Številka 8
8. Augusta 1926
Cena številki 1 Dinar,
Poštnina plačana v gotovini,
E. BALKANYI D, LENDAVA,
Nevtepeno Poprijeta DevicaMarija
Pobožen mesečen list.
Vrejflje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Crensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepe-noga poprijetja 1. 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi slovenski
list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na'posamez~ noga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
i. ^".Pl fl f JL* li ▼ flv 9 v VT) '
Dobre knjige. Skoro za nikšo drflgo reč naš človik ne da tak žmetno peneze vo kak za knige. Si misli i pravi: Eh, ka bom s knigami, oemam časa čteti! Pa je ne tak. Dobra kniga je naj-bolši prijatel. Priporočamo sledeče knige: Sv. Alojzij, Pod zastavo sv. Frančiška, Mala skrivnost, Ura molitve za zedinjenje, Rožica s Krasa, Fantič le gor stani, Don Bosko, Dominik Savio. — V Martinišči se dobijo lepe misijonske razglednice (karte) po 1 Din.
Kak čteš Marijin List? Edna velka falinga je pri vnogih lfldeh. Nikše vole nemajo, ka bi malo tudi premišlavali to ka čtejo. Či je kaj tak bole verskoga, kaj tak za premišlavanje, za dflšo hasnovitnoga, to že vnogi vkrej vržejo včasi kak naslov prečtejo. Radi bi samo kakše zgodbe ali čude čteli. TOdi to je dobro pa hasnovitno za dOšo, ar vsaka dobra zgodbica ma v sebi kakši navuk za tistoga, ki zna te navuk najti. Zato pa damo v M. List zmerom kaj takših zgodbic nego trbe čteti tudi drOgo ka je bole versko. Lepa navada je tarn, gde eden čte vsi drugi pa poslflšajo. Priporočamo tfldi, naj se M. List ne meče vkrej za papir nego gda ga vsi pri hiži prečtejo, naj se spravi v omar i na konci leta se da zvezati vse.
Premislavanje o Marijinom v nebovzetji.
Marijo mater božo na višini devištva preodiči Dobrota boža. V nebo jo podigne i jo koronflje z dikov. O kak vesela vest je to za nas, da mamo Mater, štera v nebi stanflje.
Marijina ločitev s toga sveta je bila posebno znamenita: 1. zavoio njenoga ločenja od sveta; 2. zavoio njenoga hrepenenja po nebesah i 3. zavoio lObezni do najvišiše dobrote.
1.	Marijina ločitev je bila znamenita zavoio ločitve od sveta. Marija je poznala bole kak vsaki drugi, kak minlive i nikaj vredne so vse zemelske stvari. Nigdar ne mela poželenja po časnih stvareh; zato je bila tfldi njena ločitev lehka,^ merna i spravna, ar njenoga srca ne nikaj vezalo na te svet. Žalostno, da se to ne bo zgodilo pri onih šteri vežejo svoje srce na posvetnost i po-stavlajo svoje vflpanje na minlive stvari. Njihov konec bo pun bolesti, bridkosti, straha i obžalovanja.
2.	Marijina ločitev od sveta je bila znamenita zavoio hrepenenja po nebesah. Marija je dosegla, kak pobožno zročilo pravi, šestdeseto, ali dvainšestdeseto leto svojega živlenja. To dugo število let jo je predugo zadržavalo od nebes, po šterih je vedno hrepenela. Zato njoj je smrt bila kak zaželena sila, ar je samo po njoj mogla v veselje nebeške domovine. Nepopislivo je bilo njeno veselje i njeno hrepenenje, gda je vidila, da še samo korak trbe včiniti, pa bo v nebesah! — O kak milOvanja vredni smo mi, ki tak liibimo te kraj pregnanstva svojega, to dolino skuz, — svojo pravo domovino pa, nebeški Jeružalem, skoro sčista piiščamo iz pogleda naših oči, iz našega spomina.
3.	Marijina ločitev od sveta je bila znamenita zavoio lubezni do najvekše dobrote. Po pravici lehko pravimo, da je bio zrok njene smrti prevelika liibezen do Boga. Le premislimo, kak leži pre-blažena Devica na siromaškoj posteli. kak drži svoje roke sklenjene na svojih prsah svoje oči pa obrača proti nebesam. Glej, kak pobfldjavle dejanja najglobokejše i najprisrčnejše lObezni, potem roma v večnost, da bi tam lGbila večno, kaj je iti Iflbila časno. — O da bi tfldi naš zadnji zdihaj povedao popolno liibezen do Boga! Kak vesela i presrečna bo te naša smrt!
Marijina pot v nebesa.
Marijina pot v nebesa je bila znamenita: 1. ar so se radO-vali vsi verni lOdje; 2. ar so jo sprevajali angelje i 3. ar jo je sprejeo njeni boži Sin.
1.	Marijinomi vnebohodi so se raduvali verni liidje. Oda so verniki z najvekšim poštiivanjom v grob položili Marijino telo, čfllo se je, kak pravi pobožno zročilo, skoz tri dni pri Marijinom grobi prepevanje nebeških hvalnih pesmih. Da so pretekli ti dnevi, henjalo je popevanje, i gda so odprli grob, na šli so ia v njem prte, v štere je bilo povito Marijino telo, ali tela ne bilo več. Po višnjem razodenji je Bog nazvesto, da je v sv. nebesa vzeo telo, v šterom je počivao Kjistuš. Misliti si moremo s kak velikov radostjov i veseljom, spevajoč hvalne pesmi, so svetili verniki tisti den, gda je Bog Marijo obudo od mrtvih i jo vzeo v nebesa. — Zahvalimo se tudi mi Bogi za čast, štero je pripravo Mariji. I če bi dnes šla Marija v nebesa, mislimo si jo idočo pred nami, da nam tam kakti svoioj deci sedeže pripravi.
2.	Sprevajali so jo angelje. Presrečni nebeški diihovje so zapustili nebesa i šli proti svojoj Kralici, da bi jo veselo sprevodili, hvalne pesmi spevajoč v nebeško kralestvo. Ali ne želeš, da bi tfldi tvojoj duši proti prišeo tvoj sv. angeo čuvar, da jo sprejme po smrti tela i jo pela v sveta nebesa? Prosi ga to milost, prosi pa posebno Marijo, da zadobiš to milost po njenoj priprošnji!
3.	Marijo je sprejeo Jezuš sam Boži Odrešenik sam je priseo proti svojoj Materi, da bi jo vzeo v nebeško čast i slavo i jo posado na stolec nebeskoga veličastva. Naslanjajoč se na svojega preliiboga Sina, ide Marija veličastno med nebeškimi kori i izvo-lenci božimi v sv. nebesa. Srečen, što trdno zavupa v Jezuša, što se Njemi zroči i božo Mater po detečjem lubi ino častil Ce bo lubo Jezuša i Marijo brez prehenjanja, potem sme vupati za trdno, da bo prišeo enkrat on tudi v večno veličastvo. O Marija, ti presrečna, prelubezniva Mat«, smiluj se nas zapuščenih sirot. Peiaj nas za sebov, da vživamo tudi mi ednok večno srečo s tebov.
Koronanje Marijino.
Koronanje Marij'no je posebno znamenito zavolo trojne korone, štero je prijela. Najmre: 1. korono veličastva; 2. korono varstva za vse Iiidi, i 3. korono moči ober vseh peklenskih duhov.
1. Marija je prijela korono veličastva. Oda je prišla Marija do prestola presvete Trojice, položi njoj nebeški Oča korono nebeskoga veličastva na g'avo. Obdp jo s suncom, k nogam pa njoj
položi mesec. Njeno glavo ovenča z vencoin dvanajseterih zvezd i jo povzdigne kak kralico svetnikov i angelov na prestol veli-
častva. O gda bo prišeo tudi za nas tisti presrečni trenutek, da tOdi mi pridemo v nebesa i počastimo prezviše-no kralico! O blaženost !
2. Marija je prijela korona varstva. Marija je z nami človečovdecovmela edno isto naturo, zatogavolo jo je Bog postavo za varhinjo vsega človečanstva. Teda se more človek v šterojkoli stiski obrnoti k njoj i po njoj od Boga zadobiti vse, kaj ona zahteva v blaženost človečanstva. Tak dobro, tak mogočno Mater mamo v nebesah, pa li se žalibog, tak pored-koma obračamo k njoj.
3. Marija je prijela korono moči ober vseh peklenskih duhov. Sveti Duh, kakti lubezen Boga Oče i Sina, boži ogenj, šteri skale topi, je zročo svojoj zaročnici svojo božo oblast ober pekla. Kak je že od začetka strla glavo kači tak je dobila Marija -zdaj še vekšo oblast ober peklenskoga sovražnika. Zatogavolo je satani njeno ime tak strašno i strahovito, da vsi hfldobni dOhovje strepečejo,
Marijino vnebozetje.
če začGjejo ime Marija. V vseh skušnjavah zovimo zato ime Marijino Pri vsakom zasedavanji hfldoga dOha zgovarjajmo z vO-panjom imeni Jezuš i Marija i prepričali se bomo, da bo satan bežao od nas i da se bodo razprašile vse njegove skOsnjave
Marija kak naša dobra Mati se skrbi za nas, svojo deco. Glejmo zato da mo tfldi mi dobra ino zavalna njena deca. Častimo jo z molitvami, štere so njoj posvečene, s pesmami, z mo-litvov sv. rožnogavenca, štera njoj je najdopadlivejša posebno pa z čistim, pobožnim življenjom. Celoga se dajmo prejk Mar.j.nom. ravnanji, te nas ona odpela ta gor k sebi, gde nede več skušnjav, ne trplenja i križov; gde nede več mraza nego vs.kdar rožnato sprotoletje, ne žalosti, nego nigdar neminlivo veselje t radost. r	'	Marijin.
Predga pri novoj sv. meši g. Žerdina v Črensovcih.
(Predgali so g. Radoha)
Mili se mi to liistvo, ar je že tri dni pri meni pa nema kaj jesti." (Marko 8, 12.)
Pod sencov toga sv. Križa je mala hižica. V toj hižici pre-bivle tisto bože Srce, od šteroga v litaniji molimo, ka je zareče o pni išče lubezni, posoda lubezni i pravice, kaje dobrote i lubezni puno, neskončno smileno. To Srce od vekomaj bije za nas, z.ve za nas prosi i vabi nas rekoč: Pridite k meni vsi! To Srce se z nam. veseli ar pravi: Moje veselje je, bivati med vami! To srce se z nami 'žalosti. Ali je ne tak? Ali ste ne čfili, kak milo se tozi nad lačnim lOstvom, rekoč: To ldstvo se mi mili ? Kak milo gleda na trdokoren Jeružalem i s tem vred na grešni svet pa joce: U, kelkokrat sam te zvao pa si ne poslOšao! Kak milo gleda na gnešnji svet i pravi: Mili se mi te svet ar je tak deleč od moje svete vere ! Edni so deleč od mene zato ka neščejo biti pri meni, drGgi so pa zato deleč, ar me ne poznajo. Ne poznajo me pa
zato ar nega što bi me dao poznati.	,
Ali je ne istina, da je Jezušovo Srce puno dobrote i srni-lenia? Ali ne vidite pred sebov živo znamenje, to novo cfldo bože liibezni i dobrote, novoposvečenoga duhovnika i
Da pa to Jezušovo lObezen do nas ešče bole spoznamo, bomo na kratci premišlavali to dvoje:
/. V šterom tali se Jezusi najbole milijo liidje, 2. kak velko veselje njemi je prineseo naš novomešnik.
*
Jezuš Kjr- Sin boži i pravi Bog, je dovršo svoje zveličavno delo na zemli s tem, da je ustanovo vidno družbo ludi, šteri bi naj v njegov navuk vervali, njegove zapovedi spunjavali i tak do-segnoli svoje zveličanje. V te namen je hodo od kraja do kraja Palestine, včio pa zbirao okoli sebe vučenike pa vernike. Med vučeniki si je zbrao 12 apoštolov. Tem je dao oblast i dužnost, včiti drflge, jim pomagati do zveličanja. Toj družbi je dao ime kralestvo bože na zemli ali cerkev.
Pa za kelko let je to postavo ? Znabiti samo tak dugo dokeč bi on bio na tom sveti? Znabiti samo za Palestino?
Ne! Nego za vse čase, kraje i narode do konca sveta. Vej znamo, kak je pravo Apoštolom: „Ite pa včite vse narode, krš-čfljte je v imeni Oče i Sina i sv. Duha. Včite je spunjavati vse, kajkoli sam vam zapovedao. Jaz sam z vami vse dni do konca sveta."
To je teštament lublenoga oče svojim dragim sinom. To so reči vučenika svojim vučenikom. To so reči večnoga Boga, to je mila, goreča žela tistoga Srca, štero je jokalo nad nevernim Je-ružalemom, nad jeružalemskimi ženami, pri Lazarovom grobi, tistoga Srca, štero se toži nad lačnim lustvom rekoč: Lustvo se mi mili.
Ali se je pa Jezušova žela že spunila? Ali že vse človečan-stvo pozna Jezušovo vero? O ne, ne!
Na sveti žive edi^i milijarda 650 milijonov lQdi. Od teh je cela milijarda ešče v poganskoj veri. Cela milijarda lQdi je, ki ne vejo, ka so stvorjeni od Boga, ka so odrešeni od Boga, šteri je postao človek zavoio nas, ne vejo, ka je samo eden Bog, šteri je od vekomaj, je neskončno dober, moder, vsemogoči i pravičen, ne vejo, ka so v tom Bogi tri peršone i ka je tretja boža peršona sv. Duh, šteri posvečOje naše dOše. Tej nesrečni pogani od vsega toga nikaj ne vejo.
Edna milijarda dflš je, štere je ešče ne oprala krstna voda. Edna milijarda dGš je, nad šterimi ma strašno moč hQdi duh. Kak je krščanski svet kralestvo bože na zemli, tak je poganski svet kralestvo Satanovo na zemli. Čtite zgodbe, štere nam pošilajo misijonarje, pa te vidili. Vidili, ka poganje molijo hfldoga dflha, šteri se njim v vsefele formo prikažOje, molijo sunce, zvezde, drevje, celo živino i zverino. Človek ma že prirojeno v srci to, ka nikše bože, višiše bitje nad nami mora biti. Zato si pa tudi poganje iščejo boge v vsem.
Povejte mi, dragi krščeniki, ali so ne tej liidje najbole nesrečni na tom sveti? Pa teh tak nesrečnih je edna milijarda! Či
je Jezus nad 4 jezerami lačnih lQdi pravo: LOstvo se mi mili! kelko bole je žalosten, gda vidi edno milijardo ludi, šteri ga ne poznajo i zato živejo pa" merajo deleč od njega ! Pa vendar je tudi za te prišeo na svet, tudi za te je dao svoje živlenje.
l^a što naj pomaga tem siromakom? Što naj jim prinese svetlost sv. vere, što naj je vči i krsti ? To je duhovnik, dragi kršče- • niki, to je katoličanski duhovnik; šteri kak misijonar odide med pogane. Kelko več bo rnisijonarov, telko menje bo poganov, kelko več rnisijonarov s' vzgojimo, telko večim poganom rešimo duše i telko vekše bo naše plačilo pri Bogi. Da bi misijonarje predrli v vse kraje sveta, gde so potrebni, bi jih trbelo ešče zvfln teh ki so 100.000! (sto jezero).
Pomagajmo misijonarom z darovi, z molitvov, posebno pa vzgajajmo mladence za misijonski stan. To je naša sveta dužnost. Več gorečnosti mora biti pri nas, več lubezni do nesrečnih poganov. Čujte, ka pravi sv. Janoš Ziatoviist: Jezerokrat bi rad dao svoje oči, či bi s tem mogeo rešiti vaše duše. Dragše mi je vaše odrešenje, kak svetlost mojih oči. Ar, ka mi pomaga sunčna svetloba, či mi pa bolečina, štero čOtim zavolo vas, moje oči pokrivle s kmicov?"
Mi se gncs veselimo te nove sv. meše. O da bi ta sveta daritev obudili v srci misijonsko pozvanje bar v ednom mladenci.
Tistih ludi, šteri poznajo pravoga Boga- i so krščeni, je okoli 650 milijonov. Nego te moramo razdeliti «a tri verste. Polovica teh so katoličanci, to smo mi, eden štrti tao je pravoslavnih ali razkolnikov, eden štrti tao je lOteranov ali evangeličancov. Tak pravoslavni kak evangeličanci so krščeni, molijo pravoga Boga, nego ne so v sv. katoličanskoj materi Cerkvi. V toj so bili, nego pred več stoletmi so se odtrgali od nje.
Vsi tej so tak kak vejka, štera je odžagana od debla, so suha vejka, ar so ne več na drevi od šteroga je pravo Jezuš, ka z gorčičnoga zrna zraste velko, ne so na pečini, na štero je Jezuš postavo svojo Cerkev, negolso zdroblena gruda, sflhi pesek. Z einov rečjov, so nesrečni ludje, ar živejo od zvOna sv. kat. Cerkvi.
Vidite, dragi krščeniki, nad vsemi temi gnes Jezuš pravi: To lustvo se mi mili. Mili se mi, ar so ne deleč od prave hrane pa itak od lakote pa od žeje na duši vmerajo. To so ovce, štere so ništerni krivoverci odegnali iz moje ovčarnice, v o, vkrej od moje sv. Cerkvi, i tak ešče dnesden deleč blodijo. Trbe pastere, trbe goreče, skrbne delavne, batrivne pastere, šteri naj vktip poiščejo te zablodjene ovce, naj ie pripelajo nazaj k meni v mojo ovčarnico.
Dragi krščeniki, što naj v prvom tali zvrši to Jezušovo želo? Katoličanski duhovnik! Nego kak paj se to zvrši, či je pa tak malo dOhovnikov, ka ešče v katoličanskili krajej nega zadosta ? Na pr. na fiorvačkom so plebanošje, šteri morajo skrbeti za dve ali celo tri fare. Samo v zagrebečkoj pušpekiji je više 100 kaplanskih mest praznih. Pa kak ne, ve je v ednom leti tam mrlo 25 dfi-hovnikov, novomešnika pa sta bila samo dva! Nikelko bouše nego ne dosta je po drOgih pOšpekijah. Zato pa ptišpecje neprestano prosijo i priporočaio : Pošlite nam, vzgajajte nam dobre mladence za duhovski stan. Žetva je resan obilna, delavcov pa malo.
Naša Slovenska Krajina je hvala Bogi dala dosta duhovnikov, nego zakaj jih nebi več? Ode raste pšenica za hoštije, tam rastejo tGdi dOho^niška pozvanja. Kelko je takših mladencov, šteri majo to pozvanje, samo ka nemajo človeka, ki bi je na to spravo, jim pomagao pri šolanj'. Pozvanja za duhovski stan so v mladom srci tak kak vijolice v travi. Či vijolic nišče ne potrga se tam posušijo. Či pa pride deklica, je pobere, zveze v šopek pa odnese na oltar, kak lepo dišijo po celoj cerkvi. Tak je z mnogimi mladenci. V srci majo skrito nagnenje za duhovski stan. Priti mora kakša skrbna roka, kak je spovednik, stariš, vzgojitel, vu-čitel ali drOgi. Te jih odtrga od vsega zemelskoga, jih vzgaja, jim pomaga, dokeč po več letaj ne pridejo pred oltar, kak je prišeo gnes naš novomešnik.
Košta, istina, nego ka je več vredno zlat in srebro ali pa nevmrtelne dflše, štere duhovnik reši? Ka je več, imanje toga sveta ali sv. Jezušova krv, štero je On prelejao za naše odrešenje? Prelejao jo je za vse liidi, nego vnogi se itak pogObijo, ar nega zadosta dOhovnikov šteri bi jim kazali pot v nebesa i jim pomagali.
Nova meša rodi druge nove meše ar vzbOja v mladih srcih hrepenenje ednok postati mešnik. Zato se mi gnes istinsko lejko jako veselimo. Veselimo se te nove meše i že tudi tistih štere ta obrodi.
Prelubi starišje našega novomešnika. \{a čuti v tom trenutki vaše srce? Oh, že znam ka. Vaše srce je puno veselja, hvale i vOpanja. Puno je veselja ar ste doživeli istinsko velki den, najlepši den vašega živlenja. Vi ste pred 14 leti vtrgnoli vojilco iz svojega srca, jo dali v Don Boskov ograd, i gnes ste jo-lepo, črstvo, Bogi dopadlivo položili na oltar. Ta vijolica je zdaj več ne vaša nego popolnoma pesajena v Jezušov ograček. Naj vam nede žao za njo, vej je v dobrom mesti, sam nebeški kertes jo čuva, on jo polevle s svojov krvjov. Gnes je ves trud pozableni
ar je obilno poplačani. Stroški, Štere sta mela za njim je šuma, zapisana v knigi živlenja i ta šuma de vam davala vsikdar bogate intereše. Dali ste svojega sina Bogi i Bog sam bo vaš plačnik za to. Jezero pa jezero src se gnes z vami raduje, jezero mater vas blagruje i pravi: 0, srečni starišje!
In ti, predragi moj novomešnik! Nebeško veselje te obdaja, da se ti tak vidi, ka si ne več na ženili. Prav iz srca ti to veselje privoščimo vsi. Vej si si to zaslGžo. Kelko trOda, kelko dela, kelko razočaranj si mogeo prestati, dokeč je zasijalo sunce gneš-njega dneva.
Ta tvoja sreča rodi gnes v srci večim mladencom te sveti sklep: Jaz tOdi ščem biti ednok tak srečen, jaz tOdi ščem postati duhovnik, ščem postati celo misijonar, da bom spreobračao ne-vernike i krivoverce.
Gnes, gda Jezuš pravi: „Mili se mi to lustvo, ar je že tri dni tO pa nema kaj jesti" — ti stopi pred Njega pa njemi povej : Moj lubi Zveliči!eo, glej, jaz bom od gnes naprej pomagao tomi liistvi, ka nede trpelo duševne lakote. Od gnes naprej jih bom odvežuvao od grehov jim delio sv. obhajilo, jih tolažo v življenji i v smrtnoj vori. Od gnes naprej bom pa posebno molo pa delao med mladino^, da vzgojim kak največ novomešnikov. Amen.
V nebo je vzeta.
Gospod je poslao svojega angela k Mariji z oznanenjom, da postane Mati boža. Ona je sprejela to velko čast. V prvom hipi se je toti prestrašila, ar ne zarazmila, ka naj to pomeni i kak naj se ka takšega zgodi, sledkar pa je ponižno odgovorila: »Glej, dekla sem Gospodova.
Devica Marija je poprijela božega Sina, v svojoj utrobi ga je nosila, pod svojim srcom čuvala, dala njemi je živlenja i ga na svojih prsaj hranila i gojila. Jezuš Kristuš, drOga boža per-šona, Sin boži, neskončni, vsemogočni Bog se je skrivao v nje-liom teli i se iz njega rodio. S tem pa je njeno telo posveto i poveličao. Kak tudi ne? Ve pa je bio svetost sama, pun veličanstva i dike.
Ka pa sledi iz toga, da je bilo Marijino telo posvečeno? Kakšo posledico je melo to, da je ona pod svojim srcom nosila večnoga, neskončnoga Boga? — Nikaj drugo, kak to, da njeno telo ne moglo i ne smelo razpadnoti. da ne bilo podvrženo na-ravnomi zakoni, spremenitvz v prab. Zemla ne bila vredna, da bi je sprejela v sebe i njemi dala počitek i dom do sodnjega dneva,
kak drugim mrtvecom, šteri bodo v prah spremenjeni v njoj počivali do velkoga i strašnoga dneva sodba. Marijo je čakala vekša čast i vekša dika.
Njeno telo je bilo že v živlenji posvečeno. Ke'k° bole pa je moralo biti po smrti? Celo njeno živlenje je bilo za Boga i Bogi v čast, bilo je nevtepeno, brez vsaksega najmenjšega greha, brez vsakše falinge. Ali s tem ne zaslGžila, da prejme včasi po smrti večno plačilo? 1 to ne samo duševno, nego tfldi telovno, ar je bilo njeno telo tak lepo, tak bleščeče, , kak duša, ar je bilo od samoga Sina božega posvečeno? Vredno je bilo toga, vredno nebeške dike i zato jo je tfldi dosegnolo. Ne ostalo v zemli, da bi se spremenilo v prah, nego je bilo vzeto v nebo. Vmreti je Marija morala, ar je vmro celo boži Sin, šteroga je rodila. A kak je on premagao smrt i grob ino se je zdigno v nebo, tak tfldi ona ne ostala v grobi, nego je bila zdignjena v nebo.
1 zdaj tam sedi poveličana v nebeskoj diki. Što šče ne vido tiste nadvse lepe slike, štera nam predstavla Marijo na nebeskom prestoli med Bogom Očom i Sinom? Kakša nebeška svetloba jo obdaja! Na glavi pa se njoj blešči krona iz dvanajstih zvezd, lepa i dragocena, od štere lepše i dragocenejše nema nieden ze-melski vladar. Ka zemelski vladar! Niti angeli i svetniki nemajo takših. Njflve krone pred njenov zgflbijo svoj sijaj, svojo lepoto. Ali pa je to čfldno? Nikak nej. Oda se sunce prikaže, mesec i zvezde zgflbijo svojo svetlobo. Marija pa je sunce angelov i svetnikov, ar je njihova kraljica, zato ne čfldno, če se pred njenov lepotov skrije vsakša drflga lepota i če sijaj njene krone vzeme bliščo-
bo vseh drugih kron. Samo Bog stoji nad njov i to neskončno visoko.
*
V nebo je vzeta. Odličena je ali se ne trbe veseliti zavolo toga tfldi nam? Pač, radost mora puniti naša srca. Ona, naša mati i priprošnica je v nebesaj; tam sedi pri nogaj svojega sina, božega Zveličitela i njemi prednaša vse naše prošnje, žele ino jih podpera s svojimi, da nas boži Sin tem bole i tem raj pos-lflhne. Radfljemo se Marijinoj diki, ar je naša mati. Pa prosimo njenoga božega Sina, naj nam da v verskoj istini vervati, ka je njegova mati tudi z telom pri njem v nebi.
Porcijunkula.
Ka je Porcijunkula? Vnogi Ifldje mislijo, ka je to ime kakše svetnice. Ne, svete Porcijunkule nega nindri. Porcijunkula se zove edna cerkvica ppleg mesta Asizi.
Zgodovina porcijunkulskih odpustkov je sledeča. V mesti Asizi na Taljanskorn je bio rojeni sv. Frančišek Asiški. TO si je tQdi postavo prvi samostan za svoj red. V začetki je ne meo svoje kapelice, zato je hodo v bližnjo Marijino kapelico, štero so liidje zvali ,,Porcijunkula." L. 1221. je sv. Frančišek šo molit v edno votlino blOzi te kspelice. Oda je bio ves zatopleni v molitev, za-čflje naednok -glas: ,.Frančišek, v kapelo, v kapelo 1" Frančišek stane pa ide v Porcijunkulo. Tu vidi prikazen. Na oltari ober tabernakla je stao Kristuš v nebeskoj slavi. Njegov obraz je bio nepopisno lepi. Na desni je stala Dev. Marija, okoli pa vnožina angelov. Frančišek je poklekno pa molo. Začuje glas: „Frančišek, jaz poznam gorečnost, s šterov se tvoji bratje trudijo za zveličanje dQš. Za plačilo za nje prosi kakšo milost, pa ti jo dam. Tebe sam dao sveti, da si svetloba narodam i podpora sv. Cerkvi." Frančišek je odgovoro: „0 trikrat, sveti Bog! Či sam jaz, ki sam prah i pepel pa najvekši grešnik, najšeo milost pred tvojimi očmi, prosim te, včini svojim vernikom to milost, da vsi, ki se svojih grehov spovejo i resnično požalujejo pa to cerkev obiščejo, v njoj zadobijo popolen odpustek i odpOščenje vseh svojih grehov." Potem se je obrno k Mariji i djao:,,Prosim preblaženo Devico, tvojo Mater, naj mojo prošnjo tebi priporoči." Jezuš se obrne k Frančiški rekoč: ,,Ka si proso, ti dam. Dovolim popolne odpustke, nego moj namestnik (papa) naj te odpdstke potrdi."
Sv. oča Honorij III. so resan te odpustke potrdili. Določili so, da vsaki, što dne 1. augusta od večernic popoldne pa do večernic drOgoga dneva obišče kapelico ,,Porciiunkula", tam opravi dobro spoved i sv. obhajila pa moli v namen sv. Oče, zadobi popolen odpustek, to se pravi, da se njemi popolnoma odpustijo vse časne kaštigc za včinjene grehe.
Kesnej so se tej odpustki istoga dneva lejko zadobiii v vseh frančiškanskih cerkvaj. Dnesden se pa zadobijo v vsakoj cerkvi, trbe samo opraviti določene pogoje.
Dvestoletnice sv, Alojziji.
Dne 20. junija je ravno 200 let minolo od časa, kak je sv. Alojzij bio med svetnike prišteti. To je znamenita obletnica. To pa ne samo zato, ar je svetost toga mladenca bila istinsko velka, nego posebno zato, ar je sv. Alojz patron mladine. Mladine, tiste mladine, štera je po ^vojoj naturi zaletena, nepremišlena, nerazsodna, i štero ravno v našem Časi tak vabijo od vse strani na
kriva puta. Ta mladina dnes'prav posebno potrebuje pomoč od svojega patrona.
V Rimi delajo velke priprave za kak najlepšo proslavo te obletnice. Odbor te priprave je sestavo kak regulo za vse katoli-Čanske mladence pet sledečih točk: 1. Stanovitni ščemo ostati v katoličanskoj veri, čiravno bi vidili ka bi što od nje stopo ali se ne brigao za njo. — 2. Našo mater, sveto katoličansko Cerkev,
bomo kakti zaročnico Kristusovo postavali i lObili, pa tudi pred sovražniki močno branili. — 3. Pokazati se ščemo po glo-bokom verskom živlenji i vsikdar več si bomo prizadevali za vzgojo srca.
—	4. Ar smo prepričani, ka je vretina prave jakosti premagavanjei zatajiivanje samoga sebe, zato bomo po peldi sv. Alojzija skrbeli za nevptenost naših dflš s pogostim svetim obhajilom i srčnim častenjom D. Marije.
—	5. Postati ščemo vsikdar bolenevstrašeni,zato nikdar ne zavržemo vernosti, odkritosti pa zahvalnostidoto-varišov, dobro srce do nižjih, slabotnih pa siromaških.
Mladenci, ki si zvolijo to živlenjsko regulo, se pedpišejo v lepo knigo, štero potem 21. decembra položi eden slovenski mla-denec na grob sv. Alojzija v Rimi.
Lepa kniga o živlenji sv Alojzija se dobi v Ljubljani pri gg. Jezuitaj. K°šta 20 dinarov. Slovesnost Alojzijova trpi kleti do juna 21.
Blagoslavlanje rož rta Velkomešo.
To lepo navado je sveta Cerkev vpelala: 1. V veseli spomin, da je Marija premagala smrt, pekel i hfldoga duha, pa tak okinčana z lepimi jakostmi kak z najžlaht-nejšimi cvetlicami bila vzeta v nebesa. Na podobaj vidimo Mari-
jin grob ovenčani z lepimi cvetlicami, posebno z vrtnicami (ščip-kami) ar je vrtnica kralica cvetlic, kak je Marija kraJica devic. Zato tDdi sv. Cerkev imenOje Marijo: Roža duhovna ali roža skrivna.
2. Naj bi nam blagoslovlene rože bile v pomoč proti zale-zavanji hOdoga duha i v zdravilno moč proti betegam na dGši i na teli. Bog je najmre zelišča i druge sadeže stvoro zato, da bi liidje meli nad tem svoje veselje, dao je pa tudi tem zdravilno moč. Skoro vsa vrastva v pateki so vzeta iz rastlin, štere pa zato majo v sebi zdravilno moč, ar jim je Bog že pri stvorjanji dao io. Na te lastnosti gleda cerkev, gda blagoslavla zelišče, cvetlice i sadje. Zato se Bogi zameri tisti človik, ki takše blagoslovlene reči obrača v comber.
Zlate jagode.
Či bi šteli znati, štera dflša na tom sveti je najsvetejša, bi mogli praviti: Je tista, štera dela največ dobroga i to pred drfl-gimi skrivle zavolo ponižnosti. — J.eli kak človik rad razodevle drugim, či kaj dobroga včini? Edni liidje bi vsikdar samo od sebe gučali. Nikaj jih je ne sram zmerom ponavlati samo: jaz, jaz, jaz, mi, naši, moje, naše itd. Takše liidi poslušati je grozno žmetno. Drflgi pa naravnoč ne gučijo od sebe pa od svojega, nego ves pogovor znajo tak kiinštno obračati, ka na zadnje voda teče na njGv mlin. Kak so zadovolni, či pride guč na to, ka so ravno šteli povedati pa jih je bilo sram. Je to popolnost, je to lepo? Ne, to je gizdost. —* Pripovidavle se, ka je ednok prišeo z nebes angeo pitat vijolico, ka šče meti za plačilo za svojo lepo dišavo
i ka je vijolico odgovorila: Malo trave da se skrijem.
*
,,Či bi na sveti bili samo trije človeki, bi eden mogao biti voditeo.
Či ščeš biti istinsko kaj vreden človik, potem skušaj tOdi na svojem sovražniki ešče kaj dobroga najti.
Ne brigaj se za razžalenje. Ne pomaga itak nikaj.
Človik brezi vere je kak areoplan brezi motorja. Nemre se nikak zdignoti od zemle.
Pobožni liidje od svojih pobožnosti malo govorijo, pobož-njaki pa sploh nikdar drugo ne govorijo.
So liidje, ki dosta jejo, dosta pijejo i dosta spijo, potem se pa ešče čudivajo, kak je to, ka drOgim bole ide k njim." (O' Connel.)
Sv. Teodor je bio pozvani na obid k velkomi bogataši. Proso je bogataša, da sme od ništernih jedil malo djati vkraj za tiste, ki glad trpijo. Zamota več jedil v robec pa je da slOžabniki rekoč : „ldi po vulici i tam gde se ti r^bec sam odveže henjaj, stopi notri i daj jedila." SlOžabnik ide. Pride do lepe hiže pa se robec razveže. Misli si, ka v tak lepoj hiži gvišno nega sirmaških liidi, zato ide nazaj i povej. Sv. Teodor njemi pravi: „No li idi v tisto hižo pa razdeli jedila." SlOžabnik boga i ka najde tO? Devetero lačne dece, šteri se jočejo i se trgajo za skorjo kruha.
,,Kak žito da svoj sad tistomi, šteri je seja, tak hasni tfldi
sirmaki dani krOh tistomi, ki ga da." (Sv. Bazilij.)
*
Či je mladina pokvarjena, je toga največ kriva slaba tova-rišija. Cilo deca dobrih starišov postanejo božna, či pridejo v slabo tovarišijo ...
Ne je zadosta mladomi človeki samo dobre navuke davati. Trbe njerni dati dobro peldo i dobro tovarišijo. Dobro peldo njemi morejo davati starišje sami, dobro tovarišijo njemi pa morejo poiskati . . . (Naš Zvon.)
*
„Kak žmetno i počasi zaceli potrta noga! Či se pa že ednok zaceljena noga znova potere, napravi to dosta vekše bolečine i tudi najbouši zdravnik jo težko zvrači. Škoda je telko vekša, kelko večkrat se ponavla. Ravno tak je z dušnov škodov, či človik
znova i znova kaple v kakši greh". (Sv. Egidij)
*
»Molčečnost je znamenje premagovanja samoga sebe i modrosti i neumnosti." (Pitagora)
*
„Dobra vora prav kaže i bije, lejko se na njo zaneseš i se po njoj ravnaš. Slaba vora večkrat zaostaje, včasi ide prehitro včasi prepočasi i tak 10di moti. Tak se godi človeki, šteri ne žive po pravom redi. Gnes moli kak svetnik, vOtro molitev bilo opflsti, zdaj se vrže v delo kak živina, zdaj dene roke na križ i delo pOsti. Gnes se gosti brezi mere, vOtro strade i nema za koj bi si kOpo sol. Takše neredno živlenje je ne pravično nego od hQ-
doga pride i v hudo pela." (M. Slomšek).
*
Ti misliš, ka boš te bole srečen, či dovoliš svojemi grešnomi poželenji to ka ono žele ? Ne, nikdar ne! Kak je ves srečen i zadovolen vojskovodja gda premaga, razžene, vniči svoje sovražnike, tak je zadovolen pameten človik, gda premaga svoje grešno
poželenje. To so tvoji najvekši sovražniki: Nečistost, pijanost, oblosfljnost, lakomnost, nemarnost, sovraštvo, nevoščlivost, sko-
post. Na oster boj proti vsem tem !
*
Znati dobro živeti to je velka modrost. Kelko lfldi je nesrečnih samo zato, ka ne vejo ravnati svojega živlenja. Kelko sknz se pretoči v vnogoj hiži, šteri dela nemer pa svajo i to brezi vzroka, samo zato ka ne ve živeti. Prav živeti se pravi: Biti gospodar nad svojimi nerednimi nagnenji.
*
Najvekša kflga našega časa je poželenje kak največ meti. Toj kugi se da latinsko ime ,,materijalizem." To pomeni, ka se človek ves pogroža v iskanje zemelskoga blaga i pri tom pozabi na dušo. I\ak istinske so Jezušove reči: ka pomaga človeki, či si c§li svet pridobi či pa pri tom njegova dQša škodo -trpi." — To istina bomo jako dobro razmili na smrtnoj posteli.
Sv. Družina pri Marijinem vnebozetji!
Prva kotriga Sv. Družine ki se je odselila iz te suzne doline vu večno, je bila sv. Jožef. Druga boži Sin, naš mili Odkiipiteo, Jezuš Kristus. Na zadnje je prišo red na mater, na Bi. Dev. Marijo. Avg. 15. na Velko mešo obhajamo te god. Glejmo pri toj ' priliki se videnje sv. Družine po teškoj ločitvi.
Cida je sv. Jožef na smrtnoj posteli bio, sta ga na toj tolažila deviška zaročnica z svojim božim Sinom. Njeva sta ga tO d i pokopala i prebridke suze točila na njegov grob, ar sta zgubila tis-toga, koga sta vroče, v nedopovedljivoj meri IjObila. Če je Jezuš jo-kao pri grobi prijatelja Lazara, ne bi jokao pri grobi onoga, ki je namestnik njegovoga nebeskoga oče bio, ki je njegov krOšni oča bio? Če je objokao trdokorni Jeružalem, ki njem je teliko žalosti spravo, ne bi objokao tistoga, ki njemi je skoz treseti let samo na veselje bio? Bridko je objokao Jezuš sv. Jožefa smrt i ž njim vred tudi Marija, ar kak „milošče puna" najsvetejša dflša ne mogla driigo delati kak njeni boži Sin i ar je sv. Jožefa kak svojega tovariša bole ljubila, kak so gda sveta vse žene mogle ali do mogle svoje može ljubiti. Ljubila sta Jezuš i Marija Jožefa, zato sta ga objokala. Prevroče sta ga ljubila zato sta ga prebridko objokala i želela ž njim znova vkup priti. Ta žele se njima je spunila na Velko Mešo. Dobroga Jezuša je sv. Jožef po njegovoj britkoj smrti taki zagledno i ž njim se gor v nebo odsela. Večno je bio zdrOžen z tistim, koga je varvao, hrano i
za rešenje sveta odgojo. Oča krušni i dete so vkflp, ali fali še mati. Na dneštiji den, na Velko Mešo se tudi ta odseli k njima. Vkup so zdaj v nebi vsi trije: KrOšni oča, mati i dete, vkup je pali sv. Družina : Jezuš, Marija, Jožef. Bridko sta jokala sin i mati pri očinom grobi, v morje žalosti se je potopila mati pri sinovinoj Križnoj smrti, nez-končno teško se je ločo te od svoje drage matere i jo zročo mesto sebe drugomi v obrambo — ali ta ločitev, ta tuŽna ločitev je trpela samo en čas. Prišla je zadrDžitev i ta je večna. Mati je v nebi, krflšni oča je v nebi, dete je v nebi, vsi so veseli eden drOgomi i toga veselja, kak je Jezuš, večni Bog pravo, njim nišče ne more vzeti.
Ka mi pride v srce, gda si zmislim na to radostno se videnje sv. DrOžine? Suzneoči od groba svojih dragih zdignem gor proti nebi i z potolaženim srcom odgovorim : Jezuš, Marija, Jožef me pripelajo k sebi, me pripelajo k mojim dragim. Zato pa posušte se tužne suze, večno, skupno veselje z mojimi dragimi se mi bliža!
„Dom sv. Frančiška" i toga patron.
Meseca juna sem v M. Listi odkrio miseo, da bi na spomin 700 letnice smrti sv. Ferenca podignoli ,,dom sv. Frančiška" za naše sirote. Jaz kak prvi sem v te namen dariivao 5000 Din. Za en mesec, jula 18. smo po navuki za tretjired napravili edno stopnjo naprej v dosego toga namena. Tretjeredniki so zvolili en odbor, ki se bo brigo za to delo i obdrijgim so me oprosili, da prosim našega Pre-zvišenoga višešnjega pastira, ka prevzemejo varstvo, patronat toga dela. Po nalogi tretjerednikov sem se napoto v Maribor k Prezviše-nomi gospodi hercegpušpeki jula 20. i njim izročo željo naših bratov i sester. Prezvišeni so z toplim srcom i z radostnov dflšov sprejeli vaše prošnje, sprejeli varstvo, zaščitništvo ali pokroviteljstvo v deli za podiganje ,,doma sv. Frančiška". Z ednim so mi tudi naznanili, da je ta miseo jako lepa, ar je te dom za Slovensko Krajino preveč potreben, kde itak nemarno ešče niedne takše ustanove. Oda mi je čast to vam, dragi tretjeredniki naznaniti i vam še spročiti, da sem se Prezvišenomi za njegovo naklonjenost vu vašem imeni zahvalo, vas prosim, molite za Prezvišenoga, da se včakajo dneva, kda nam te domb lagoslovijo.
KLEKL JOŽEF, urednik M. Listi.
Glasi iz doma i sveta,
»
Nova sv. meša je bila na Tišina. Dne 11. julija so meli pnošv. mešo veleč. g. Fraic Diindtk, duh >vnik salczijanske družbe (don Boskove). Bistre glave dečkeca so dobro spoznali i ga poslali v Italijo, gde je d ivršo
nižjo gimnazijo. Višjo je zvršo na Vogrskom. Škoda, ka ste Že oča i' mati mrtviva.
G. kaplan Varga so iz Beltinec premeščeni k sv. Jeleni. Tam so g. Bagari betežasti i tudi preči stari, ka sami nemrejo meti na brigi cele fare. Na njihovo mesto so djani novomešnik Osterc Alojz. Črensovski i hotiški gospodje kaplanie so si mesta spremenila.
Srebrno mešo (25 let) so obhajali veleč, g Franc Povše, ravnatel zavoda v Veržeji.
Lepa navada. V Ljubljani je v piišpekovoj cerkvi tisto noč pred prvim petkom vsaki mesec vodjano Oltarsko Svestvo. Pred tem molijo de^ki pa mcžki po edno voro. Pridejo vnogi, se razmi, prcstovolno. Lepa slOžba je to: iz liibezni do Jezusa to lubezen njemi te skazati gda drugi počivlejo ali pa se zabavlajo.
Naši piišpecje v Ameriki. Na kongres O tarskogaSvestva v Chic?go sta odišla tiidi d ?a slovenskiva piišpeka, to je, l,ubljanski dr. Jeglič pa sko-peljski Dr. Gnidovec Amerikanski Slovenci so jiva sprejeli z velkdv paradov.
Potnbžni piišpek v Zagrebi. Zagrebačka nad^kofija (eršekija) je najvekša v celoj Jugoslaviji, zato ma tri piišpeke. Prvi so nadškof (eršek) dr. Bauer potem dva pomčžniva škofa, dr. Premoš, drUg! pa je dr. S:d's-Seew.'s. Te so prišli namestb Dr. Langa, ki so lani mrli.
„Mali misijonarčki." V Martinišči se je priglasilo više 30 mladen-ov, šteri misijo iti v misijonske šole i postati misijonarje. Či šteromi včenje nikak nebi šlo lejko postane brat misijonar. So jakfi potrebni.
Sveti Oča za preganjane katoličance v Mehiki. Mth'ka je država v Jiižnoj Ameriki, ma okoli 14 milijcnov prebivalcov, ki so skoro vsi katoličane). Zdaj s6 z revolucijov prišli na vlado brezverski nasilniki. Tej grozno preganjajo katoličance posebno pa piišpeke, duhovnike i redovnike. Da b! se te grozne razmere zbolšale, so s?eti Oča poslali vsem svojim zastopnikom okrožnico, v štero j se d ločijo molitvi za Mehiko.
Kardinal Bonzano častni meščan mesta Newyork. Na velki kongres v čast O tarskomi Svestvi v Ch cagi so sveti Oča poslali namesto sebe kardinala Bonzano. Z nepopisnov slovesiostjov so ga sprejeli v Ntw-yorki. Župan Walher sam njim je dao lepo diplomo (spomin) v šteroj je napisano, ka ga je to večnrlijonsko me?to zbralo za častnoga mehčana (pčrgara).
Prvi kitajski domačin — piišpek. Sveti Oča so imenuvali za piii-peka kitajskoga dfihovnika F lipa Tchao. To je jako veseli dogodek za našo sveto Cerkev. Kitajska ma Okoli 400 milijonov prebivalcov. Skoro vsi so ešče pogani. Dela že vnogo misijonarov med njim', ki so pa prišli Iz Evrope. Ti misijonarje se na vso moč trudijo, da bi si vzgojili med tistimi dečkeci takše, šteri bi postali duhovniki i delali za zveličanje duš med svojim narodom. To delo hvala Brgi ide lepo naprej 1 Duhovnikov domačinov je že preči nego piišpeka je dozdaj ne bilo.
Spomenik sv. Frančiški Asiškami. Kak znamo, se letos dbhaja 700 letnica smrt sv. Franiiška. On je bio Italijan, zato so njemi v Milani postavili spomenik. K odkritji je prišeo tiidi Mussolini.
Tak je prav. V Italiji je bstro prepovedanb preklinjati. Postava določa kašt go v penezaj pa tiidi driige. Nedavno so štiije nespametniki preklicali. Prišli so pred sodišče i mogli plačati vsaki 100 lir. — V Madridi na Španskom sta dva pisatela spisala nesramne knige, ZgUbila sta za čas 11 let vse državlanske pravice pa bila zaprtiva.
»Fantič le gor stani!"
Zakaj telko pijejo ništerni dečki? Ne zato, ka je dobro, nego zato posebno, ka je, kak pravijo — gavalersko.
Postaviti se ščejo s tem, postaviti! Domišltijejo si kakša čast je to, či dosta pijače vlijejo v s''oj želodec. Če je to kakša čast, te zasluži jli-nec dosta vekšo čast, lagev pod kapelicov, mašin na postaji, šteri spravi dosta več pijače v sebe, kak želodec" najvekšega pijanca. To je kakša čast, či se človik nalije s tekočinov? Cilo za vadlanje pijejo, pijejo, pijejo, dokeč se — mrtvi ne zvrnejo .., Kelkokrat je že što pio ka se je šteo pokazati, kakši iunak je, dokeč je ne obležao mrtev ...! Drago ga je koš-tala ta „čast". O ti, sleparski svet! Ka ti obetaš človeki — i ka daš ...!
Pijača telko hvaljena i opejvana ma „na vesti" pokvarjenost naših dečkbv, na vesti nešteto njuvih grehov, pretepov, pobojov, žteri so v cveti let tak naglo tak žalostno končali svoje živlenje . . .
Ne misli, ka tebe takša nesreča nemre zadeti! Niti eden iz teh, ka so tak žalostno dokončali je ne mlslo, ka bo njega zadelo — te niti nebi šli kcoj. Ednok samo ideš, — pa maš lejko zadosta za vsikdar...
Beži nesreči od nog, ka te ne zgrabi! Beži od grešnih priložnosti i nevarnosti, beži od oštarij i pijancov vkrej, beži od slabih tovarišov, šteri ti obečajo veselje, dajo ti pa žalost, obečajo med, dajo ti pa gift, obečajo živlenje, dajo ti pa smrt. ..!
Posvetnjaki mislijo, ka je samo to človeki v veselja, ka ide po grli. Št6 tak misli je živinče. Vej pravijo: »pijani kak krava!" Pa našim poštenim kravam se godi s tem velka krivica. Krava je ne nikdar pijana. Takše grdobije je zmožen samo človek. »Človek, kda je bib v časti," pravi svetb pismo, „za svojo, čast ne znao, ponižao se je do živinčeta i postab njemi vednaki." Lejko bi dodali: i šče niže od živinčeta!
»Človek ne živi samo od krUha, liki tudi od vsakše reči, štera pride z božih vust", je pravo Jezuš. Čt ne samo od krdha pa šče menje bd pijače. Človekov vžitek ne samo to ka se poškaii doli po guti, on ma esče druge vžitke. Dečko, či zemeš v roke lepo knigo ali poučne novine, maš od toga dosta več vžitka kak od pijače. Vej sam že pravo: Pijača friško steče po grli, samo par hipov je to veselje. Zmerom naprej pa nemreš vlejvati v sebe, ve si ne brezi dna. Či čteš kaj lepoga, pa vživaš duže časa, lejko več vor neprenehoma; i kda končaš čteti, ne odide ves vžitek liki maš ešče izda kaj od tistoga. i či si si zapomno, ka si čteo, boš ešče dugb, dugo, znabiti do smrti, od toga kaj meo. Od pijače pa ka maš, po-tčm da je ednok doli stekla?
Dečko, iteri rad pije, je vdani vsem grehom i zmoien za vse hudobije. Dečko, šteri rad dobra reči čte je polteni dexko i vnet za vse dobro. S tem je vse povedano. Okoli piiače se siiče vsa dečkova pokvarjenost i hudobija. Zato, či boš bole daleč fid pijače, bole pošteni dečko boš, bole deleč boš tudi od nesreče.
Namesto piti raj čti i spejvli! Potem ne boš pijače niicao, meo boš tudi svoj vžitek pa boš tudi kaj znao.
Za knige i novine naj se ti ne vidi škdda penez! Ne je vkraj vrženi. Naši dečki ne vejo šparati. Ka zasltiži, misli, ka more vse sproti pognati. Za knige i novine je istina strašno škoda penez: 100 kronic za edne novine se njemi vidi tak strašno dosta penez; za pijačo ide pa včasi le eden den telko i več, pa ne nikaj škoda!
Či neščeš biti nerodneŠ i nesrečnež rad iti i iparaj i štero zaspejvh, pa boš zadovblen i veseli. Veselje, štero je v preobilni pijači, pa prepusti, drtigim; se vidiš ka to ne nikše zaneslivo i trajno veselje, ampak zmot-njava i sleparija.
Boš mogoče iskao veselja v nečistovanji ?
To veselje ma svet pripravleno i dečki večkrat preveč radi segajo po njem. To je najbole Čemerna i škodliva kača, štera zalezuje i pikne
mlade liidi.	,	, _ _ .
VsakSi greh se človeki ponDvle, vsiljavle i prilizavle, rekši, privošči si me malo, privbšči! To poniivanje i prilizavanje zovemo „skfišnjava". Nieden se pa bole ne vsiljavle i ne prilizavle kak ravno nečistost. Nečisto poželenje je močno, nečista slast i strast silna. Ponuvle se od vseh strani, tišči v človeka, slika njemi prijetnost, či se njoj vda . . . Pa je žalostna istina, ka se njemi mladi človik rad vda, spadne v blato i se — zamaže....
Dečko moj, srečen si, či toga greha ne poznaš. Kelko menje na njega misliš telko bolše je. — Če se ne bi rad zamazao,„pGsti to prime/i!
Či si pa že meo s tem kaj opraviti, dečko mbj, pitam te: Ci si kaj takšega včino, povej mi odkritosrčno, — si pbtem resan srečen, veaeli, zadovolen sam sebov?. .. Oh, ne! Toliko dušnevesti ešče gvišno [maš, da se ti je pO včinjenom grehi včasi oglasila pa te karala: ka si včino 1 Potem ti je nikša žmečava legla na srce, žalost te je trla.
Či te je pa strast popolnoma dobila v svojo zanko, či ti je greh prišeo v navado, da večkrat v njega kapleš, potem si preveč nesrečen. Rad bi se zmttao iz mreže pa se nemreš; rad bi se zdigno z blata, pa zmerom nazaj kaple. Sirmaček nevolen!. . .
Že ime ^nečistost" pove, ka je nekaj grdoga. Ka je ne čisto to je zamazano. Ti pa ne bodi zamazani nego čisti dečko.
Toga greha se vsaki sramuje. V temnoj ndči, v skritih kotaj. tam je doma Ka se mora skrivati v krnico, to je ne pošteno. Ti pa bedi pošteni, dostojen dečko, ka te lejko vsakši vidi, ka delaš« čiije, ka gučiš i ka lejko vsakšemi v obraz pogledaš. Te greh človeka najbole ponižuje. Či ie človik gda živini podoben, njoj je na^ole v nečistosti.
Prle kak grdobijo včiniš, se ti dela sladko, ti obeče srečo; gda jo včiniš, se ti reži i ti se čutiš premaganoga, nesrečnega.
Ali ne vidiš sleparije?! Zakaj verješ sleparki, štera ti obečavle sladkost, gda te je pa že večkrat navčilo, ka te bo znoriia i ti samo bridkost
prinesla? ^	mQ. dragj( to je ne sreČ0) to je ne veselje. To je sla-
dek gift, šteri te z% hip posladka, da te potem zagifta. Kak kratko i zamazano je nečisto veselje! Kak dugo pa je obžalovanje, kak velki greh, kakša pokora! — Znati pa moraš tudi, da je vsaki nečisti greh, bar v dejanji zvršeni, vsikdar smrten greh.
VSEBINA:	stra"
Premišlavanje o Marijinem v neb.ozetji , — —	- —	- '
Predga na novoj sv. meši g. Zerdina v Crensovcih —	—	—	—	*
V nebo je vzeta ... —	—	— — — — "" g
Porcijunkula... — —	—	— — — "' jj)
Dvestoletnica sv. Alojzija ...	—	— — —
Blagoslavlanje rož na Velikomešo	...	— — 10
Zlate jagode... — —	—	— — — 14
Sv. Družina pri Marijinom vnebozetji	...	_
„Dom sv. Frančiška" i toga patron ..........15
Glasi iz doma i sveta