega zdravljenja. Sprejeli so zaključke, da naj odbori sindikalnih podružnic in upravni organi družbenega upravljanja skličejo skupne seje, na katerih naj razpravljajo o vseh teh problemih. Zahtevati je potrebno od uprav, da uvedejo nov način dela in finansiranja ter da naj nagrajujejo dobre zdravniške delavce za dobro opravljeno delo. Poskusiti je potrebno prikazati delovnim kolekti-
vom prednosti obratnih ambulant in ugotoviti način, kako zmanjšali izostanke od dela zaradi obolenj. V bodoče pa bo potrebno urediti tudi poslovanje ambulant in izboljšati statistična ter druga poročila.
Na plenumu so tudi razpravljali o odmoru delovnih ljudi v času letnega dopusta ter sklenili, da bodo pripravili vse potrebno, da bo dopust delovnih ljudi čim prijetnejši.
-ič
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Odmev po svetu un Titov govor
Svetovne časopisne agencije in listi objavljajo obširne odlomke iz govora predsednika Tita, ki ga je imel ob otvoritvi avtomobilske ceste Paračin — Niš. Nekatere agencije poudarjajo predvsem besede predsednika Tita o koeksistenci in o razumevanju koeksistence v sveta ter pišejo, da je predsednik Tito opozoril, da sporazumov med Vzhodom in Zahodom ni moč sklepati na škodo malih narodov.
Obširne odlomke iz Titovega govora objavljata tudi britanska lista »Times« in »Guardian«. »Times« poudarja besede predsednika Tita o položaju na Balkanu in o balkanski konferenci, pri čemer komentira predlog romunskega ministrskega predsednika Stoice o sklicanja konference balkanskih držav. List navaja Titove besede, da bi ob koeksistenci blokov, to je sporazuma med velesilami, lahko prišlo do razdelitve sveta na vplivna področja, ter poudarja, da je predsednik Tito izjavil, da se nikoli ne bo stri-
njal s takšno politiko, ki zapostavlja male dežele in tiste, ki ne pripadajo nobenemu izmed obeh blokov.
Tudi francoski listi dajejo Titovem govoru precejšen poudarek. »Combal« piše, da je predsednik Tito s poudarkom govoril o vprašanju, ki vznemirja dežele izven blokov, a do katerega tudi srednje sile dveh antagonističnih blokov niso ravnodušne. Glasilo KP Francije »Ilumanile« objavlja tisti odlomek Titovega govora, ki se nanaša na obisk llruščeva v ZDA, potem pa navaja Titove besede o blokovski koeksistenci in o možnostih za ureditev alžirskega vprašanja.
Odlomke Titovega govora je objavila večina norveških listov. Poseben poudarek so dali govoru tudi nekateri italijanski, zahodnonemški, indijski in nekateri drugi listi.
Svetovne časopisne agencije in listi so objavili tudi daljše komentarje, vesti in izvlečke iz govora tovariša Tita na plenumu CK ZKJ.
Obisk iz Kambodže
Naša dežela pričakuje važen in hkrati prijeten obisk vplivnega državnika Norodomn Shannka, predsednika vlade ene izmed dežel južne Azije, Kambodže. — To je mlada dežela, ki je vstopila v neodvisno življenje šele pred petimi leti, ko so Francozi zapustili obširno področje južne Azije in se je na njem osnovalo več novih držav, kot so Kambodža, Laos in oba Vietnama.
Podobno kot vse drage dežele azijske in afriške celine, je tudi Kambodža izbrala edino pravilno pot, ki zagotavlja, kar se največ da, njeno neodvisnost in vsestranski razvoj. Ta pot pa je politika aktivne in miroljubne koeksistence. To se pravi, da želi sodelovati na enakopravni podlagi z vsemi deželami, ne glede na njihovo notranjo ureditev, da si prizadeva vse sporne probleme reševati mirno, s pogajanji in sporazumi, ter se noče pridružiti nobenemu izmed obstoječih blokov. Zato je povsem umevno, da se je Kambodža uvrstila med tiste azijske in afriške dežele, ki so leta 1955 na znani bandunški konferenci proglasile načela aktivnega sožitja za temelje vse njihove mednarodne dejavnosti.
Dobro vemo. kaj pomenijo taka načela in politika, ki se po njih ravna. Sij so ista načela tudi osnovno vodilo naše zunanje politike. Torej je povsem umevno, da je naša država navezala tudi s to daljno azijsko deželo podobne prisrčne stike kot na primer z Indijo, Burmo, Indonezijo
Babič pri Nehruju
Predsednik indijske vlade Nehru je sprejel predsedn ka odbora za zunanjo irgovino in člana Zveznega izvršnega sveta Ljuba Babiča, ki se mudi v New Delhiju kol gost indijske vlade. Nehru se je razgovarjal s svojim gostom o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju med obema državama.
Dobrivoje Vidič
o prepovedi poskusov
Na seji političnega odbora generalne skupščine OZN je na nedavni seji govoril med drugimi (odi naš stalni delegat v OZN, veleposlanik Dobrvoje Vidic, ki je med drugim dejal: »Ne strinjamo se s tem, da je edini smisel opustitev poskusov z jedrskim orožjem v tem. da ne bo več nevarnosti radioaktivnih padavin, čeprav prisojamo temu velik pomen. Gre hkrati tudi za to, da bi nadaljevanje podzemskih poskusov pustilo odprta vrata za izpopolnjevanje atomskih orožij, to pa pomeni odprta vrata tudi za nadaljnje tekmovanje v atomskem oboroževanju.«
Nehru predlaga začasni sporazum
Indijski premier Nehrn je v svojem odgovoru na pismo kitajskega predsednika Ču En Laja sprejel njegov predlog, da bi se sestala in razpravljala o obmejnem sporu med Kitajsko in Indijo. N hru je predlagal naj bi pred sestankom dosegli začasni sporazum o obmejnih problemih.
V Kartumu so pričeli graditi tovarno usnja
V okvira proslave obletnice sudanske revolucije so v Kartumu začeli graditi tovarno usnja. Tovarno brdo zgradila jugoslovanska podjetja. Ob začetka del je ministrski predsednik Abud odkril spominsko ploščo na gradbišča.
in drugimi azijskimi državami. Prav zato je obisk najvidnejšega predstavnika Kambodže, predsednika Sihanuka, toliko važen ji prijeten hkrati.
Uradno imamo stike s to deželo komaj tri leta. — Sorodna stališča glede mednarodnih vprašanj in podobne težnje po neodvisnosti in sodelovanju so kaj kmalu zarezala med obema deželama globoke brazde. Posebno vlogo za utrditev medsebojnih odnosov je imel obisk tedanjega podpredsednika Zveznega izvršnega svela Vukmanoviča v Kambodži. Takrat so podpisali vrsto pomembnih sporazumov o trgovini in o tehničnem sodelovanju. Bližnji prihod šefa vlade prijateljske Kambodže bo seveda nudil ugodno priložnost, da se začeli medsebojni stiki še bolj poglobijo.
Kambodža želi in potrebuje dobrih prijateljev. Čeprav je dežela v gospodarskem in kulturnem pogledu zelo navezana na Francijo, vendar se izogibajo vsakega vključevanja v vojaške in politične skupine zahodnega bloka. Tega ni storila kljub temu, da ji je bila zaradi tega odvzela gmotna in druga pomoč ZDA. Kambodža se je rajši odpovedala te pomoči, ker so bili zanjo postavljeni nesprejem jivi politični pogoji. Težave ima Kambodža indi z nekaterimi sosedi, kot sta, den mo, Tajland in južni Vietnam, ki kdaj pa kdaj skušata vznemirjati meje mlade države. Prizadeva pa si po drugi strani ustvariti čimbolj znosno sožitje s Kitajsko in Japonsko. Od obeh je tudi dobila delno pomoč pri svojem gospodarskem razvoju. Samo po sebi se razume, da je najboljše sodelovanje s tistimi deželami, ki imajo z njo enake poglede na mednarodno sodelovanje. To so predvsem Indija, Indonezija in druge. Prav sedanje potovanje predsednika Sihanuka bo namenjeno utrditvi prijateljstva razen z našo državo tudi z Združeno arabsko republiko in Indijo. Obe deželi bo S hanuka obiskal med potjo v našo državo.
ALŽIR PRED OZN
Ta teden se bo začela v polilič-nem odboru OZN razprava o Alžiru. Vlada ZDA je izdala vize tudi trem alžirskim voditeljem, ki nameravajo seznaniti delegate OZN s stališči osvobodilnega gibanja, o možnostih, da bi s pogajanji dosegli prekinitev sovražnosti v Alžiru. Zaradi tega je francoski prem er Debre že v soboto sporočil ameriškemu veleposlaniku v Parizu. da francoska vlada sodi, da to ravnanje ni v skladu s francosko-ameriškim zavezništvom.
PREKINITEV JEDRSKIH POSKUSOV PO TEDNIH
Vse kaže, da bo predsednik Eisenhovver sprejel sklep, po katerem bodo ZDA še za nekaj časa opustile nadaljnje atomske poskuse. Toda te poskuse bi opuščali za zelo kratke in omejene roke, ki bi trajali po teden ali štirinajst dni.
Namen novega podaljšanja bi bil olajšati prizadevanja pogajajočih se v Ženevi, da bi dosegli sporazum o mednarodni kontroli nad opustitvijo atomskih poskusov.
RAZGOVORI MFD ZSSR IN BRITANIJO
Ta teden so se začela sovjetsko-brilanska pogajanja o novem programu prosvetne, znanstvene in kulturne izmenjave med obema državama.
Med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo je bil sklenjen enoletni sporazum o izmenjavi, ki bo trajala še prvo tromesečje prihodnjega leta. Novi program bo prav tako veljal za prihodnje obdobje enega leta.
ZA DAN REPUBLIKE
proslave v vseh večjih krajih
Ob Dnevu republike bodo v vseh občinskih in šolskih centrih ter ostalih večjih krnjih večje proslave, s katerimi bodo ponekod hkrati proslavili tudi 40-letnico ZKJ.
V MURSKI SOBOTI ho odbor SZDL v soboto zvečer priredil svečano akademijo, na kateri bo govoril dr. Anion Vratuša. Kulturni program ho izvajal pevski zbor MKUD Štefan Cvetko, oktet DPD Svoboda ter okester, ki bo zaigral venček partizanskih pesmi.
NA TIŠINI bo šola skupno s političnimi organizacijami priredila večjo proslavo. Po govoru bo zapel šolski pevski zbor vrsto pesmi, katerim bodo sledile recitacije.
V	LJUTOMERU bodo proslavili Dan republike že v petek z gostovanjem varaždinskega gledališča, ki bo uprizorilo dramo »Siromakova izpoved«. Svečanostni govor bo imel tajnik občinskega ljudskega odbora Franjo Štebih. Po ostalih večjih krajih občine bodo politične in ostale organizacije skupaj s šolami priredile svečane akademije, na katerih bodo sodelovala telovadna in prosvetna društva ter pevski zbori in recitatorji.
V	LENDAVI bodo v počastitev Dneva republike priredili v soboto zvečer svečano akademijo, na kateri bo govoril sekretar ObK ZKS tov. Milan Erančiškin. Na svečanosti bodo nastopili recitatorji mladinskega aktiva »Nafte«, mladinski
kvintet in skupina TVD Partizan. Na svečanosti pa bo nastopila tudi madžarska folklorna skupina. Poleg tega bodo proslave tudi v V. Polani, Bogojini, Turnišču in Dobrovniku.
V	TURNIŠČU bo krajevni odbor Zveze borcev priredil svečano akademijo, na kateri bo nastopil pevski zbor »Planika«. šolski pevski zbor ter recitatorji iz šole in »Planike«. Po akademiji bodo imeli kresovanje. Razen tega bo imel kolektiv »Planike« tudi samostojno proslavo.
O pripravah na proslavo Dneva reoublike poročalo tudi iz KRIŽEVEC V PREKMURJU, kjer bodo na dan praznika priredili manjšo proslavo. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci iz tamkajšnje šole in gruničnrji. Pripravljajo tudi madžarski program.
Poleg manjših krajevnih proslav bo v nedeljo v BELTINCIH osrednja občinska prosiva. Poleg recitaciji bo nastopila tudi ekipa TVD Partizan, pozneje pa bodo kolesarske dirke.
V	GORNJI RADGONI bo poleg številnih krajevnih proslav. ki bodo v vseh večjih krajih, v soboto zvečer slavnostna akademija. Govorila bo sekretarka ObK ZKS Marija Levarjeva. Na svečanosti bo nastopila tudi dramska sekcija in pevski zbor DPD Svoboda. nastopila pa bo tudi godba na pihala ter mladinski pevski zbor.
Večjo proslavo bodo imeli tudi v APAČAH. Po svečanem govoru bodo nastopili recitatorji iz šole in otroškega vrtca, mladinski in ženski nevski zbor in TVD Partizan. Po proslavi bodo priredili kresovanje.
Na proslavi Dneva republike v VIDMU ob ŠČAVNICI, ki bo v nedeljo popoldne v kino dvorani, bo govoril sekretar osnovne organizacije ZK Milan Žgajnar. Pretežno večino kulturnega programa bo pripravilo TVD Partizan, nastopili pa bodo tudi recitatorji in pevski zbor. Na svečanosti bo sodelovala verjetno tudi godba na pihala od Lenarta.
Manjšo proslavo bodo priredili tudi v MIKLAVŽU pri ORMOŽU, kjer pripravljata prosvetno društvo in šola krajši kulturni program.
Pri GRADU bo proslava Dneva republike združena s proslavo -40-letnice ZKJ in zaključkom elektrifikacijskih del na tem področni. Na proslavi bo govoril dr. Anton Vratuša, KUD pa bo izvedlo kratek kulturni program. Maniše svečanosti bodo tudi v petrovsko-šallovski občini ter v ostalih večjih krajih.
Delavci križevske opekarne
50 let opekarne Križevci-Boreci
MANJ ZAPOSLENIH IN VEČ OPEKE
TE DNI — 15. NOVEMBRA JE POTEKLO 50 LET ODKAR TE PRIČELA OBRATOVATI OPEKARNA KRIŽEVCI-BORECI
Opekarna Križevci-Boreci — takrat so ji rekli »nemška« opekarna, kajti v neposredni bližini so zgradili okoliški kmetje takozvano »slovensko« opekarno, je prvi industrijski obrat v okolici Križevec, ki je dal delo neštetim delavcem.
Pri gradnji opekarne je bilo zaposlenih 60 naših ljudi in okrog 40 Italijanov. Franc Mihalič, eden najstarejših delavcev, sedaj je že upokojen, se spominja, da so takrat, ko so delo končali, spili polovnjak vina in pojedli voz klobas in kruha.
Opekarna je pričela redno delati šele leta 1911. Takrat je bilo zaposlenih vsega 106 ljudi. naredili pa so 5 milijone 600 tisoč kosov opeke. Leta 1920 je bilo zaposlenih 98 ljudi. letna proizvodnja je znašala 4 milijone 500 tisoč kosov opeke, leta 1949 je bilo zaposlenih 105 ljudi, ki so naredili 5 milijonov 799 tisoč kosov opeke in letos bo naredilo 115 ljudi 7 milijonov 800 tisoč kosov opeke.
Pred vojno obrata niso povečevali ali ga dopolnjevali razen tega, da so leta 1917 napeljali do opekarne železniški industrijski tir, opekarno leta 1959 elektrificirali im leta 1941 kupili nove stroje za izdelovanje opeke.
Po vojni so naredili pokrito lopo nad industrijskim tirom, zgradili 6-stanovanjski blok, preuredili nekaj starih stanovanj, kupili bager za nakup gline in proizvodnjo močno modernizirali. To se vidi predvsem v povečanj proizvodnji, saj bo naredilo letos skoraj isto število delavcev kot leta 1920 enkrat toliko opeke.
Sindikalna podružnica opekarne bo v počastitev obletnice obstoja podjetja — proslava bo povezana tudi s proslavo Dneva republike — priredila primerno proslavo, na kateri bo sodeloval poleg članov kolektiva tudi moški zbor prosvetnega društva Križevci. Na slovesnost bodo povabili še živeče najstarejše delavec opekarne kot so Franc Mihalič iz
Borec, Jože Hladnjak iz Veržeja, Matija Kolmanič iz Ključa rovec, Alojz Černel iz Stare nove vasi, Alojz Pajnhart iz Ključarovec, Magdalena Mihalič, Frančiška Verač, Jože Rantaša in Alojz Stric iz Borec. Ignac Vrbnjak iz Križevec in nekateri drugi.
Opekama Križevci-Boreci je z obratoma v Borečih in v Lokavoih danes osrednje industrijsko podjetje v središču Prlekije in daje zaposlitev mnogim delavcem
Delovni kolektiv bo ob 50-letnici obstoja podietja pregledal vse dosedanje uspehe, prav tako pa se bodo spomnili časov, ko so morali njihovi predniki trdo delati najprej 11 in kasneie 10 ur dnevno. pri čemer niso imeli nobenih možnosti, da si izboljšajo delovne pogoje, prav tako pa se niso mogli zoperstavljati brezposelnosti, ki je v teh 50 letih za dobro desetletje prikrajšala marsikaterega delavca za vsakdanji zaslužek.
-jm
POMURSKI VESTNIK, 26. NOV. 1959
10