Državni zbor. Gosposka zbormpca je v driigem in tretjem 6itanju sprejela spremembo državnozborskega poslovnika, kakor ga je sprejela poslanska zbornica. V državnozborski zapisnik se morajo sedaj sprejeti tudi slovanski govori; sprejeta pa je bila tudi reso]/iici.ia dr. Kleina, ki izraža težke pomisleke zoper jezikovne sDremerabe v državnozborskem poslovnikii in meni. da se naj pri konftni uravnavi jezikovnih rjizmer uredi tudi vprašanje poslovnega jezika v državnem zboru in sioer tako, da ostaue nemščiiia občevalni jezik. Prodlog dr. Grabmayrja. da naj ostano v državnem z!;oru pri dosedanjem. jezikovnem običaju, je bil odidouieu. ¦ Paft pa je bil sprejet posredovalni predIeg Biiinskega, naj vlada stopi v svrho rešitve vprašanja o poslovnem jeziku v državni zbornici v stik z obema zbornicama in naj potem na temelju teh dogovorov stavi j>rimerne predloge. Neniški liberalci dr. Grabmayr, dr. Klein in grof Auersperg so v dolgib govorib skušali dokazovati, da vpisovanje nenemških govorov ni potrebno. Ceh dr. Fort jib je dobro zavmil, češ, da se v teb resnib časih skuša vlivati olja na ogenj narodnih sporov v Avstriji, kakor to delajo sedaj vsenemški prenapetneži. S tem, da se je sprejol. slovanski predlog, se ni Nemcev v njih pravioah čisto nič oškodovalo, nenemški na;rodi so si v večletni vojski pa6 zaslužili, da se tudi njih jezikovne pravioe upošteva posebno z ozirom na ustavna določila. Torkova seja državnega zbora se je že vrSila po novem poslovniku. Gesar ie namrečš spremembo poslovnika že dne 11. t. m. potrdil. V seji dne 12. junija je pri prvem čitanju začasnega proraCuna govoril ministrski predsednik grof Klam-Martinic. Njegov govor je bil bogat na besedah, pa reven na mislib. Odklonil je sicer državnopravne težnje.Cehov in Jugoslovanov, pa ni povedal podrobnih in natanSnih načrtov, kako namerava sporazumno s parlamentom izvršiti preureditev Avstrije, zlasti kako namerava izpolniti obljubo v prestolnem govoru, ki zajamčuje vsem avstrijsdim narodnostim v okvirju države svobodni narodni in kulturni razvoj enakopravnib narodov. Grof Xlam-Martinic je kot glavno in bistveno točko svojega vladnega programa določil: avstrijstvo. Poslanec dr. Korošec, ki je v tej seji govoril v imenu Jugoslovanskega kluba, mu je prav dobro odgcjvoril, da je Klamovo avstrijstvo krijvo avstrijstvo. V torkovi seji so slovenski poslanci vložili sledeče interpelaoije: Roškar in Pišek o oproSčenju samostojnih poljedeleev in rokodeloeV od vojalške službe, Roškar in Jarc o Casniških poroftilih glede nameravanih najvišjih cen za vino; Jarc o primeroma veSjem rekviriranju živine v Avstriji, nego na Ogrskem.