Listek.
127
Češkem, dovršil gimnazijo v Pisku in potem študiral filozofsko fakulteto v Pragi. Leta 1864. je bil imenovan za asistenta pri knjižnici Češkega muzeja, leta 1869. pa za arhivarja temu zavodu. Leta 1S71. mu je bila podeljena stolica zgodovine in književnosti slovanske na vseučilišči v Varšavi. V letih 1861.— 1871. je bil sourednik Kobrovega naučnega slovnika in pisal vanj mnogo člankov o politiški in književni zgodovini naroda poljskega in ruskega. Preselivši se v Varšavo, proučeval je kar najpridneje zgodovino obeh teh narodov in v poslednjih letih izdajal v ruskem jeziku veliko delo »Slavjane«, katerega so doslej izšle tri knjige. V njem je hotel pokazati bistveni značaj slovanskega duha in zgodovino slovanske ideje, kakor se kaže v književnosti narodov slovanskih. Dela žal ni zvršil, vender pa so na srečo našli popoln rokopis četrte knjige, katero skoro izdado njega varšavski tovariši. Perwolf je bil iskren Slovan, ki pa je znanstveuo kritiko družil s pravim rodoljubjem. Njega smrt je velika izguba za vso znanost slovansko.
Dne 4. prosinca je umrl v Gorici znani pisatelj nemških veselih iger Julius Rosen, porojen Čeh. Njega pravo ime je bilo Nikolaj Duffek. Porodil se je dne 3. listopada 1833. leta v Pragi, bil do leta 1866. v državni službi, pozneje pa je bil dramaturg Karlovega gledališča na Dunaji. Izmed njegovih iger so nekatere preložene tudi na slovenski jezik.
V Pragi je umrl dne" II. prosinca arhitekt Frančišek Schmoranz, ravnatelj državne umetno-obrtne šole praške. Schmoranz je bil jeden najboljših arhitektov avstrijskih, so-sebno odličen poznavalec orijentnih zlogov. Delj časa je bival v Siriji, Palestini in Egiptu, bil celo dvorni arhitekt egiptovskega khediva in zvršil po njega naročilu mnogo lepih staveb. Na dunajski razstavi leta 1873. je zgradil egiptovski paviljon; mimo tega je imenovati škofijsko palačo v Zadru in v egiptovskem zlogu zgrajeno kopelj v Krapini. Pri konkurzu za zgradbo novega Češkega muzeja je dobil drugo darilo. Leta 1885. je bil imenovan za ravnatelja umetno-obrtni šoli v Pragi in se je mnogo trudil, da se je ta zavod povzdignil  do denašnje  višine.
Nova češka opera. V minulem meseci se je predstavljala v češkem narodnem gledališči nova komična opera v treh dejanjih »Viola«, katero so po Shakespeareji spisali Adler, Schubert in Novohradsky, uglasbil pa Kari Weis. Opera je popolnoma uspela,  in kritika neobično hvali nadarjenost mladega skladatelja.
Bolgarski almanah se bode imenovalo novo zanimljivo delo, ki bode letos izhajalo v Sredci. To bode nekakšna enciklopedija; prvi zvezek bode obsezal 70 do 80 pol. Izdajatelji so P. A. Petrov, T. K. Ljubinov,   Sv. Ivovič in Kozma Georgiev.
,,Slavjanskaja Muza". Kakor čitamo v »Vienci«, izšla je s tem naslovom v Peterburgu zbirka ruskih prevodov iz raznih pesnikov slovanskih. Vanjo so vzprejete tudi pesmi slovenske, in sicer jedna Prešernova in šest Gregorčičevih. Na konci ima knjiga kratke životopisne črtice o vsakem pesniku in pisatelji, čegar pesmi ali spise obseza. Prejeli je nismo, torej  tudi ne moremo   natančneje poročati o nji.
Grof Lev Tolstoj je izrekel, da sme vsakdo prevajati njegova dela, ne da bi mu bilo treba plačevati kaj nagrade. Takisto prepušča vse ono, kar bi odslej spisal in izdal. Povod tej izjavi Tolstega je to, da se mnogi pisatelji obračajo do njega z vprašanji, ali smejo ta ali dni njegov proizvod prevesti in izdati v tujem jeziku.
Listnica. F. Č—č. (»Pozimi«):
»Li vidite, kako se vsiplje Iz neba doli beli sneg?«