LETEČI MOŠČAN - FRANCI JERANČIČ
Kljub temu, da sva oba Ljubljančana pa še Moščana in skorajda soseda, sem šele iz neke revije zvedel.da ima Franci Jerančič za naše razmere dokaj nenavadnega konjička: vozi namreč na avtomobilskih dirkah! Nič nenavadnega, bi morda kdo rekel, da je takfli dirkačev pri nas več kot dovolj. Že res, toda Franci dirka z dirkalnim avtomobilom, s for-mulo 2 in je prvi in edini Jugoslovan (vsaj tak, ki živi in dela v domovini, kajti sicer nas je povsod dosti), ki uresničuje svoje najrosnejše sanje o hitrih avtomobilih.
Franci je po poklicu mehanik. Vonj po bencinu in šum motorja sta mu tako rekoč v krvi. Njegov oče je bil nekoč sam aktiven dii-kač in dirke so zamikale tudi malega Francija. Leta 1969 je pričel s svojo avtomobilistično kaiiero. Takoj ko je opravilvoz-niški izpit, se je vkljucil v AMD Moste in še istega leta se je z za-stavo 750 udeležil rallyja Pri-morska.
Do leta 1972 je bil član nafe-ga AMD, takrat pa je prestopil k novoustanovljenemu          klubu
AMD Olimpija. Nabavil si je avto za cestno-hitrostne dirke steyr-puch 650 TL. A rallyju je ostal zvest in istega leta je osvojil dru-
go mesto na republiškem prvenstvu v rallyju v skupini do 850 ccm. Leta 1973 je prestopil k AMD Skofja Loka in to društvo je bilo prvo, ki mu je dalo ktedit za nakup novega avtomobila tei mu deloma po-vrnilo stroške tekmovanja. Ven-dar Franci ni čutil pravega zado-voljstva na takšnih dirkah in sklenil je, da vsaj nekaj časa do-mače dirke pusti, saj niti ni bilo pravega zanimanja. Lani si ie za 10.000 mark - kar je približno tretjina cene - kupil huje po9co-dovano formulo Ford in jo spra-vil v kolikor toliko dobro stanje. S takim avtom ali bolje rečeno bolklom se je udeležil vseh po-membnejših mednarodnih dirk in osvojil prvo mesto v klasi na evropskem eorskem prvenstvu v Dovraču. Seveda ni 9o tako hitro, saj se je na prvih nekaj dii-kah v bistvu še edno učil in si nabiral izkušenj.
Eno sezono je torej vozil s formulo Ford - model Lotus 69, potem ga je v Avstriji opazil nek angješki menažer. ki ga je pripowc.il Johnu Surteesu. John Surtees mu je dal v uporabo avto, vendar večino stioškov Franci še vedno plačuje sam. Stioški prevoza so namreč zelo dragi, Surtees pa se je zaradi de-signa novega avtomobila znašel v
težavah. Tako ga pride veliko ce-neje, če avto odstopi mlademu in perspektivnemu tekmovalcu, kot če sam skrbi za vse prevoze.
Letos je bilo zelo veliko slišati tudi o nastopu Jugoslovana Je-rančiča na formuli 1 v Zeltwegu in kar takoj moramo reči, da to ni bila zgolj reklamna poteza or-ganizatorjev diike, ki bi želeli s tem privabiti čim več Jugoslova-nov. (Ti že tako trumoma hodijo v Zeltweeg kot tudi v Monzo). Franci je imel namieč na razpo-lago formulo 1 TS-16, vendai ni našel pokrovitelja, ki bi pomagal kriti vsaj stroške uporabe vozila, ki znašajo za tri dni približno 5000 funtov. Za ta denar bi imel Franci pravzaprav prvič na raz-polago tudi tovainiske mehanike in ne bi mu bilo treba skrbeti za ' nič drugega kot samo za vožnjo. Zanimivo je, da je povsod dru-god ravno nasprotno. Zelo težko je namreč priti do avta, tisti pa, ki mu to uspe, ima takoj tudi pokrovitelja. No, Franciju je bilo veliko lažje priti do avta kot do pokrovitelja. Tako je bil njegov prvi nastop na grand prix dirki preložen za nedoločen čas.
,,Ravno sedaj potekajo razgo-vori z Astrojem prek Tobačne tovaine in z Martinijem prek Slovina. Ti dve firmi bi namieč bili pripravljeni prihodnje leto kriti moje nastope v formuli 2 in vsaj tri nastope na formuli 1. Prve vožnje bom naredil že letos novembra, če pa pride do aranž-maja, bom prav gotovo nastopil vsaj na treh Velikih nagradah."
Novinarji vodilnih avtomobili-stičnih revij imajo Francija zeio radi in vedno, kadar tekmuje, pi-šejo tudi o njem. Dobro namreč vedo, da dirka v najbolj nemogo-čih pogojih in ga kot voznika ce-nijo. Zal je imel Franci kljub od-ličnim vožnjam na šestih dirkah v formulj 2 eno samo uvrstitev (bil je trinajsti), saj bodisi zaradi
okvare ali zaradi gum dirke ni mogel dokončati. Seveda se mora zaradi slabega avtomobila in zaradi pomanjkanja denainih sredstev veliko bolj potruditi kot drugi in tudi voziti mora nepri-memo bolj požrtvovalno (kar pa je tudi bolj nevarno)!
Velika je razlika med dirkači, saj imajo skoraj vsi idealne po-goje za hiter napredek, dobre avtomobile, več možnosti za tre-ninge in seveda več denarja. Lahko si mislite, da se bo Franci kaj težko odločil za trening, če ve, da so na primer samo gume izredno drage, pa z njimi lahko vozi največ na dveh dirkah. (V itustracijo naj povemo, da neka-terim tekmovalcem menjajo na eni dirki vse štiri gume tudi po nekajkrat!) DA seveda o drugih stroadh negovorimo.
,,Dirkači so ambasadorji svo-jih držav, saj na dirkah, krso po vsem svetu, predstavljajo ne le firmo, temvec tudi svojo domo-vino. Reutemana je napr. pod-piial celo predsednik Peron. Mo-ram reči, da sem zelo slab pred-stavnik svpje domovine, kljub temu da se zelo trudim. Dirkam v izredno težkih pogojih in Jjud-jeto vidijo."
Upajmo, da se bo stvar ven-darle spremenila in da bomo v časopisih pisali o Franciju Jeren-čiču z Zaloške ceste ne le kot o atrakcvji, temveč - prek naše pomoci tudi o uspehih, ki jih bo dosegel v tem lepem, nevainem športu.
IG