6. štev.
V Kranju, dne 7. febravarja 1913.
Političen in gospodarski lisi
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, ca četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za maujša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništva pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Iz državnega zbora.
Zakon zoper kužne bolezni. — Finančna reforma. — Centralna blagajna.
Državni zbor je imel pretečeni teden troje sej. Predmet razprave je bil zakon zoper kužne bolezni, s katerim se je zbornica že enkrat bavila, a ga je takrat vrnila odseku. Zlasti kmečki zastopniki so proti prestrogim birokratičnim določilom in previsokim kalnim. Tudi to pot zakon nima sreče. Odsek ga je sicer nekoliko predelal, vendar pa govori še mnogo tehtnih pomislekov proti njemu. Nemški zakon ima n. pr. samo šest bolezni, ki jih je treba oblasti prijaviti, naš pa 17. To prijavljanje postane za gospodarje in hišne posestnike lahko velika nadloga, Če bo obhst strogo postopala. Sploh se vse kužne bolezni obravnavajo enako, kolera in kuga kakor druge. Skrb-Ijeno je pač za zdravnike, če se okužijo in umro, za stranke pa, ki bodo trpele škodo vsled razkuževanja, visi odškodnina v zraku. Dalje je odsek kazni previsoko odmeril. To je sicer zbornica nekoliko popravila, kljub temu pa kaže, da bo postava v tretjem branju odklonjena. Poslanci S. L. S. so glasovali za različne predlagane olajšave, ki pa jih je večina, obstoječa iz socijalnih demokratov, nemških liberalcev, Čehov in deloma krščanskih socijalcev, večinoma odklonila. Da se je zakon sploh obravnaval, je kriv finančni odsek, ki še ni končal svojega dela. Doslej je sklenjeno zvišanje davka na žganje. Sedaj se obravnavajo osebni davki. Pri tem se kaže sovraštvo vele-industrijskih poslancev in socijalnih demokratov, ki so nastopili proti temu, da bi se pri osebni dohodnini kmetom upošteval čisti katastralni donesek, kakor je določilo svoj čas finančno ministrstvo. Industrija in trgovina se krčevito branita zlasti vpogleda v trgovske knjige in njih
glavni zastopniki so sedaj na delu, da dosežejo izpremembe, ki bodo pustile kapitalistom še zadnja vratca odprta. Vobče je pa precej gotovo, da bo zbornica po 10. februvarju sprejela vso finančno reformo. — V narodno-gospodarskem odseku se je razveljavil zadnji sklep, naj se obravnava zakon o centralni zadružni blagajni šele črez štiri tedne. Dr. Krek je predložil med tem temeljito poročilo in pri posameznih strankah je konečno zmagala pamet, razven pri Mladočehih in naših liberalcih. Dr. Kramar je zadnji čas nervozen. Zmagal je sicer s svojo parolo, naj se Čehi udeležujejo vlade za vsako ceno, a ljudstvo nima ničesar od tega. Zato je nastopil proti Slovencem v Nimburgu, češ, da sedaj v odseku za vodno gospodarstvo vračajo slabo za dobro. Mimogrede povedano to niti res ni, ker naši poslanci samo varujejo koristi naših dežel. Dobrote, ki smo jih prejeli od dr. Kramam in njegovih, so pa koristile češki industriji več kakor nam, tako n. pr. alpske železnice. Vendar kaže, da bo tudi med Čehi, zlasti med agrarci, zmagala pamet, ker so se prepričali, da bi centralna zadružna blagajna koristila zadružništvu cele države.
Naši obrtniki.
Obrtništvo je v mestu Kranju kaj lepo razvito. Poleg priznane spretnosti naših obrtnikov že mesto samo po svoji legi nekaj pripomore k temu, da se obrt more tu lepše razvijati, kakor po drugih malih mestih. Čeprav leži Kranj nedaleč od Ljubljane in bi človek mislil, da konkurenca iz Ljubljane naše obrtništvo v razvoju Telo ovira, vendar ta konkurenca ne škodi toliko, kot bi človek mislil. Prvič so naši obrtniki tako izurjeni, da morejo prevzeti vsako delo in se ni treba nobenemu zatekati v Ljubljano. Drugič
pa ravno bližina Ljubljane na naše obrtnike v marsičem izpodbujevalno vpliva, kar je gotovo dobro, da obrt ne okosteni in se vedno bolj izpopolnjuje. Pa četudi ta ali uoi meščan raje včasih kaj kupi v Ljubljani, kakor doma, vendar to nc velja za gorenjskega kmeta. Ta najraje kupuje svoje stvari v Kranju.
Gorenjska je splošno premožna. Kmetije so boljše, kot drugod na Kranjskem. To razmeroma precejšnje blagostanje gorenjskega kmeta vpliva tudi dobro na razvoj naše obrti. Kdor vidi v ponedeljkih množice kmečkih vozov, ki dovajajo našim obrtnikom stalne odjemalce, bo spoznal, zakaj kranjsko obrtništvo stoji precej višje, kot po drugih kranjskih mestih. ,
Pa to seveda še ni vse. Ako bi naše obrtništvo samo ne skrbelo za svoj ugled in se ne potrudilo, da ustreže raznim željam, s katerimi prihajajo nadnje dannadan razni naročniki, bi tudi ta za razvoj obrti in trgovine ugodna lega mesta Kranja nič ne pomagala. Vidimo pa, da se naši obrtniki trudijo, da se drže na vrhuncu kljub vsem težavam, s katerimi se ima boriti obrtniški stan.
Mestna uprava v Kranju je prearistokratična in starokopitna do skrajnosti. Tisti, ki odločujejo na našem rotovžu, imajo prav malo smisla za obrtniški stan. Vprašamo samo: Kaj je mesto storilo za naše obrtnike? Niči A dobra mestna uprava bi morala predvsem gledati na to, da se trgovcem in obrtnikom v mestu v vsakem oziru olajša razvoj njihovega stanu. Tu bi se dalo marsikaj doseči, ko bi le na onem mestu vladala prava volja in pravo razumevanje za potrebe obrtniškega stanu.
Žal, da temu ni tako. Lahko bi navedli par slučajev, ki pričajo o tem, da merodajnim krogom
PODLISTEK.
Gašper Urnik.
Iz stare kronike priobčuje V. Hvbišek. Dalje.
K sreči je bil stari baron Danshofer še živ in z njegovim priporočilom na nekega .višjega" gospoda se je podal Urnik k izkušnji.
„No, no, saj me ne bodo požrli, ne," je rekel svoji ženi v slovo, ko je odhajal. .Govoril sem že z drugačnimi kaveljni, kakor so takile profe-sorčki! Kaj še! Naj le en sam izmed njih zatrobi .serenado" ali pa „AbendliedH tako, kakor jaz, ga bom na rokah nosil. Kaj se bom bal ? Ne vem, koga!" In pri tem je sukal in obračal svoje velike, sivkaste oči pod ščetinastimi obrvmi in se je zavestno oziral okrog sebe. Njegova dobra žena pa je, kakor vselej, kar trepetala pred njim — robavsom — in z žalostjo ga spremila do hišnih vrat.
Gašper Urnik je pa povsod, kjer se je prikazal, vzbujal s svojo zunanjostjo rešpekt. Bil je pravi hrust, visoke postave, obritega obraza in na kratko ostrižen. Samo pod vratom se mu je od ušesa k ušesu vil venček redke brade. Vsa njegova zunanjost je kazala bolj kirasirja, kakor učitelja. In ko je prišel v mesto, tudi tu je bil med temi bojazljivimi, ponižno in pokorno se plazečimi kandidati bela vrana.
Gospodom v hpraševalni komisiji je bil všeč. Sam se je tem .profesorčkom", katere je tako malo cenil, pogumno predstavil, rekoč: .Pokorno prosim, jaz sem Gašper Urnik, regimentshornist od ogrskih kirasirjev in sedaj učitelj v Sinji Rebri.-Pri tem je pa ponosno vspel prsi, potegnil za
telovnik in z veliko korajžo meril profesorje. Toda komisije s tem naštevanjem svojih časti in dostojanstev ni ravno očaral; le tuintam se je kateri članov dobrovoljno nasmehnil. Nato se je začela izkušnja. Trdo so ga imeli. Semtertja je šlo, samo prav ne. Včasih Urnik niti odgovora ni dal, na vse mogoče načine je godrnjal sam pri sebi: ,No, no, kaj pa spet tole!"
S slovnico sploh ni mogel nikamor. Urnik se je potem opravičeval z jeznim glasom, da se v celi dobi njegovega vojaškega službovanja slovnica pri regimentu nikdar ni učila. Na vrsto je prišel zemljepis. Ko so zahtevali od njega, naj jim imenuje evropske države, je z veliko težavo stlačil skupaj štiri: Avstrijo, Prusko, Sardinijo in Turško, toda potem, ne da bi mu bil kdo rekel, je sam začel pripovedovati o Ogrskem: kje so .ležali" in kod je z regimentom hodil, kako sta z nekim klrasirjem, Martinom Štarncarjem, pri Nyiregyhazu v eni noči pol vedra vina izpila in kako so ju ponoči potem konji obrcali...
Profesorji niso mogli toka njegovega pripovedovanja zlepa ustaviti. Vse, vse jim je pravil, kako se mu je kje godilo, kako so enkrat šli od Debrecina do Temešvara in pri Bekešu, Csabi itd. manevre delali. In ko so ga izkušali prekiniti, jih je užaljen opomnil, naj ga gospodje le do konca poslušajo, ker tega, kar jim on pripoveduje, še nikdar niso slišali, in krajev, ki jih on imenuje, ne najdejo na nobenem zemljevidu, naj iščejo celi dan in še celo noč.
Sedaj so pa začeli s prirodopisom. Vprašali so Urnika, če pozna domače živali. Urnik se je namrdnil, zaničljivo se je posmejal in ni dal odgovora. Šele, ko so ga drugič vprašali, je bruh-
nil iz sebe, da se ni treba gospodom norčevati iz njega, starega vojaka od ogrskih kirasirjev.
.Popišite nam torej konja," je rekel eden izmed profesorjev. Konj je seveda Urnik videl na stotine, da,.; ca tisoče, toda konja lepo popisati od glave do repa, to je pa nekaj drugega! Stisnil je zobe in je začel premišljati. Slednjič mu je prišla rešilna misel. Spomnil se je na svojega .fuksa" pri vojakih in že je začel praviti o njem, kako dobra je bila ta živa lica, vedno snažna in pametna bolj, kakor marsikateri človek ---
Še predno je končal, ga je pozval profesor, naj jim pove kaj o goveji živini, če kaj ve.
To je pa Urnika kar razkačiio. Zakaj bi se pustil sekirati s takimi, po njegovih mislih, iz-zivajočimi vprašanji! Da dobro pozna konje, to je že jasno dokazal. In govejo živino? On kira-sir od ogrskega regimenta, ki je vendar ves čas služil samo pri konjih, — da njega vprašajo, če zna---
Pri teh mislih je v Urniku vzkipela kri. — Kakor hudournik se je vsula ploha besed na slavno komisijo: .Da bom kratko in dobro povedal: Od tega časa, kar sem prišel od regimenta domov, nisem imel z živino še nikoli opravka 1 Šele tukaj bi danes menda---
Glas se mu je same razburjenosti tresel. Komisija je bila na srečo dobre volje in je nad tem izbruhom usmiljeno zatisniia oči. Samo predsednik se je sklonil k enemu izmed članov in je v šali pripomnil: .Ta živina je najbrž veljala nam, ne mislite li, gospod kolega?"----
Ko je prišel Urnik domov, mu je žena pravila, da samih skrbij še spati ni mogla in da je po-
prospeh obrtnega stanu ni prav nič na srcu. Pa ne maramo zabavljati. Obrtniki sami so dali najlepši odgovor na brezbrižnost mestne uprave s tem, da so sami izkušali z lastno močjo ustvariti predpogoje za nadaljnje delo v prospeh obrtnega stanu.
Obrtniki so uvideli, da je zadruga, ki ureja pravilno izvrševanje obrti po celem okraju in ščiti obrtnike pred veliko konkurenco ter varuje njihove koristi, za obrtnike nujna potreba. Zato so že pred par leti sklenili ustanoviti tako društvo. Izrednemu prizadevanju in sposobnosti tistih mož obrtnikov, ki so začeli to reč, se imajo obrtniki zahvaliti, da se je ustanovila v Kranju obrtna zadruga, ki bo kmalu poslovala tako imenitno, da jo bo lahko staviti za zgled vsaki drugi obrtni zadrugi na Kranjskem.
.Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtoV v Kranju si je stekla za kranjsko obrtništvo v kratkem času svojega obstoja mnogo zaslug, ki jih bo vedel ceniti vsak obrtnik. Najlepše pa je pokazala zadruga svoj smisel za obrtniške potrebe s tem, da je v očigled nedostatnosii stare bolniške blagajne sklenila ustanoviti svojo lastno bolniško blagajno, ki ima velike prednosti za obrtnike in vse zavarovance. So obrtniki v Kranju, ki bodo pristopili k tej novo osnovani bolniški blagajni in bodo na ta način prihranili, na leto lepe desetake sebi in svojim uslužbencem, a pri tem bodo imeli njihovi zavarovanci v slučaju potrebe precej izdatnejšo podporo, kot pa če bi bili ostali včlanjeni v stari okrajni bolniški blagajni, ne glede na mnoge ugodnosti, ki jim jih stara blagajna tudi ne more nuditi.
Z ustanovitvijo te nove bolniške blagajne je odpomagano živi potrebi obrtnikov, ki so že dolgo časa želeli tega zavoda. S tem je zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov dokazala razumevanje za dejanske potrebe včlanjenih ji obrtnikov in je napravila velik korak naprej, ki more le koristiti obrtništvu kranjskega okraja.
Zato si pridobiva vedno več simpatij ta* zadruga med obrtniki. To dokazuje, da je obrtništvo v Kranju zavedno in zna braniti svoje koristi, čeprav to temu ali onemu ni prav.
Mi smo vedno stali na stališču, da mora vladati med vsemi stanovi neka solidarnost. Prospeh obrtniškega stanu je zvezan tesno a splošnim napredkom našega mesta. Vsak, kdor ljubi naše mesto, se mora veseliti vsakega napredka našega obrtništva. V tem smislu pozdravljamo prizadevanja obrtnikov in jim želimo veliko uspeha na začrtani poti. M.
Občni zbor »Kmečke zveze za kranjski okraj".
Ob nenavadno veliki udeležbi se je vršil pretekli ponedeljek popoldne v .Ljudskem domu" v Kranju občni zbor .Kmečke zveze", ki je po-
dal jasno sliko o delu te važne kmečke organizacije v preteklem letu.
Poleg mnogih županov in drugih veljavnih mož in nekaterih gg. župnikov sta se udeležila občnega zbora tudi drž. in dež. poslanca J a r c in Demšar. Vsled očesne bolezni je bil zadržan deželni poslanec Zabret.
Predsednik g. Bto dar je prisrčno pozdravil navzoče in podal kratko sliko o važnem delu .Kmečke zveze" v preteklem letu.
Nato je podal tajnik g. Podlesnik
tajniško poročilo.
Kmečka zveza je priredila v preteklem letu 11 shodov, in sicer: 2. januvarja v Kranju (govorila Jarc in Demšar); 28. januvarja pri sv. Ani v Pod-ljubelu (Demšar); 5. svečana občni zbor in shod, na katerem je poročal Zabret; 1. aprila shod v Kranju (dr. Krek, Jarc, Demšar); 6. maja shod v Kranju (dr. Pegan); 3. junija v Kranju shod zaupnikov; 21. julija shoda v Šmartnem pri Kranju in Mavčičah (Jarc); 15. avgusta shod zaupnikov v Kranju; 4. nov. shoda v Olševku in H rast ju (Demšar, Zabret, Podlesnik).
Odbor je imel v preteklem letu pet sej in je izpeljal organizacijo zaupnikov; poleg tega se je intenzivno pečal z vprašanjem kmetijskih poučnih tečajev.
Za svoje člane je preskrbovala kmečka zveza nabavo semenska ajde, rži, cementa in umetnih gnojil.
Po volji .Kmečke zveze" se je izvedla tudi volitev v c. kr. okrajni šolski svet, pri kateri sta prodrla kandidata .Kmečke zveze".
Blagajniško poročilo.
Iz poročila blagajnika g. P i 1 ar j a povzamemo, da se je društveno premoženje v preteklem letu povečalo za K 100*99.
Volitve.
Na predlog g. župnika Brešarja se je izrekla dosedanjemu odboru zahvala, podal absolu-torij in so bili člani dosedajnega odbora zopet izvoljeni za letošnjo poslovno dobo. Odbor je sestavljen tako-le: Janez Brodar, Hrastje, predsednik ; A. Koblar, dekan, Kranj, podpredsednik; J. Podlesnik, Kokrica, tajnik; Jernej Pila, Rupa, blagajnik; Jak. BaŠer, Stražišče, Jožef Bidovec, Gorice, Jožef Kristane, Srednja Vas, Jožef Likozar, Cerklje, Peter Pokora, Premskovo, Andrej Šink, Besnica, odborniki.
Slučajnosti.
G. Podlesnik predlaga, da naj postane .Gorenjec" glasilo .Kmečke zveze" in naj bi ga člani iste dobivali za znižano ceno. (Sprejeto z navdušenjem.)
Isti predlaga, da naj se naprosita navzoča gg. deželna poslanca, naj posredujeta pri deželnem odboru, da se bodo uredile razmere pri .Mlekarski zvezi" v Ljubljani. (Sprejeto.)
dnevi in ponoči molila, da bi sv. Duh Urnikov um razsvetlil.
.No, vse je šlo dobro, prav dobro," hvalil se je Urnik. In na račun srečnega izida izkušnje je zvečer pridno gledal na dno kozarca ...
Sede j se je pa začel pouk po novem načinu Okrajni šolski svet je ukazal, da se morajo natančno voditi različne uradne knjige: matrike, kronike, katalogi, inventar, in hudir vč, kaj še vse. Toda Urnika niso ugnali v kozji rog.
Vsak četrtek je naredil izlet h kakemu sosedu in tu je mimogrede pogledal in poizvedel, kako so se ti z novimi ukazi sprijaznili. V nekoliko tednih je že znal vse, kar je bilo treba, in je začel voditi knjige, kakor da ne bi bil svoj živ dan nič drugem delal.
S čedno .latinsko škripturo" je izpolnjeval vse rubrike v novih knjigah. Proučeno tvarino je jako vestno zapisaval v tedniku, n. pr. zemljepis. Prvi teden: Šest krajev se je iskalo na karti. Drugi teden: Nadaljevanje. Tretji teden: dto Četrti teden: dto. Peti teden: Ponavljanje V pravopisu je imel celo četrtletje eno samo tvarino, toda tisto jako natančno: Popis vojaških oseb. Prvi teden: Razloček med orožnikom in infanteristom. Drugi terien: Ponavljanje. Tretji teden: Nadaljevanje Četrti teden: Pop>s kavaleiije. Peti teden: Popis artilerije šesti teden: Ponavljanje.
In tako je šlo naprej. Samo v enem tednu je naredil častno izjemo in je narekoval: .Popis
S mol ar j a". Kako je ravno to izbral, tega nihče ne vč, pa Urnik je bil na to tvarino tako ponosen, da je ta naslov napisal v tednik z debelimi in velikimi črkami.
Nadzornik je prišel, dolgo zmajeval z glavo nad tednikom, potem je pa smehljaje se vprašal Umika, ko je pokazal na debelo napisane besede: .Popis Smolarja". Kdo pa Vam je to imenitnost svetoval ?
Urnik se je potem, ko je po pouku svoji ženi pripovedoval o nadzorniku, grozno jezil, rekoč: .Sam ne ve, kaj bi zahteval! Samo sekira človeka. Lansko leto je rekel: .Gospod učitelj, vaš pouk je strašno suhoparen. Popis čevlja, popis berača itd. Nič drugega ne veste?
Zato sem si zdaj izbral kaj boljšega, samo da mu gre pod nos! V celem okraju nobeden kaj takega zmore. Da le naprej sekira. To pa le radi tega, ker sem si jaz sam take reči izmislil. ' Da bi te že enkrat vrag . ..
Učiteljeva gospa si ni upala svojemu možu ugovarjati in je le žalostno obračala oči v nebo.
Jako raznovrstno so bile izpolnjene rubrike za telovadbo: Prvi teden: Učenci so nastopali. Drugi teden: Učenci so korakali. Tretji teden: Nadaljevanje. Četrti teden: Ponavljanje. Peti teden: Učenci so na mestu poskakovali in migali s prsti. Šesti, sedmi in osmi teden: Nadaljevanje. Deveti teden (najbrž zaradi raznovrstnosti): Učenci so migali s prsti in na mestu poskakovali.
G. dekan Koblar poroča o nameravanem zakonu glede kužnih bolezni, ki se kuje v državni zbornici, in predlaga resolucijo, naperjeno proti temu bedastemu in za kmete skrajno škodljivemu zakonu, za katerega se najbolj potegujejo aocijalni demokratje v svojo korist. (Sprejeto.)
Poročila gg. poslancev.
Takoj po zaključitvi občnega zbora sta podala navzoča gg. poslanca Jarc in Demšar temeljita poročiia o razmerah zadnjega časa v Avstriji, na Balkanu, v državnem zboru in doma na Kranjskem. Iz teh zanimivih poročil so spoznali navzoči, da se S. L. S. in njeni poslanci v resnici trudijo, delati in doseči tisto, kar je v korist kmečkemu prebivalstvu.
G. profesor Marinko je nato predlagal kot predsednik .Meščanske zveze" v Kranju, da naj v ožji stik stopita »Kmečka zveza" in .Meščanska zveza" v Kranju, ker bo to obema v korist. (Sprejeto.)
Opozarjamo že danes naše može, da bode shod .Zveze" zopet prvi pondeljek meseca marca. Ta shod bo važen za gospodarske zadeve kmetov. Govoril bode na tem shodu med drugim gospod predsednik .Kmečke zveze" o zidanju hlevov in svinjakov, o betoniranju gnojnih jam in pomenu gnojnice ter o snagi v hlevih. Povedal bode govornik, kakšne izkušnje si je pri vsem tem sam pridobil. Povedali bodo tudi drugi kmetje, kakšne uspehe so v tem oziru dosegli.
DOPISI.
Z Zgor. Brnika. V zadnjem času je postala peščica liberalcev cerkljanske fare prav pridna glede objavljanja raznih neresnic v svojih papirnatih trobilih. Še po naših časopisih so hoteli to uganjati in blatiti naše pristaše. Najprej so poizkusili svojo srečo v .Gorenjcu", a ta je kot čvrst junak preskrbel liberalnemu dopisniku izvirno Babičevo fotografijo iz naše vasi v tretji letošnji številki. Pričakujemo, da se bode tako zgodilo slehernemu liberalcu, ki bi hotel vtiho-tapljati v naše liste psovke na naše može.
Iz cerkljanske občine. Pravijo, da je dosti porok, če je kratek predpust. Pri nas je bilo pa narobe. Ena nevesta je postala nezvesta in je ušla v Ameriko nekaj dni pred poroko. Po veliki noči se pa menda obeta več ženitovanj. Baje bode Matevžev Ivan poročil ono deklo, ki je šla lansko poletje proč od Matevža. Zato namerava razširiti svojo opekarničico v Gradu. Gabrov fante bode zamenjal prstane pa z eno takšno nevesto, kakršno je našemil na pustni torek, da se je vozila v šajtergi po Cerkljah. Korošec bo dal svoj .žegen". Ker smo že pri porokah, naj omenimo še to, da se je poročila bivša učiteljica v Cerkljah gdč. Ana Vavken. To pa poročamo radi tega, ker je pisal neki .sovarski" list ob tej priliki, da se je omenjena .preobjedla deželnega kruha in zapustila .mastno" plačano mesto učiteljice". Mi kličemo dotičnemu dopisniku v spomin samo tole: Ako uganja kak liberalen učitelj drag lovski šport, in se je preob-jedel zajcev, fazanov in jerebic, za takega je v resnici .pravičnost kranjskega deželnega odbora
Predalčke za branje in pisanje je izpolnil Urnik kratko, toda temeljito: Bralo se je, pisalo se je. Več po njegovih mislih ni bilo treba.
V zgodovini je iz neznanih vzrokov našel samo en mož milost v Urnikovih očeh in to je bil: .Krištof Kolumb". S tem si je upal Urnik izhajati do konca svoje učiteljske karijere.
Zato ga je tudi zelo natančno .jemal". Gorje učencu, ako se ni naučil vsake besedice kakor očenaš, ali pa je besede malo drugače zasukal. Urnik je bil strašen človek, tepenja je bilo več, kakor dobrih besed. In koliko je bilo šele lepih imen in .častnih" naslovov, katere je sam iznašel in ž njimi za nameček svoje učence traktiral 1 Ako ni zadostovala palica, odpel je svoj jermen in tepel, kamor je bilo. Včasih je kak revček v strahu za svoje življenje zalezel daleč pod klopi in ni hotel ven, dobro vedoč, da ga čaka učitelj kakor tiger na svojo žrtev. Včasih se je začel Urnik z fantom pogajati: .Nace, le ven pridi; ne bo se ti nič zgodilo. Boš videl, da tc ne bom." Otrok je zaupno pogledal izpod klopi, a hitro se zopet skril, kajti videl je Urnika, kako stoji nad njim pripravljen k udarcu. V takih slučajih je Urnik zarjul kot lev: .Fantje, alo za njim, primite ga!* !n v tem trenotku so zagrmela tla v učni sobi, v oblakih se je dvignil prah in v to se je mešalo vpitje in cviljenje preganjane žrtve ...
Dalje prih.
priloga „Gor«n)cu" Štev. 6 Iz I. 1913.
nad vsak dvom vzvišena* in odbor čisto prav stori, da mu ne da niti vinarja draginjske do-klade, Lapajnetov Joža bode menda to razume).
S Poženika. Na pustno nedeljo sem jo udaril na Zgornji Brnik. Prišedši v vas zagledam revnega, zelenega fantička. Že sem segel v žep, da bi mu dal vbogajme, kar mu zastrli iz žepa ven neka .Sova" in .Svinjski Dom". Premislil sem se seveda. Na moje poizvedovanje so mi dejali, da je moral biti neki Mihec v .penzijonu", ki bi rad splezal višje s prenašanjem čenč iz teh listov. Na Brniku sem tudi izvedel, da ljudem prav nič ni všeč, da bi posedal očka Babic na poštnem uradu in gledal, kdo in po kakšnih poslih prihaja v urad. Imajo čisto prav, saj Babic ni še noben poštni nadzornik. Naj le ostane pri šarži, katero si je izbral v novejšem času: strelec golobji!
Britof nad Kranjem, 5. februvarja. Zadnjo nedeljo zvečer se je izvršil pri nas strašen zločin; pri Gorjančevih je zaklal 36 letni fant Lovrenc v divji pijanosti svojega 34 letnega brata Miho. Ta je doma počival pri peči, da bi mogel drugo jutro zgodaj iti na delo. Lovrenc pride domov in se začne v pijanosti ž njim kregati; oče jih ni hotel poslušati, ampak je šel na opalto kupit tobaka. V odsotnosti očetovi zabode Lovrenc Miho v vrat, vsled česar je kmalu izdihnil. Pa to mu ni bilo še zadosti; zgrabil je koso, s katero se reže slama, in je divjal po hiši: .Nocoj mora biti še eden hin." Mati je od strahu zbežala. Ko je prišel oče domov, ni mogel drugega ukreniti, kakor da je šel k sosedu sporočit, naj gre kdo v Kranj po orožnike. Prišla sta dva, toda podivjani fant je tudi orožnikoma grozil s koso, da sta ga le s težavo prijela in odpeljala v zapor. Oba fanta sta bila pijanca — žganjarja in vsled tega tudi pretepača. Posebno Lovrenc je bil strašno divjega vedenja. Pa saj ni čudno; za cerkev se je malo menil in je večkrat med službo božjo zapustil cerkev in šel po svojih potih. Žganje ga je napravilo tako divjega. — Ljudje božji, če imate pamet, rabite jo in nikar si ne kupujte z žganjem časne in večne nesreče!
Koprivnik — Nesseltal, to je najnovejša izumitev ljubljanskih Nemcev za naš stari — Koprivnik. Gotovo so pozabili na to, da leži Koprivnik na 969 m visokem hribu, ne pa v dolini. Jo bodo pa še kakšno pogruntali ti nemški skisani možgani! — Snega je dovolj vso zimo in so ljudje precej prislužili z vožnjo lesa. — Rodilo se jih je v župniji 14, umrlo 9, poročeni so bili 4 pari. — Obhajancev pa ;e bilo 6791 v celem letu.
Vojna na Balkanu.
Zopet grme topovi, zopet teče kri na Balkanu. Velesile so po stari navadi delale red in mir, pa ga niso napravile, ker ga najbrže narediti niso hotele, vsaj vse ne. Mati Germanija je zadovoljna, da so balkanske združene države oslabljene, ker jih je samo zadnji mesec stala vojska 400 milijonov kron. Prej je Nemčija na tihem podpirala Turke ter jim dajala pogum za vojno. Ko so velevlasti poslale v Carigrad zahteve, da naj se odstopi Drinopolj Bolgarom, je Nemčija že dobro vedela, da se to ne bo zgodilo in da bodo nastopili Mladoturki. Nemški uradniki bagdadske železnice so že kar v Carigradu pričakovali izida vstaje. In brž je bil tudi Goltz-paša, čista nemška kri, na mestu, da je začel delati načrte za utrjenje Carigrada in Čataldže. Ako bi bile velevlasti resno mislile z zgoraj omenjeno zahtevo, da naj Turčija odstopi Drinopolj, bi bile to zahtevo ponovile pri novi turški vladi, in ako bi se ne bila udala, bi lahko hipoma stala brodovja velesil pred Carigradom. Toda naenkrat so velevlasti sklenile, da odnehajo od svoje zahteve glede Drinopolja, in da naj si ga Bolgari, če ga hočejo dobiti, sami priborijo. Nemčija si misli: ,Le tepite se, jaz bom že potlej govorila, ko bote še nekoliko bolj izkrvaveli 1" Tako se je moralo pričeti novo grozovito klanje.
Dne 3. t. m. je pretekel obrok, katerega so staviti Bolgari Turčiji, da naj pove, če bi se hotela udati. Ker pa ni bilo nobenega odgovora, se je pričelo bombardiranje Drinopolja, kamor so Bolgari pripeljali težke oblegovalne topove. Bučanje topov se je slišalo zvečer ob deveti uri, ker so streljali tudi Turki na vso moč daleč naokoli. V Svilenu so šklepetale šipe od bobnenja topov vso noč.
Na bolgarski strani se pripoveduje, da se Drinopolj ne bo mogel dolgo držati, ker v mestu primanjkuje živeža in se prebivalci morajo preživljati od pobitih konj. Poveljnik Drinopolja je pa z brezžičnim brzojavom naznani! v Carigrad, da pač uživajo vojaki in meščani konjsko meso, da so pa z živežem preskrbljeni še za več me-
secev in da jim primanjkuje edinoie petroleja. V Carigradu vlada vznemirjenje, ker se po mo-šejah pridiguje vojna. Turška vlada hitro kupuje konje in vozove za vojne namene. Med armado pri Čataldži se ponavljajo krvavi spopadi, ker mnogo častnikov drži s stranko ubitega vojnega ministra in noče priznati novega načelnika vojske. Posebno se ustavljajo mladoturškim častnikom Cerkezi. Vlada dela priprave za slučaj, ako bi morala oditi iz Carigrada.
Kaže se, da bodo Bolgari in Srbi najprej izkušali vzeti Drinopolj in potem še enkrat zahtevali od Turčije, da naj sprejme neizpremenjene njihove predloge. Ako bi tega Turčija ne storila, se bo pričel najhujši boj pri Čataldži in pri Gali-poliju, ter je verjetno, da bodo združene armade gledale na to, da zasedejo Carigrad. Potem bodo same, brez posredovanja velesil, diktirale pogoje za mir.
PolMiCnl obzor.
t Kardinal dr. Nagi. Dne t. m. je umrl na Dunaju knezonadškof kardinal dr. Nagi v svojih najboljših letih. Bil je odličen cerkveni knez, delaven in goreč za svoj poklic ter splošno zelo priljubljen. Rojen je bil na Dunaju dne 26. novembra 1855. Študiral je bogoslovje v Št. Hipolitu in v Rimu ter postal doktor. Potem je bil profesor bogoslovja, nato dvorni vikar, špiri-tual v Frintaneju in 1. 1889. je šel za rektorja zavoda „Anima" v Rimu. L. 1902. je postal tržaški škof, kjer se je zelo brigal za povzdigo katoliških društev. Dne 18. februarja 1910. je prišel nt* Dunaj kot pomožni škof dunajskega kardinala dr. Grusche s pravico nasledstva. Kardinal Gru-scha je pa kmalu umrl in tako je 24. sept 1911 dr. Nagi postal dunajski knezonadškof ter kmalu potem tudi kardinal. Lanski evharistični kongres na Dunaju je bil sad njegovega truda. Ker je preveč napenjal svoje moči in se premalo gibal, je obolel na obistih in po kratkem bolehanju se preselil v boljši svet. Pogreb je bil danes na Dunaju.
Iz finančnega odseka. Predlog poslanca Seitza (socijalnega demekrata), da naj se samostanom in bratovščinam naloži dohodninski d a v e k, je bil odklonjen s 27. glasovi proti 13. glasovom. Z rdečkarji so glasovali Češki radikalci in Ukrajinci. Stanekov predlog, da naj se samostanom naloži tak davek, kakor da je ves dohodek samostana ali korporacije razdeljen med člane, je bil odklonjen z 20. glasovi proti 19. Pač pa je bilo sprejeto, da naj imetje korporacije jamči za davčne zneske posameznih članov korporacije. Predlog socijalnega demokrata. Rennerja, da se pri določitvi dohodninskega davka kmetov nič ni ozirati na katastralni čisti donesek, ampak le na pravi dohodek iz kmetije, je bil odklonjen s 32. glasovi proti 11., pač pa je bil sprejet pri enakosti glasov z glasom predsednika dr. Urbana predlog, da je merodajen dejanski čisti dohodek iz zemljišča in da katastralni dohodek služi kot pomožno sredstvo pri odmeri davka. S tem bodo kmetje udarjeni.
Ruskemu carju je poslal avstrijski cesar lastnoročno pismo, ki se tiče pobotanja glede napetosti med obema državama. Princ Hohen-lohe, ki je nesel pismo v Petrograd, je bil pri carju nad eno uro v avdienci in potem so njemu na čast napravili obed. Ako bo odgovor carjev ugoden, bo jledilo razoroženje, drugače pa vojna. Cesarjema ne dela preglavic samo Balkan, ampak tudi propaganda za neodvisno Poljsko.
Nemški princ Eitel Friderik se je vračal dne 4. t. m. iz Bukarešta, kamor je šel po politiki, v Berlin. Brzovlak, v katerem se je vozil princ, je trčil ob tovorni vlak na postaji Medias. Več vozov brzovlaka je bilo razbitih, kurjač ubit in več oseb težko poškodovanih. Voz, v katerem je bil princ, je ostal nepoškodovan. Princ je bil že prej skočil z voza skozi okno. Pri tovornem vlaku sta eksplodirala dva voza, ki sta bila napolnjena s petrolejem.
Rusija in Jugoslovani. Rusija je velika in zato ima tudi veliko raznih življev in ljudij z raznimi nazori, Med Rusi jih je mnogo, ki jim je Rusija svet zase. Ti balkanskih Slovanov, ki so celo iste vere, nimajo radi. Boje se, da bi utegnili postati močni in samostojni. V tem se vjemajo z Nemci. V petrograjskem listu .Ruskoje Slovo" je bil nedavno dopis, v katerem so se zaničevali slovanski odposlanci, ki so bili na mirovnem sestanku v Londonu. Ta dopis je z veseljem prinesla .Reichspost" in pohvalila dopisnika, da je Jugoslovane dobro namazal.
Vera in vojna na Balkanu. Srbska vlada se resno pripravlja na to in je odločila že večjo svoto v ta namen, da bi napravila glede katoličanov konkordat z Rimom. Po tej pogodbi bi dobili svobodo katoličani nele v krajih, katere je doslej Srbija pribojevala. ampak tudi v starem srbskem kraljestvu. Ako se to zgodi in brez intrig srečno dovrši, bo ta dogodek velike važnosti za katoliško cerkev, ker bodo nele vživali versko prostost katoličani na Srbskem, kakor jo že uživajo
oni v Črni Gori, ampak je storjen tudi korak do verskega zjedinjenja katoliških in pravoslavnih kristijanov. Katoliška cerkev se je vsa stoletja mnogo trudila za zjedinjenje obeh cerkva. To je bil ideal pokojnega papeža Leona XIII., ki se je posluževal raznih sredstev, da bi bil dosegel vsaj prijazno zbližanje vzhoda in zapads. Moči pekla in človeške strasti so seveda delovale proti temu in delo združenja ovirale. Nekaj podobnega se bode tudi sedaj poizkušalo. Nemci, katerim je hrustanje Slovanov bolj pri srcu, kakor ,en hlev in en pastir", so se že začeli oglašati proti konkordatu na Srbskem. Na Dunaju je zadnjo soboto imel govor monsignor Evgen Boeglin, ki je obžaloval, da je v zadnji vojni padlo toliko Turkov, potem je pa imenoval konkordat na Srbskem — največjo nevarnost, češ, da bodo Jugoslovani potem šli na Srbsko. Zadnje je budalost, istina pa je, da bi bila to za Nemce največja nevarnost, ako bi ponehal med Jugoslovani zaradi vere spor, katerega Nemci nalašč netijo, da nas lažje stiskajo.
Slovenski klub v Parizu. Nedavno se je osnoval v Parizu klub prijateljev Slovencev. V klub se je vpisalo več profesorjev in drugih mož, ki se zanimajo za kulturni razvoj Slovencev. Imajo že svoje društvene prostore.
Novičar.
Kamnik-Radovljica-Tržič. Kandidat za deželnozborsko volitev bode, kakor se govori, g. dr. Vinko Gregorič in za liberalce g. notar Mafija Marinček iz Tržiča, katerega kandidirajo Sokoli, ker je starosta ..Gorenjske sokolske župe".
Nekaj iz rdečega tabora. Na Dunaju imajo mestni svetniki, ki vodijo občinske zadeve, po 3000 K letne plače. Tako, primeroma nizko plačo za prvostolno mesto so nastavili krščanski socijalci, ko so dobili Dunaj v svojo oblast. To je pa za mogočne in bogate socijalne demokrate vse premalo. Njihov voditelj Schuhmeier je javno izrekel v mestnem zboru dunajskem, da za 3000 K na leto ne sprejme take službe, ki bi zahtevala toliko dela. In res Schuhmeier ima na leto zelo .majhno" plačo, približno 30.000 kron. Ali niso .rdečkarski" voditelji res imenitni možje? — Etbin Kristan se kaj rad vsaja v .Zarji" nad duhovniki in cerkvenim premoženjem. Nedavno je bil ta mož v Ameriki m je ondi prirejal shode, na katerih je prodajal svojo učenost Delavci so mu napravljali ,ofre". Naj bi nam g. Etbin vendar razodel v .Zarji", koliko so mu prinesli ti „ofriu, saj je znano, da so Amerikanci zelo radodarni. Gotovo je sedaj rdeča bisaga polna. — Na Francoskem je postal socijalist Briand ministrski predsednik. Svoj čas je ta rdečkar provzročal delavske štrajke, ko je prišel na najvišje mesto, pa preganja štrajkovce. Tako menjavajo rdečkarji svoje prepričanje kakor človek perilo. In taki ljudje hočejo osrečevati delavstvo! — Socialisti imajo vedno na jeriku besede: .svoboda", .prostost", .enakost" itd. Kako si to svobodo razlagajo, so pokazali zopet nedavno. V Erfurtu je izstopil neki delavec iz socijaino-demokraške organizacije. Radi tega so ga pričeli sodrugi grozno preganjati. Nabili so po stenah lepake, v katerih so ubogega delavca sramotili in psovaii, med njegov tobak so primešali smodnika. Za vso to zadevo je izvedela policija. Dognala je preiskava, da je one lepake spisal neki šolar na povelje svojega očeta, ki je strasten socijalist.—Socijalni demokratje so najbolj vneti zagovorniki razporoke ali ločitve katoliškega zakona. In ni čudo, za vsako malenkost je pripravljen socijalist zapustiti svojo zakonsko polovico in živeti z drugo. Par slučajev iz nedavnih časov. Umrli rdečkarski noslanec Silberer se je ločil od svoje žene in ji pustil otroke, dočim je več let preživel z neko drugo izvoljenko. Vdova Silberer je trpela veliko revščino, četudi je njen mož zaslužil do 30.000 na leto. — Socijalno-demokraški dunajski poslanec Muiler je po 20letnem zakonu zapustil svojo ženo in ji daje na mesec samo 50 K, kar je za drago življenje na Dunaju gotovo zelo malo. Sam pa vleče mastno plačo. Sedaj so se revice usmilile sočutni Dunaj-čani in ji nabrali nekaj podpore. — Socijalni demokraški poslanec Schuhmeier se je pritožil celo na upravno sodišče proti sklepu dunajskega občinskega odbora, ki je sklenil, dati večjo svoto za pokritje velikih stroškov evharističnega shoda. Schuhmeier je pred sodiščem imenitno pogorel. Vidi se pa iz te pritožbe, kako strupeno sovražijo rdečkarji vse, kar je v zvezi s cerkvijo in cerkvenim življenjem. Prav nič boljši niso naši domači sodrugi. Njihovo najljubše delo je zabavljati duhovnikom in katoliški cerkvi, katera iz dna rdečega srca sovražijo in ji hudo žele.
Zamaknjena. Na tisoče ljudi je na pepel-nico prišlo gledat v Vodice zamaknjeno Ivano Stare. Dekle je 25 let staro in je doma iz Repenj. Navzoč je bil tudi okrajni glavar iz Kamnika in polno gospode. Dva orožnika sta delala red, ker je bila grozna gnječa. Zamaknjenka je potila kri na rokah, na nogah in na obrazu, posebno je bila krvava nad srcem. Vsak si jo je smel ogledati. Ponavlja se ji krvavi pot v sredah in v petkih. Ljudje strme nad temi pojavi, ker jih tudi učenjaki ne morejo lahko razložiti. Darov, katere ljudje
ponujajo, domači ne sprejemajo. .Zarja" pravi, da je Ivana umobolna ali pa ljudi slepari in da tedaj spada na Studenec ali pa v Begunje, ker uganja čudežne burke. Mi pa pravimo, da je tleparttvo izključeno. Ti res čudni pojavi lahko izvirajo iz bolezni, mogoče je pa tudi, da imajo viiji vzrok. Dognalo bo opazovanje, kaj je resnica.
Leto 1912. le bilo v škofjeloški župniji kaj zdravo, l/mrlo je le 79 oseb, večinoma otrok. V sto letih je bilo samo enkrat manj mrliče v, 1. 1840., ko je umrlo 77 ljudi. Leta 1812. je biio pa 138 mrliče v. Dne 3. avgusta 1812, kakor govori mrtvaška knjiga, je umrla imenitna oseba — francoska vlada. Ta dan so Francozi zapustili Loko.
SankaSka dirka na Lancovem pri Radovljici. Pretečeno nedeljo se je vršila zanimiva sankaška dirka na Lancovškem sankališču pri Radovljici, ki se je vkljub dokaj slabemu vremenu prav dobro obnesla. Sankališče je dolgo 800 m. Izmed dam je prevozila prva sankališče v 1 m. in 48 sek. gdč. Julči Vovk z Bleda, druga pa gospa Minka Hrašovec, soproga c. kr. majorja Iz Radovljice. Izmed gospodov je odnesel prvo darilo g. Karol Mencinger iz Ljubljane, drugo g. Ciril Vilfan. Zanimiva je bila tudi dirka na domačih ra-tičah, katere so se smeli udeležiti le domačini in so se pokazali kot prav dobri mojstri. Da se je mogla ta dirka vršiti, gre zasluga g. županu Ivanu Derniču in občinskemu zastopu na Lancovem, ki je šel prirediteljem te prve dirke posebno na roko in jih v vsakem oziru podpiral.
Romanje v Rim. Letos se bodo obhajale v Rimu velike slavnosti, ker je preteklo 1600 let, odkar je pod cesarjem Konstantinom krščanstvo premagalo poganstvo. Slovenci bodo napravili romanje v Rim, in sicer bo to tretje skupno slovensko romanje, prvo je bilo I. 1881. in drugo 1. 1900. Vlak pojde tja iz Ljubljane na Kranj, Trbiž, Pontebo, Padovo, Bolonjo, Florenco v Rim, nazaj pa na Assisi, Bolonjo, Benetke, Pontebo, Trbiž v Ljubljano. Primorci bodo vstopili v Vidmu. V Padovi bodo ostali romarji 4 ure, v Bolonji tri ure, v Florenci 14 ur, v Rimu šest dni in pol ter sedem noči, v Assisiju šest ur, v Loreti štiri ure in v Benetkah 15 ur. Odhod iz Ljubljane dne 7. aprila popoldne, povratek dne 18. aprila zvečer. Prenočevalo se bo tja grede v Florenci, nazaj grede v Benetkah. Za vožnjo in oskrbo se bo plačalo v I. razredu 250 K, v II. razredu 200 K, v III. razredu 130 K- Zglasiti se je do velike noči pri odboru za rimsko romanje v Ljubljani. Odpravi naj se na pot veliko moških!
Prijeli so orežniki v Kranju Janeza Sekir-čnika iz Cerkljan, ko je sleparsko hotel dvigniti nekaj denarja.
Razprodaja PavSlarjevih posestev se vrši te dni pri sodniji v Kranju. Žene ga .Glavna posojilnica". Hišo na trgu, kjer je bila lani naša tiskarna, je kupil g. Jean Pollak iz Ljubljane za 33.460 K, pristavo ob naklanski cesti g. Anton Majdič v Kranju za 8.600 K. Včeraj popoldne so prodajali njive in gozde, danes dopoldne je pa za mlin pod mestom najvišja po-nudnica Marija Pavšlar. Popoldne se mlin še enkrat draži.
•Glasbeni Matici* " Ljubljani deželni odbor ne daje podpore, ker jo liberalci izrabljajo v strankarske namene, njen odbor pa temu izrabljanju ne oporeka. .Slovenski Narod" se za to društvo posebno vleče, pa mu s tem napravlja malo usluge. Dokler bo ta list sramotil ,,Orle", naj se za ..Glasbeno Matico" ne poteguje, ker ji s tem daje svojo barvo.
Ponesrečenim ognjegascem bo odslej kranjski dež. odbor podpore delil in se bo pri tem oziral na mnenje <iežeinega Gasilskega sveta, ne pa na .Gasilsko zvezo".
Odpadnik, O Ivetniški koncipijent Lotrič je bil na pustni dan v Kopru pri glavarstvu civilno poročen. Železnikarji so žalostni, da imajo takega rojaka.
»Slovenska Straža" je kupila v Sv. Križu pri Trstu lepo sta v t išče, ter se bo sčasoma sezidalo poslopje in otroški vrtec in nedeljsko zabavišče za otrok'\
Na tedenski semenj v Kranju dne 3. febr. je bilo prignanih; 1>1 glav domače govedi (za mesarja 80), 4 te • \ 00 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 00 in 72 domaČih prašičev ter 0 domačih koz in 2» domačih ovac — Za kilogram žive teže: 7» mtane vole 88 v, za srednje pitane vole 84 do 86 v, za nepitane 78 do 80 v, za bosensko govnl 00 v. za teleta 1 K. za pitane prašiče 0 K 00 v, prašiči za rejo 1 K 20 v. -—Za 100 kg pšenice 24 K; rž 22 K; ječmen 21 K; oves 23 - K; kom a 2180 K; ajda 24 K; proso 21 K; krompir 6 K 50 v, fižol (rdeč) 24 K, koks 30 K, deteija 1 a > K, slanina 0 — K. drva (trde) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 3 20 K, jajce 8 v, seno 7'00 K, pšenična moka 36 v, kaša 34 v, ješprenj 32 v.
•  * •
NemSčlna naprej! Justični minister Hochen-bu'ger je izdal u m -e morajo v Šleziji pri Čeških nujnih to/ h m morajo priti prc< kako nemško sodišče        m. n mske prestave.
Cerkev sv. Cirila in Metoda in visoka šola v Solunu, i 11•* se je nrnel. naj se po končan*, vojni lei     ^ S »lunu, kjer sta bila ro-
jena sv. Ciril in Metod, tema svetnikoma v čast lepa katedrala. Razen tega se ondi ustanovi visoka šola, v kateri bi se učila poleg slovanskih jezikov tudi trgovska politika. Misel ni napačna.
druStvh.
Predavanji v »Ljudskem Domu" v Kranju. Dne 28. januvarja je zopet razveselil preč. g. Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani, obilno zbrano občinstvo z jako lepim in poučnim skioptičnim predavanjem. Govoril je o predmetu, kako se grade ladje in iz katerih delov obstojajo. Slike so predstavljale ladjedelnico z raznimi delavnicami, kjer se pripravljajo oni železni deli, iz katerih je sestavljeno ladjino ogrodje, nadalje delavnice, kjer so stroji, kjer delajo mizarji, tesarji in ključavničarji. Zanimive slike so kazale velike ki. nihe ali dvigala, s katerimi se morejo do 100 ton tež/ci predmeti dvigati in prekladati na ladje. Videlo se je, kako se na nagnjeni podlagi zgradi ladja in zdrči v morje. Na ladjah so se videle razkošno urejene kabine prvega in drugega razreda, krasno opremljene obednice, družinske sobe in saloni za kadilce. Zanimiv je tudi pogled v poveljnikovo kabino. Tu se nahajajo poleg kompasa vse priprave, s katerimi daje poveljnik ukaze krmarjem in strojnikom. Čudovita je bila slika, ki je kazala, kakšne so one, v novejšem času tako glasovne oklopnice, katerim pravijo drednoti, z mogočnimi oklepnimi stolpi in težkimi topovi. Občinstvo je bilo za zelo poučno predavanje prav hvaležno, — Včeraj je imel jako lepo, poetično navdahnjeno predavanje poslanec Jarc o Siciliji. Slike so bile krasne, poslušalcev polna dvorana.
HoueiSe uesfi.
Dunaj, 6. februvarja. V finančnem odseku se je minister Husarek izrekel proti italijanskemu vseučilišču v Trstu. Istotako dr. Erler, ki je govoril tri ure. Čehi so za to, da se ustanovi italijansko, slovensko in še eno češko vseučilišče. Poslanca Gostinčar in Verstovšek obstruirata predlogo za italijansko vseučilišče v Trstu.
London, 5. februvarja. Včeraj so cel dan Bolgari bombardirali Odrin. Turki so slabo odgovarjali. Prav izvrstno so Srbi streljali iz štiridesetih novih oblegovalnih topov. Tudi bolgarski oblegovalni topovi neso v spodnje mesto, kjer so skladišča živeža. V nekaterih delih mesta je začelo goreti. Beguni iz Odrina pravijo, da Turkom primanjkuje streliva. Nad Odrinom leta bolgarski zrakoplovec in trosi bolgarske razglase na mesto. Turki nimajo reflektorjev, zato ne morejo ponoči streljati. Bolgari so zavzeli vas Panukli, kjer so Turki poizkusili napraviti izpad, pa so se morali umakniti v trdnjavo. Srbskih vojakov je pred Odrinom 70.000.
Sofija, 6. februvarja. Bolgari so Turke pregnali iz Galipolija in imajo v oblasti Marmarsko morje. Boj je bil pri Kavaku. Bolgari so vzeli tudi Bulair in Turki, katerim je baje poveljeval Enver bej, so zbežali v velikem neredu.
Sofija, 7. februvarja. Obstreljevanje Odrina se uspešno nadaljuje. Oficijelno se naznanja, da bo Odrin kmalu padel. Bolgarski topovi so Se-limovo mošejo močno poškodovali. Iz ČataldŽe se v Carigrad čuje grmenje topov. Naskok na Skader se baje jutri začne.
Sofija, 6 februvarja. Uradno se poroča, da je bila turška armada ob reki Karak Cai in južno proti Chersonesu popolnoma poražena od Bolgarov, tako da se je morala v divjem begu umakniti v trdnjavo Bulair. Bolgarske čete so z vso silo preganjale turško armado, ki se je umikala v popolnem neredu in pustila na bojišču izreno bogat plen. S tem so Bolgari gospodarji skoro celega obrežja Marmarskega morja. — Turki pritrdijo, da so jih Bolgari zavrnili.
Belgrad, 6. februvarja. Boj za* Odrin bo hud. Turki imajo še dovolj hrane in streliva. Turški vojaki so dobre volje, šhkri paša bodri vojake k srčnosti in da ustreliti tistega, ki reče, da naj bi se mesto podalo. Časniških poročevalcev ne puste na bojišča ne Turki, ne naši, zato so poročila o bojih zelo nezanesljiva.
Dunaj, 6 februvarja. Nemški princ Eitel je nesel romunskemu kralju red, da je malo poni a zal za nemško politiko. — Društvo .Zveza ruskega ljudstva" v Petrogradu je proti sporazura-ijenju Rusije z Avstrijo. — Cesar Franc Jožef je poslal materi pokojnega kardinala sožalno pismo.
Carigrad, 6. februvarja. (Uradno.) Poveljnik Odrina brzojavlja: Sovražnik bombardira mesto. 138 granat in 11 šrapnelov je padlo v mesto; 8 prebivalcev je ubitih in 10 ranjenih, 50 hiš je v plamenu. Bombardiranje se nadaljuje.
Sofija, 5. februvarja. Kralj ni bolan, kakor so poročali tuji listi, ampak je zdrav in se je odpeljal na bojišče. Tukaj se vse nadeja, da bode padel Odrin v teku enega tedna. Potem bodo Turki čutili, da so premagani, in se bode lažje sklenil mir. Bati se je pa, da bodo divji Turki v Odrinu pomorili Bolgare, katerih je v mestu 40.000.
BukareSt, 6. februvarja. Notranji minister je v zbornici izjavil, da je mogoča in potrebna zveza Romunije z Bolgarsko. Romuni občudujejo hrabrost in samozavest bolgarskega naroda. Ministrski predsednik je pa rekel, da Romuni zahtevajo Silistrijo.
London, 6. februvarja. Turki so baje iz Drinopolja napravili izpad, pa je bilo 800 od Bolgarov zajetih. — Skader vedno obstreljavajo Črnogorci in Srbi.
slovstvo.
Knjige »Matice Slovenske* za 1. 1912.
[Konec] .Knezova knjižnica", 19. zvezek, prinaša povest .Tujski promet" iz peresa staroste slov. pisateljev dr. Dete le. Detelo označuje pri njegovem izredno bogatem ustvarjanju vseskozi poštenost. Pisatelj seže v aktualno življenje, si zastavi gotov tendeciozeni tema in ga konkretizira z ostro razreditvijo nositeijev dejanja in protidejanja brez navlačnega lišpa, s kakršnim moderniki polnijo strani in pole, ne da bi pomislili, da je vsaka refleksija v ep ki le pogojno dovoljena. »Tujski promet" je tozadevno ena najbolj karakterističnih Deteljinih povesti iz novejše dobe, ki jasno kaže vse vrline in eno hibd pisateljevo. Detela operira formalnologično. Ivan započne in izvede akcijo za dvignenje tujskega prometa. Tujski promet mu privede Strado in Zefo. Strada povzroči etično krivdo, Zefa tragično. Peripetija. Zefa upropasti moža. Katastrofa. Ta geneza vzročnosti je formalno vseskozi pravilna, kakor je tudi sofizem formalno pravilen, a vendar vsebinsko neistinit, ker krijejo premise skrito napako. Analogno je v .prometu" psihološka napaka v prvi premisi in ta napaka ostane do zaključka: ergo je upropastil Ivana tujski promet. Vidne težkoče vsled tega vzrastejo v psihologični motivaciji, nedoslednosti začrtanih karakterjev in neenotnosti ideje. To bi bila edina hiba, ki bi jo najstrožja kritika mogla oponesti .Prometu". Detelo pa gre soditi z drugega stališča. Vrlina Deteline epike je pisateljev zdravi, rahlo - satirični humor in pa spretnost slikanja gotovih markant-nih lic in grotesknih, klasičnokomedijskih situacij, ki te osebe zaidejo vanje. N. pr. Petan je naravnost klasičen stvor, nekaj istovrednega, srednjega med Molierjevim hipokritom in Dickensovim očetom male Dorit Situacija, ki vanjo zaide vsled Uršinega denarja, naravnost kliče po odru. Enako tipična sta Urša in major. Izrazita satira
— nikakor karikatura — je Zefa II., ki je sicer Zefi pred poroko psihično vendar premalo v sorodu. Škoda, da ni prikazal pisatelj Cile dosledno pasivne, idealno pietetne tudi pri priliki, ko oče zapusti bajto sestri. Vpričo rahlega naturalistično učinkujočega vtisa začrtanih lic bi morala Cila obstojati etično neomadeževana ko kontrast sestre in nositeljice morale. Marica je bolj začrtana, nego izvedena, mrzel ostane Andrej, tuj "Janez, Gričar, vpričo tipične Korbinke in Gri-čarice. V Alesandru Stradi in Ivanu Korbinu je že omenjena etična neresničnost in etično ne-motivirana katastrofa: Strada, ki moralno ne seže Ivanu ni do kolen, pobedi moralno in materialno, Ivan brezmejno pade pod Petana, ki ga vsaj p r e k 1 i-čejo ne. Odločno nikakor pa ne gre obračunati s povestjo enega naših najboljših epikov, kakor je storil to podlistkar v .Slov. Narodu". V .Prevodih iz svet. književnosti" je izdala .S. M." v Vlad. Levstika prevodu Dostojevskega epohalne .Zapiske iz mrtvega doma" in s tem vsaj deloma popravila zamudo pri .Razkolnikovem". Želeti je, da izda .M." v bodoče vsaj še .Bratje Karamazov". Prevod Levstikov je tečen, tisk knjige med publikacijami najbolji.
— Ko dominanta zveneča v akordu v letošnji .Matici" redigiranega slovstva zveni glas .mrtvega dor..a". Vpričo Rusa seveda samo sobrnita Milčinski in komaj slišno tragika osebnosti pevca s cest in step. — .Letopis" je karakteristična slika marljivega delovanja predsednikovega v .Matici" in obenem njegovega privatnega mnenja no izgovoru" .1" v slov. književnem jeziku. Mi bomo šli za onimi, ki so znanstveno ugotovili
— kakor jim dr. Ilešič sam priznava (str. 52.) — dialektično izgovarjavo ,I"-a, baš dosledno z ozirom na .socialno občilo", boječ se robatosti pok. dr. Štreklja, ki bi nam znal sicer še iz groba posvetiti z — Abderiti. (Vide, Štrekelj, Pravopis, str. 5 ) Dr. I. P.
Odbor o va seja «Matice Slovenske* dne 23. januvarja 1913. — G. predsednik se spominja smrti f ustanovnika Ivana Murnika. — Marca meseca bo 50 let od prvih priprav za ustanovitev .Matice Slovenske". — Letošnja glavna skupščina bo dne 9. (devetega) marca. — Korekture zemljevida se razpošiljajo v obmejne kraje v revizijo. Iz poročila blagajnikovega je razvidno, da se proračun za 1912 ni prekoračil. — Poverjeniku, ki prijavi vsaj 20 članov, se dado publikacije v dar, ako na to reflektira. Tajnik poroča: Članov je bilo za 1.1912. 3370. Tekom 1. 19i2. so pristopili štirje ustanovniki in štirje umrli.
"Slovenski Sadjar* se imenuje nov list za pospeševanje sadjarstva. Izdaja ga strokovnjak deželni sadjarski učitelj M. Humek v Ljubljani. List bo lahko mnogo koristil za povzdigo sadjarstva, ker bo prinašal tehtno berilo in krasne barvane priloge. Naročnina znaša na leto 3 K.
Meje loškega gospostva freisinških škofov.
Po listinah, s katerimi se je zabeležila podelitev loškega okraja škofom v Freisingu, prvikrat stopiajo nekateri gorenjski kraji iz temne zgodovinske preteklosti na beli dan. Važne so tedaj te listine ne le za domačo zgodovino, ampak tudi za zemljepis precej velikega dela gorenjske plati.
Ni še natanko določeno, kje so dandanes v onih listinah imenovani kraji, tudi meje loškega gospostva še niso vse fiksirane. Razni pisatelji so že poizkušali rešiti težke uganke, katere delajo listine z navajanjem krajev, kakor pl. Zahn, Schumi, dr. Kos, L. Pintar in drugi. Nekaterim pisateljem se je določevanje mej in razlaganje krajevnih imen loške okolice le deloma posrečilo, drugi preiskovalci so pa pokazali veliko bistroumnosti, ker so se posluževali dobrih pomožnih sredstev. Gotovo je, da samo jezikoslovje pri razlaganju krajevnih imen ne zadostuje, ampak se mora poznati tudi lega krajev ter njihovo zgodovinsko ozadje. Stari urbarji, katastralne mape, zemljevidi, na katerih so zarisane meje davčnih in političnih občin ter meje sodišč in okrajnih glavarstev, vse to dobro služi pri določitvi starih mej, ki se mnogokrat, kakor bomo videli, z novimi mejami čudovito vjemajo.
Cesarji in kralji ¿0 freisinškim škofom množili posestvo v loškem okraju z večkratnimi daritvami. Najprej so jim podelili Selško, potem Poljansko dolino do Žirovskega ozemlja, nato svet blizo Medvod, pozneje onega ob desnem bregu Save in nazadnje še kraje, ki leže proti Cerknemu in Idriji.
Ko opisujemo v tem sestavku meje loškega gospostva, ne navajamo samo krajev, ki se nahajajo v omenjenih podarilnih listinah, ampak tudi druge kraje, za katere se nam zdi, da leže dandanes ob točkah starih mej gospodarstva.
Leta 973., dne 30. junija, je cesar Oton II. podelil freisinškemu škofu Abrahamu nekatere dele svoje lastnine v vojvodini koroškega vojvode Henrika, v grofiji grofa Popona. Ta grofija, katere središče je skoro gotovo bil Kranj, se je tačas po latinsko imenovala Carniola, po domače pa Kranjska marka. Škofu podarjeni svet je obsegal Selško dolino ali porečje Selške Sore ter kraje od Loke do Sv. Jošta na desni strani potoka Žabnice. Mejo listina začne določevati ob izviru Žabnice. Ta potok je bil tačas precej močnejši, kakor je dandanes, kar kaže stara struga ob izlivu potoka v Soro, ki je sedaj večinoma suha.
Pričela se je tedaj meja pod sv. Joštom na Javorniku, kjer spodaj izvira Žabnica. Odtod je šla po vrhu hribov med Sv. Mohorjem in Besni-škim borštom dalje do Pečane (Rakitovca), od tod doli mimo Zalega Loga čez reko Soro na Mladi Vrh, Krivo Brdo in Lubnik, na stari loški grad Wildenek in za mestom Loko čez Poljansko Soro. Obsegala je dalje nekaj brega reke Sore na desni strani do tja, kjer se Žabnica pod Lipico izliva v Soro, in potem ob potoku Žabnice gori mimo Trate in vasi Žabnice nazaj do Sv. Jošta. V tem ozemlju listina omenja naselbine : Žabnica, Loka, Suha (Sušani) in Selca.
Leta 973., dne 23. novembrn, je pa cesar Oton II. škofu Abrahamu k zgoraj navedenemu ozemlju podelil še nekaj sveta v Kranjski marki, v grofiji grofa Popona, namreč Selški dolini je dodal še Poljansko dolino. Tačas so se meje vnovič določile takole: Od izliva potoka Žabnice gre meja po vrhu hribov do Pečane ter do konca teh planin (najbrže se s tem misli takrat še neobljudena Davča), potem od hriba Blegaša, pod katerim izvira potok Hotavlja (Cotabla), dalje ob potoku do njegovega izvira v Soro (Poljanščico), nadalje čez Soro na vrh hriba Žirovski vrh, ki leži proti vzhodu, potem čez Hrastov vrh, Pasjo Ravan, Kopačnik in Utošec do Osolnika. Blizu Kopačnika v Božni, ali pa še bolj gotovo prav na Osolniku, je stal grad, ki se je imenoval .Bosisen". Tu se je spustila meja navzdol do reke Sore pri vasi Hosta. Prav ista je bila do-sedaj pri Loki meja med okrajnim glavarstvom kranjskim in onim ljubljanske okolice, oziroma meja loške sodnije proti sodniji ljubljanske okolice ; šele zadnji čas se je ta meja pri vasi Sori pomaknila proti jugu. Naprej je šla meja ob Sori doli, tako da je za en oral sveta na desnem bregu Sore bilo škofovskega, in dalje je šla do
plitvine, ki se imenuje Stresov brod, blizo Ladje nasproti vasi Sori, todi čez vodo Soro, kjer se je zasukala proti zapadu do Gorenje Vasi. poiem je šla vzhodno do Kranjske ceste, pri Jerp^rici, in naprej gori naravnost po tej cesti proti severu. Cesta v Kranj dela še dandanes mejo med katastralnimi občinami Podreče, Mavčiče in Praše ter med občino Godešče. V kraju .Pri meji" pride kranjska cesta do katastralne občine Jame. Ta občina sega še dandanes čez Kranjsko cesto, tako da k njej spada tudi gozd Dobrava, ki stoji na levi strani ceste, in sicer jugozapadno od za-selja .Pri meji", ki je na desni strani ceste.
Stara meja se je I. 973. v tem kraju določila tako, da naj polje na vzhodni strani, kakor tudi ozemlje .Pri meji" z gozdom Sorsko Dobra/o, bo škofovski, svet pa, ki leži med krajem .Primet" in med „Vuizilinisteti", naj meja prereže po sredi. Od severo-zapadne točke ozemlja „Primet", dandanes tedaj od te točke katastralne občine jamske, je šla meja naravnost proti zapadu do potoka Žabnice. Prav tako gre še dandanes meja med loško in kranjsko sodnijo.
Kje sta pa bila nekdaj v listini omenjena kraja .Primet" in »Vuizilinisteti", za to se pisatelji najbolj pričkajo. Da bi Vuizilinisteti bili Železniki, kakor je pisal Schumi, o tem niti ne govorimo. Dr. Kos pravi v .Gradivu za zgodovino Slovencev" II., str. 340. „Mi vemo, da Pri-met so Praše in da se je nad Jamo nahajala meja freisinške zemlje ter se vlekla od Save proti zahodu do kranjske ceste ter naprej potem proti potoku Žabnici, kolikor toliko po isti črti, ki še sedaj loči stražiško občino od starološke. Ker pravi listina, da .spatium, quod iacet inter Pri-met et Wuizilinisteti per medium dividatur", je iz tega razvidno, kje nam je iskati ta Wuizilinisteti. Bil je namreč za toliko od rečene meje proti severu, za kolikor so Praše proti jugu. Ta kraj pa ne more biti drug, kakor vas Breg, ker sosednja Drulovka je že preoddaljena."
Nam se tudi Kosova razlaga ne zdi verjetna. Ako bi „Primet" bile Praše, potem bi bila meja freisinskzga posestva segala prav do Save, kajti Praše leže trdo ob Savi. Neverjetno je pa, da določite!j meje, ki se je oziral na razne potočke, ne bi bil imenoval tako važne mejne točke, kakor je reka Sava.
Tudi ni nobene prave opore za Kosovo trditev, da bi Vuizilinisteti bili Wiselin-steti, to je prostor, kraj ali breg ob travničku, tedaj sedanja vas Breg. Vse to je prisiljeno. Bolj verjetno bi že bilo, da je Vuizilinisteti; Veselinov svet. V tistih časih so namreč živeli pri nas tudi grofi Veselini.
Istotako bo komaj držala razlaga g. kustosa L. Pintarja, ki v .Časopisu za zgodovino in naravoslovje", 1912, str. 123, pravi, da Primet pomeni Praše, češ, da je .premet" toliko, kakor praha, to je kraj, kjer je premetena ali preorana prst. Da ta razlaga precej šepa, je očitno.
Zdi se nam, da se je g. Pintarju bolj posrečila razlaga imena .Vuizilinisteti", ki je sicer precej drzna, a zanimiva. Pintar meni, da so se Mavčiče takrat imenovala Mala vas, po gorenjsko izgovorjeno Mava vas, prebivalci so bili Mavovisici, Mavovaščani, in odtod Mavčičani, Mavčiče. Jezikoslovno bi bilo to izvajanje mogoče. Bolj trda pojde z nemško prestavo te besede. »Mal", pravi g. Pintar, se je v srednji visoki nemščini reklo .luzzel", .šteti" je pa kraj ali vas, LUzzelstet« ali Vuizilinisteti = Mala vas, Mavčiče. Podobno se je že zgodilo z besedo Michelstetten. Michel = velik, tedaj Michelstetten = Veleselo ali Vele-sovo, kakor je ta kraj razložil Levstik.
G. Pintar toži, da ni jasnosti v določitvi meje v listinah iz 1. 973. Nekoliko težav bi se bil g. Pintar otresel, ako bi bil sprejel podmeno, katera stoji že v .Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko", I., 58, da je bil kraj Primet = pri med(ji) = pri meji istotam, kakor je sedanji kraj .Pri meji". Prav pri tej točki se določevalec meje ustavi in išče sredi ravnine neke trdne točke. Zelo verjetno je, da je bila na tem mestu že poprej meja med dvema grofijama, recimo kranjsko in ljubljansko grofijo, in da je odtod k.aj dobil svoje ime .Pri meji". Težave dela g. Pintarju tudi to, ker nekaj napačnega trdi, ko pravi: .Toda .Primet" vendar ne more biti .Meja", kajti ta deli po sredi ozemlje .Primet", Sorsko Dobravo in kar je med Prime-tom in Vuizilinisteti."   Prvi   del te trditve ni
resničen, kar je avtor tudi sem malo prej drugače povedal, da namreč Primet, in Sorska Dobrava spadata v isti soobseg. Drugi del trditve je pa lahko umeven, ako vzamemo, da je Primet oni kraj .Pri meji", Vuizilinisteti pa Mavčiče. Ako potegnemo mejo po sredi med krajem .Pri meji" in Mavčičami, seveda od juga proti severu, ne pa od zapada na vzhod proti Savi, potem imamo na levi strani zgoraj določene meje one njive, o katerih je v listini rečeno, da leže ob cesti proti vzhodu, na desni strani meje je pa mavčiški svet. Taka rešitev one težavne točke je nele mogoča, ampak tudi zelo verjetna. Nobena vas ob Savi, kakor se nam zdi, tačas še ni prišla pod gospostvo freisinških škofov, ampak so prišle šele 1. 1002., kakor bomo pozneje videli.
Tretja podaritev sveta freisinškim škofom se je zgodila 1. oktobra 1. 989. Kralj Oton III. je podelil škofu Abrahamu razen prejšnjih posestev v Selški in Poljanski dolini še svet proti Medvodam, ki je spadal v marko vojvode Henrika in grofijo grofa Waltilona. Henrik je bil tačas kot koroški vojvoda tudi kranjski (najbrže gorenjski) mejni grof. V njegovi mejni grofiji je gospodovalo več grofov. En tak je bil Waltilon, drugi pa Wernhard. Waltilon je bival, kakor sodimo, v Kranju in je bil gospodar onega sveta, katerega je 1. 973. upravljal grof Popon. Na svetu pri Medvodah je bi! pa za gospodarja grof Wernhard, ki je utegnil bivati ali v Ljubljani, ali pa na Šmarni Gori. Meje te podaritve so bile skoraj iste, kakor so omenjene v listini z dne 23. novembra 1. 973. Posebej se le še omenja, da je šla meja od gradu .Bosisen", recimo od Osolnika, na Gosteški potok in ob njem naravnost do Sore, škofovski so pa postili tudi hribi, ki gledajo proti reki Sori, ter svet ob Sori doli do Medvod, kjer se Sora izliva v Savo. Na jugu je tedaj šla meja do grofije grofa Wernharda. Izvzeto je bilo pa na tem ozemlju posestvo, katero je bil kralj podaril Pribislavu, bivajočemu na (starih) Goričanih, ali pa na Osolniku. Posestvo tega S'ovenča Pribislava je mejilo s škofovskim posestvom ob Gosteškem potoku, ali pa ob potoku Ločnici. Ne more se po listinah dognati, da bi bilo kdaj kaj drugega sveta sedanje sorske župnije spadalo pod urbar freisinških škofov, razen vasi Pungert, Gosteče in Senica. Te tri vasi pa navaja že urbar iz L ¡291, kot škofovske in pripadajoče godeškemu županstvu.
Nadalje .se je razširjanje loškega gospostva izvršilo 24. novembra 1.1002., ko je kralj Henrik II. podelil freisinškemu škofu Goteskalku posestvo Stražišče v grofiji grofa Waltilona. Tega grofa smo že omenili pri podaritvi L 989., omenja se tudi v blejski listini z dne 10. aprila 1004., kjer stoji pripomnja, da je tudi Bled spadal v njegovo grofijo.
V podarilni listini iz 1. 1002. je pa rečeno, da je bil s Stražiščem vred škofom podarjen ves svet med tremi vodami: Lipnica, Sava in Sora. Čudno je, da se je učeni g. dr. Kos v knjigi .Gradivo za zgodovino Slovencev", III., str. 6, ko navaja to listino, glede Lipnice vrezal. Piie namreč: .Lipnica ali Žabnica je potok, ki se pri Lipici izliva v Soro." Nedvomno je pa, da se tukaj misli oni potok Lipnica, ki se pri Podnartu izliva v Savo. Todi je bila pozneje vsa stoletja meja med loškim gospostvom in radovljiško (Upniško) graščino Waldenburg. Dobili so tedaj 1. 1002. škofje ozemlje stare šmartinske župnije, pod katero so spadale tudi iz Šmartina pozneje izločene župnije Olše, Bčsnica in deloma Mavčiče, tedaj ves svet na desnem bregu Save od Pod-narta do Mavčič.
Na levem bregu Save se jeLoki pridružilo Okroglo, spadajoče pod župnijo Naklo.
V trinajstem stoletju so imeli Upniški gospodje praske s freisinškimi škofi zaradi nekega gradu Wartenberga, katerega so bili sezidali pod Šmarjetino Goro nad Rakovico. Morali so pa 1. 1263. z listino izjaviti, da se nočejo lastiti nobenih pravic do Wartenberga, Okroglega in Stra-žišča. Zato se je potem grad Wartenberg podrl, da ni več delal neprilik škofovskim oskrbnikom.
Pozneje so dobili freisinški škofje v last tudi osliški in žirovski okraj, tako da je segalo njihovo gospostvo na zapadu blizu Idrije in do goriške reje. A.KoMar.
Za smeh in kratek čas.
P. n. naročnikom »Gorenjca"! V prvi letoinji Številki sem Vam poslal nalogo o štirih kronah. Gotovo ste kaj poizkušali in ste radovedni, če se je komu naloga posrečila. Danes, ko je konec predpusta, Vam hočem o tem nekaj odgovoriti. — Prvi se je oglasil visok gospod, rekoč: Treba je vse štiri krone nazaj zavihati in drugo k drugi primakniti, pa je." — Na ta način seveda naloga ni rešena, ker krone morajo ostati take, kakršne so. (Celo svetoval bi onemu gospodu, naj nikar kron ne viha, sicer bi imel opraviti še z državno gosposko!) — Drugi pa jo je pogruntal takole: »Vzel sem dve kroni; te tri sem skupaj djal — pa so se Štiri krone dotikale ..." Ljubi moj! — Brihten si že; ali naloga zahteva štiri posamezne krone. Torej z nagrado ne bo nič! — Najbolj „kunštno" je pa naredil nek šolar na Gorenjskem. (Sporočiti hočem doslovno njegovo pismo.) On piše takole: „Zame je bila naloga s štirimi kronami le zato težavna, ker dolgo nisem mogel do njih. Ko sem jih imel, so me tri takoj ubogale. Četrto sem pa v kovač-nici preščipnil. Zdaj pa leže tako, kakor je bilo naloženo. — Prosim tri krone nagrade in še eno za težko nalogo, ker bom moral preščip-njeno krono variti. — Mislim, da mi jih bo Vaš smešničar rad naštel; saj mora biti silno bogat mož, da se lahko s kronami igra, jaz pa Še vinarje za šolske zvezke težko zberem. Pa rajše kakor krone bi imel »Gorenjca". Naj bo smešničar tako dober, da krone da" zame za naročnino »Gorenjca", da ga bova z očetom brala. (Če pa v »Gorenjcu" poveste, kako sem nalogo rešil, sem pa tudi dosti plačan.") A. V., šolar. — Ta je pa dobro naredil, kajne? Le žal, da se mu kljub njegovi brihtnosti naloga ni posrečila. — No, povem Vam odkrito, da se tudi meni do danes še ni posrečila dana naloga; zato sem se na Vas obrnil, misleč, da ste drugi bolj „kunštni". A kakor se kaže, smo si glede »kunštnosti" do sedaj še vsi enaki in kot take Vas pozdravlja smešničar »Gorenjca".
Trden sklep. Janez gre mimo gostilne; pivci ga vabijo, naj gre pit. Janez se brani, rekoč: »Prvič sem rajni materi na smrtni postelji obljubil, da ne bom več pil; drugič sem moral to obljubiti g. fajmoštru; tretjič sem pa sam tak sklep naredil po tem, ko sem ga en frakelj izpil."
Pijanec. Matevž se gre k vaškemu brivcu Jernaču brit. Med potjo se pa precej naleze žganja; izpodrsne mu in pade v jarek. Ravno ta čas pa je izpustila soseda svinje na prosto. Ena svinja pride tudi do Matevža in ga začne iizati po obrazu. V polsnu začne ta vpiti: »JernaČ, danes imaš pa slabo britev — tako čuka!"
O, ta pozabljivost! Profesor hoče svoji nevesti poslati krasen šopek v zaprti škatlji. V škatljo dene listek z besedami: Vaša podoba. Škatljo odpošlje — pozabi pa vložiti šopek...
Iz šole. Katehet: Kdo posluša našo molitev? — Učenka: Mama.
Izplačano. A: »Ali delate vedno tako slabe dovtipe in šale?" — B: »Ne! Ravnam se pač po družbi."
Dobro sredstvo. Ptičar: »Gospa, kupite tegale gimpelna, lepo poje. — Gospa: »Saj nič ne poje." — Ptičar: Oja, le začnite mu kaj žvižgati, pa ptič misli, da ima drugega gimpelna pred seboj in takoj začne peti."
Poučni del.
Čilski salpeter je strupen. V nekem nemškem strokovnem listu beremo o tem gnojilu nastopne zanimive podatke: „V sosednji vasi — tako piše neki dopisnik — je izpiral neki gospodar na dvorišču vreče, v katerih je bil čilski salpeter. Voda se je po nekem jarku odtekala. Slučajno so prišle krave do luže in so lizale vodo. Še tisti dan so 4 krave poginile. — Nekdo drugi pravi: Čilski salpeter vpliva na živali kakor arsenik. To se je pokazalo na žalosten način minulo jesen na Nižje Avstrijskem. Poljedelsko ministrstvo je dalo velik travnik pognojiti s čilskim salpetrom z namenom, da bi kmetje videli izreden učinek tega gnojila. Nesreča pa je hotela, da je že drugi dan prišla na travnik čreda goveje živine. V trenotku je vsa goved obolela in ni bilo nobene rešitve. Ker so kmetje imeli veliko škodo, katere niso zakrivili sami, so zahtevali od vlade primerne odškodnine, katero bodo gotovo tudi dobili. — Od 15 poročevalcev jih 12 trdi, da je čilski salpeter strupen in da je treba ž njim previdno ravnati. — Kajnit je menda strupen za kokoši; brez nevarnosti pa je Tomaževa žlindra.
Kipi iz gipsa od prahu radi očrne. Lahko kipe pobarvaš, ko si spihal ž njih prah. Najprej jih namazi z mlekom in potem z belo, oljnato barvo, kateri si dodal v terpentinu raztopljenega voska. Kip pa prebarvaš, ne da bi vlekel s čopičem, ampak v kratkih, naglih pritiskih. Tako pobarvane kipe pozneje lahko snažiš z vlažno cunjo.
MQfara izkušnja me uči in drži, da mUja äicil d za odpravo izpustljajeV, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd lilij ino mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah. parfimerijah i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod.  147 50— 42
Pojasnilo.
Da pridem različnim govoricam v okom sem prisiljen tem potom javno pojasniti, da g. Josip Cvar nima na mojem posestvu niti vinarja terjatve. Svarim pred takimi govoricami.
Viktor Skrem.
32
Več kotlov
vsake vrste se poceni dobi pri
Jožefu Pegama o
33 3-1
Odda se o naletu
lokal
hI |e pripraven la špecerijsko trgovino aH kako drago obrt. Hataala se na dobro Močem kraln.
Odda se tako].
Dne 16. svečana 1913 ob 9. uri dopoldne se vrši
redni občni zbor
zadruge rokodelskih in so-:: rodnih obrtov v Kranju ::
v zadružni pisarni »Nova pošta".
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelništva.
2. Poročilo blagajnika In odobrenje letnega
računskega zaključka.
Načelnik.
PRIPOMBA. Ako ob določenem času ni občni zbor sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor pri vsakem številu članov. 31
Zobozdratnilški In zobo-::     tehnIShl ateljč ::
Dr, Edv. Globočnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik
V KRANJU
v HlebševI hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne Izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—5
Kttpi $e hiša
ležeča v sredini mesta Kranja.
Ponudbe na upravo tega lista.
28 1
Stanovanje
u sredini mesta, z dvema = ali tremi sobami =
Ponudbe na uptuvništvo »Gorenjca'.
30 3—1
Naznanilo.
as« 1. april t.l.oli pozneje
Naslov pove uprava tega lista. 29 1
JJUT"   Priporoča se ""^Mi
trgovina s špecerijski blagom:: deželnimi pridelki in deliti«
kakor tudi
© kavarna in zajulrkovalniea ®
Zdravko pranje
v pranju (.Zvezda').
Istotam 338 13-ia
se sprejme učenec.
* Pomožna blagajna v okviru zadruge * rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju
je začela
s 1. februvarjem 1913 uradovati in je ::   v teku  prvega tedna  pristopilo ::
čeaj  SOO članov*
Prosijo se vsi obrtniki, katerim je mar lastni prid, da sebe Is svoje uslužbence tako] zavarujejo pri tel blagajni, ker so vplačila 27 nizka, podpora pa visoka. Načelstvo.
Red i In o - zdravo- po če n.t Za otroke najb-oljše
5466