fV»$tnlna plačana V fto4o>»hM Ltt& LX1 št. 78 V Ljubljani, sobota S. aprila 19)0 Cena Din i-— Izhaja vsak dan popoldne izvzemši neddje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. >SkyvensM Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3123 in 3126. RAZOROŽITVENO VPRAŠANJE V ANGLEŠKEM PARLAMENTU Angleška javnost proti razširjenju angleških vojaških obveznosti — Nova ofenziva konservativcev v angleškem parlamentu — Francoski odgovor na italijanske zahteve London, 5. aprila. Razorožitvena konferenca, ki traja že polne tri mesece, je menda sedaj že pred svojim definitivnim zaključkom. Ameriška delegacija je že kupila vozne karte za po-vratek v Ameriko in bo 22. t m. zapustila London. Tudi italijanski zunanji minister Grandi je izjavil, da se bo najkasneje do 15. aprila vrnil v Rim, Pogajanja med Francijo in Anglijo o varnostni formuli so ostala neuspešna. Briand je imel po svojih včerajšnjih konferencah z Macdonaldom, Hender-sonom in Grandi jem daljši telefonski razgovor s francoskim min, predsednikom Tardieujem. Na podlagi teh razgovorov je po izjavi novinarjem prišel do spoznanja, da nadaijna pogajanja nimajo več nikakega pomena m da se bo zaradi tega v kratkem vrnil v Pariz. Vsi konferenčni krogi priznavajo, da na sklenitev pogodbe petih velesil, ki je bila prvotno nameravana in zaradi česar je bila v glavnem sklicana ta konferenca, ni več niti misliti. Plenarna seja, ki bo prihodnjo sredo ali četrtek, bo vzela to dejstvo samo na znanje in priporočila eventuelno nadaljevanje pogajanj za sklenitev trajne pogodbe med Anglijo, Ameriko in Japonsko. Vendar pa tudi za zaključitev take pogodbe zaenkrat ni še nobenega upanja, ker še vedno niso odstranjena obstoječa na-sprotstva. Vse vesti, da je tozadevno že dosežen sporazum, so brez osnove ki mnogo preuranjene. Če prihodnji teden ne bo prišlo do Pozitivnega sporazuma, bo konferenca verjetno brez vseh ceremonij zaključena. London, 5. aprila. Zaradi najnovejšega razvoja an-gleško-franco-skih pogajanj o formuli, ki naj zadovolji obe strani v vprašanju varnosti, je nastal za delavsko vlado izredno kočljiv politični položaj. Angleška javnost je brez razlike odločno moti vsakemu razširjanju angleških vojaških obveznosti. Konservativci doslej še niso vložili nobene interpelacije v angleškem parlamentu o usodi pomorske razorožitve-ne konference, ker niso hotela povzročati angleški vladi v teh kritičnih trenutkih nika'kih težav, ker pa smatrajo sedaj, da je nastopil na konferenci položaj, v katerem prihajajo v nevarnost narodni angleški interesi, bo konzerva-itivma stranka energično zahtevala od vlade, naj razjasni položaj in •poda točno poročiilo o sedanjem stanju pomorske raizorož'itvene konference. Zato bodo vložili na ponedeljkovi seji angleškega parlamenta celo vrsto interpelacij, v katerih bodo zahtevali, naj angleška vlada pomiri politično javnost glede na nadaljni razvoj konference in poda potrebna jamstva, da se bodo angleški interesi v polni meri varovali. Ce ne bo vlada odgovorila zadovoljivo, bodo naj'brže zahtevali, naj se zbornica odgodi. Konzervativci računajo, da bo morala vlada dennsiiorarati, če bo ostala v manjšini. Zato sondirajo teren tudi v 1 liberalnih krogih. Kakor pa se zdi, ne bodo imeli velikega uspeha, ker so liberalci trdno odločeni, da puste sedanjo vlado na krmilu, dokler ne bo v celoti dovršila svoje naloge. Na vsak na- Gandi pred svojim ciljem Danes prispe Gandi do morske obale, kjer bo skušal kršiti solni monopol. — Pričetek akcije za odpoved pokorščine angleškim oblastem. London, 5. aprila- Kakor javljajo iz Bombava, je Gandi s svojimi pristaši le še nekaj kilometrov oddaljen od svojega cilja, mesta Dandi. Nocoj je prenočeval v vasi v bližini tega mesta ter nadaljuje danes svojo pot do konca. V Dandi je prihitelo veliko število Indijcev, ki se hočejo na lastne oči prepričati, kaj se bo zgodilo z Gandijem in njegovimi pristaši. Obstoja mnenje, da indijska vlada ne bo aretirala Gandhdja, temveč bo to storila le tedaj, ako ji Gandi ne bo pustil drugega izhoda. London, 5. aprila. Jutri se prične oficijelna akcija za nepokorščino proti oblastem. Gandi bo prispel danes v Dandi na morsko obalo, kjer bo izvedel svoj načrt in dal s tem znak za splošno borbo proti angleški nadvladi. Gandi bo nabrano morsko sol skušal uporabiti in prodajati vkljub vladnemu solnemu monopolu. Kakor poročajo, želi Gandi, da bi ga oblasti aretirale, kar bi v veliki meri pospešijo njegovo gibanje. Zato menijo politični krogi, da vlada ne bo nastopila proti Gandiju in da bo smatrala njegov čin za brezpomembno politično demonstracijo. London, 5, aprila. V Jalapuru je sprejelo Gandija nad 4000 ljudi. Gandi je imel nagovor, v katetrem je prebivalstvo pozival, naj z vsemi močmi podpira njegovo akcijo in se pridruži njegovemu pohodu k morju. V Dandiju je koncentriranih 150 policijskih uradnikov, tako, da lahko Gandija vsak hip aretirajo. Ni pa še določeno, ali ga bodo sploh zaprli. Indijske oblasti eo namreč mnenja, da njegova akcija za pridobivanje eoli ni resna ter da ne bo mogla škodovati angleškim interesom. Aretacija bo sledila najbrže le v primeru, ako bi prišlo do kakih nemirov in izgredov. Kalkuta, 5. aprila. AA. Včeraj je bila na velikem enodu delavske stranke sprejeta resolucija, ki poziva delavske organizacije, naj se pripravijo na generalno stavko. Bombav, 5. aprila. Guverner mesta Bombav je zaradi resnega položaja v mestu odgodil potovanje v južne okraje dežele. Kakor poročajo, vlada ne bo aretirala Gandija, dokler ne bo v to prisiljena. HUMIH i lorda Greva Dunaj, 5. aprila. *-Ne-ue Freie Presse« objavlja senzacionalna razkrafcia sina angleškega zunanjega ministra ob izbruhu svetovne vojne lorda Greya o pripravah velesil na svetovno vojno. Iz spominov tedanjega ainrgdeškeea zunanjega ministra je razvidno, da so državnik; velesil že davno pred izbruhom svetovnega konflikta spo-zfftali nevarnost mdMtarističnc ekspanzije Nemčije in nderne cflije ter da so se pravočasno pripravljali na odločilno borbo. Danes, ko so MkvidiTane s haaškim sporazumom tako rekoč zadnje posledice svetovne vojne, razkrivajo spormni takratnih držav-mkov marsikaj v docela drugačni luči kakor pa smo gledali na marsikak dogodek iz nedavne preteklosti pred tem. Nemški tisk ori daje razkrita em mladega Greva, ki je bil kot državni podtajnik desna roka svojega očeta in ki sam dobro pozna vse tedanje diplomatske niti, veliko važnost in skuša oprati Nemčijo pred očitkom povzročitelja svetovnega klanja. Uvodoma citirani dunajski list poudarja iz srpoma/nov lorda Gre-ya predvsem naslednje momente: Amdeška in francoska vlada sta se že par let pred izbruhom vojne posvetovali o korakih v primeru nemškega napada in sklepali o tem, da bi prehiteli nemški napad z zasedbo Belgije. Francoska vlada je ponovno izrazila mnenje, da bj se vojne z Nemčijo ne smelo predolgo zavlačevati, ker je itak neizogibna. Glede na vse te momente je lord Grey že pred zasedbo Belgije stavil Framciii na razpolago celokupno angleško brodovje. Glede na tako močno oporo je francoska vlada zadnje dni pred izbruham vojne odklanjala vse posredovalne predloge iz Londona in Petro- Eirada. »iNeue Frede Presse« dostavlja, da ie le »JDaily Herald« registriral i^id Greyjevih spominov in je mnenja, da je angleško zunanje ministrstvo zabranilo obširnejšo eksploatacijo teh, vsekakor zanimivih podrobnosti o vojni politiki velesil. Novi bolgarski bankovci Sofija, o. aprila. AA. BoigaTska narockia banka i« prejela nove novoajKce po 2o0 levov, ki so bile iz&otovljiene v AnsHji. Tem novca-nicam bodo podobne tal novčanice po 250, 1000 m 5000 levov. Nemška finančna reforma Berlin, 5. aprila. Finančni minaster je včeraj v davčnem odboru poročal o predlogu za kritje, ki za bodo morali kmalu rešiti. Predlog se krije v splošnem s predlogi, ki jih je stavil Multer-jev kabinet. Obstoja pa oam&ra, da se bo veliko zvi-Saivje davka na prvo proti kateremu nastopa bavarska !>udska stranka, v gotovi med nadomestila z zvišanjem prometnega davka. čin pa bo debata v spodnji zbornici glede na usodo konference zelo zanimiva in velikega političnega pomena. Dejstvo je, da razvijajo konzervativci v svojem časopisju odločno propagando proti vsakemu popuščanju Anglije v vprašanju varnosti, in kakor se zdi, je zaradi tega. tudi angleška delegacija zavzela do francoskih zahtev odločnejše stališče, kakor se je zdelo v početku. Će bodo konzervativci izvršili svojo namero, se obetajo za prihodnji teden v angleški zbornici ve-lazanimive zumaniepolitične debate. London. 5. aprila, dede na italijanske izjave v angleškem časopisju, na-glašajo francoski krogi, da Framcija v početku ni zahtevala znižanja italijanske vojne mornarice, ker je že sedaj med francosko in italijansko vojno mornarico velika razlika. Francoski krogi menijo nadalje, da slonijo italijanske zahteve po pariteti v Sredozemskem morju eddnole rta vprašanju prestiža in ne na resničnih potrebah. Ce bi se ugodilo Italiji, bi nastala velika neenakost med Francijo in Italijo, ki bi na ta način podvojila svojo vojno mornarico. Francija mora smeti, preden zniža svoje fonažne številke, zagotovilo, da bo ojena varnost zajamčena s splošnim varnostnim paktom. Italija nima pravice, da. se čudi francoskemu stališču, ker je Francja v interesu vseh že pred konferenco informirala italijansko vlado o svojih zahtevah in je tudi angleški zunanji minister Hen-đerson točno obveščal italijansko delegacijo o poteScu frara:ru v^tp deških pogajanj. Bolezen patrijarha Dimitrija Beograd, 5. aprfla. Zdiravtstveno stanje patrijarha Mmitrija je še vedno skrajno kritično. Ponoči je večkrat iz-g"UbH zavest in je prebil večino noči v deliriju. Proti jutru rrm je nekoliko odleglo, vendar pa je skrajno slab. Zdravniki so stalno zbrani ob bolnikovi postelji tim pričakujejo vsak hip katastrofe. Župan dr. Ptic pri kralju Beograd, 5. aprila. V Beogradu ee že dva dni mudi ljubijanski župan dr. D. Puc da intervenira na merodajuih mestih v raznih, občinskih zadevah, predvsem pa, da izpo-sluje potrditev občinskaga proračuna ljubljanskega . Vse posle je izvršil z uspehom in se drevi vrne v Ljubljano. Včeraj lo-poldne je bil na Dedinju sprejet oi Nji VeL kralja v emurni avdijenci. Učni načrt za trgovske šole Beograd, 5. aprila. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je upokojen ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani g. dr. Ljudevit Bobm. Istočasno je imenovan za člana komisije v ministrstvu trgovine in industrije, ki bo sestavljala učni načrt za trgovske šole. Letalska zveza Pariz* Carigrad Beograd, 5. aprila. Na podlagi dogovora •med francosko, jugoslovensko in romunsko d-rurbo za zračni promet bo uveden s I. majem direktni letalski promet cned Parizom, Beogradom in Bukarešto, s 1. junijem pa na progi Pariz - Beograd - Carisgrad. To bodo takozvane ekspresne proge, na katerih bodo pristajala letala samo v omenjenih mestih. Tonfilmi v srbohrvaščini Betjgrad, 5. aprila. V kratkem prispe v nažo državo gen. direktor filmske družbe >Metrogoldwin< g. Artur Lotv, ki zlasti forsira tonfilm. Poeetil bo vsa večja mesta ter bo proučil, ali bi se izplačalo izdajati ton-lilma tudi v srbohrvaščini. Francoska sodbo zunanji politiki Jugoslavije Ugledna diplomatska revija o pacifistični politiki zunanjega ministra dr. Marinkoviča Pariz, 5. aprila. AA. Mednarodna diplomatska revija, ki izhaja v Parizu dvakrat na mesec je posvetila celo stran politiki jtigoslovenskega zunanjega mirristra dr. Mannkovića. Clankar poudarja, da je glede na to, ker je dr. Marinković ostal na mestu ministra zunanjih zadev v vladi od 6. januarja 1929, upravičeno mišljenje, da znanja politika Jugoslavije ne bo zapustila tradicij analne poti sodelovanja m zboli sanja z vsemi državami, zlasti pa s sosedi. V aprilu leta 1925. je dr. Marinković predsedoval zaključatvi kakin sto pogodb, konvencij, paktov in aranžmanov. Nadalje navaja najrazličnejše pakte, ki dokazujejo, da je dr. Marinković storil vse za čhn večjo utrditev miru. Glede na bankanske narode piše revija, se ie pokazal dr. Marinković kot človek, ki najbolje razume pomen načela >Balkan bankanskim narodom«, ki ga je postavil kot osnovno jamstvo za bolj- še prijateljstvo. Rešitev bodočnosti balkanskih narodov je po mehovi nedavni izjavi v potrebi grupiranja v eno zajednico vseh balkanskih narodov na temePju enakopravnosti. Balkanski narodi morajo vedeti. bodo ali vsi skupaj svobodni a-H pa nihie od njih ne bo svoboden. Dr. Marinkov č ne vodi politike prestjža, ampak politiko realnosti tako na Balkanu kakor tudi izven Balkana. Kar se tiče Lige narodov, je dr. Marinković eden izmed najbolj navdušen'h njenih zagovornikov. Pri tem ne kaže pretiranega optimizma, vendar pa je gđoboko prepričan, da se bo v teku razvoja 1 |l narodov posrečilo doseči svoje smotre. Dr. Marinković ne zatajuje interesov svoje države in ne zavvteva od drugih narodov, da bi doprinaŠali žrtve, ker smatra, da ie mogoče uresničiti iskren sporazum, ako boJo vse države prežete z mislijo skupnih interesov. Smrt švedske kraljice Rim, 5. aprila, švedska kraljica Viktorija je snoci ob 7. po večmesečni bolezni preminula. Stockholm, 5. aprila. Smrt švedske kraljice Viktorije je povzročila splošno žalost. Brezžična postaja je snoci takoj prekinila izvajanje svojega programa. Vse gledališke predstave so bile odpovedane. Kraljica Viktorija je bila rojena 3. avgusta 1862. Bila je badenska princezinja in se je 20. septembra 1. 1881 poročala s kraljem Gustavom V. Truplo bo najbrže pokopano v Ridarrholm-6ki cerkvi, kjer počiva že 8 nemških prin-cezinj, ki so bile švedske kraljice. Kraljica Viktoiija je bila že dalje časa težko bolna ter je zaradi milejšega podnebja zadnje čase sploh bivala v Italiji. Pobegli bolgarski razbojniki Sofija, 5. aprila. Iz zaporov v Sofiji so «noči zopet pobegnili trije nevarni zločinci. Med njimi je morilec novinarja Petkova, na smrt obsojeni Josip L i ubi nov, dj-ugi je neki na dosmrtno ječo obsojeni razbojnik, tretji pa na 15 let obsojen Turoin. Domneva se, da jim je pri begu pomagalo jetniško osobje. Rekord italijanske vojne ladje Ancona, 5. aprila. AA. Tekom hitrostnih preizkušenj je dosegla izvidna ladja *Nico-loso* v prisotnosti kontrolne komisije nov svetovni rekord z 41.504 miljami. S tem je bil prekašen svetovni rekord, ki ga je doslej imela francoska lovska ladja »Verdun« s 40 miljami. Ladja »Nicoloso« je določena za admiralsko ladjo divizije vojne mornarice, ki bo imenovana po pogumnih pomorščakih. Boji v Abesiniji Rim, 5. marca. Agen-zia Štefani poroča: Listi javljajo iz Adiisabeba, da so čete nje-zusa Tafariija v odločilni borbi popolnoma porazile upornega Ras Ougur OTie, bivšega soproga nedavno umrle cesarice. V bojih >e padel tudi Ras Gugur Oli-e. Avstrijski zakon proti terorju Dunaj, 5. aprila. V narodnem svetu se je včeraj pniček) drugo čitanje zakona proti terorju za katerega se vrši boj že več tednov. Debata, pri kateri s« i« razpravljalo predvsem o načelnih vprašanj-ih, se bo iutri nadal>evala. Rudniška nesreča v Belgiji Bruselj, 5. aprila. V premog Okopu v Emougesu prj Monsu je bilo zaradi eksplozije plinov ubitih \2 rudarjev, 9 pa težko ranjenih. Število mrtviih se bo najbrže povečalo, ker pogrešajo še nekaj rudarjev. Minister dela je odpotoval na kraj nesreče. Minister dr. Frangeš v Sarajevu Sarajevo, 5. aprila. Minister kmetijstva dr. Oton Frarugeš se vrača s svoj aga inšpekcijskega potovanja v Beograd. Včeraj se je mudil v Sarajevu, kjer je izjavil novinarjem, da je stoneno vse. za čimprejšnjo definitivno re-šritev agrarnega vprašanja na ozemlni bivše Bosne in Hercegovine kakor je to odrejeno že s prejSjijsirm zakoni. Obveznice za- odkup begovskih posestev so že izdelane v vsoti 150 mfflijonov dinariev. prav tako je izdan tudi pravilnik o postopanju s temi obve^nica-ma. Za odškodnino hakov je določenih za enkrat 0 milijonov dinarjev, ki se bo v najkrajšem času izplačala interesentom. Rumunska kraljica mati v Carigradu Bukarešta. 5. apcptfa. Kraljica vdova Marij* in princesa Ileana bosta S. ajprila pr:AT>eLi v Carigrad, kjer bosta ostali nekaj dni. Tik pred velikonočnimi pTAivžki se bosta vrnili v Rihtumvjo. Madzarsko-bolgarski arbitražni pakt Pariz, 5. apriia. AA. Po poročiiu iz ZcDeve e bolgarska vlada prijavila Društvu narodov pogodbo o pomiritvi in arbitraži, ki je bila sklen-jena z Madžarsko leta 1929. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.73. — Berlin 13.51. — Bruse-M 789.60. — Budimpešta 988.77. — Curiih 1095.9. — Dunaj 797.92. — London 275.32. — NewyorK 56.465. — Pariz 221.54. — Praga 168.08. — Trst 296.60. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.1275, Pariz 20.2125, London 25.1175, Newyork 516.25t Bruselj 72.04, Milan 27.07*25, Madrid 64.10, Herli.i 123.22.', Dunaj ?2£l, Solija 3.745, l'ra2a 15.3U, Varšava 57.9875, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.0725. Cankarjev spomenik na Vrhniki Odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki javlja, da je bite v četrtek 3. t. m. sklenjena pogodba, po kateri je poverjena izdelava spomenika v sporazumu z ameriškimi rojaki, akademičneoru kiparju gosp. Ivanu Jurkoviču. Odkritje spomenika bo najbrž koncem julija. Gospodu Jurkoviču čestitamo! SARGOV L0D0NT Jzepši szobje, Sidra v i seobje, S)uhteča usia! Stran 2 »SLOVENSKI NAROD., dne 5. aprila 1530. Sttv 78 Podjetja ljubljanske mestne občine Poročilo načelnika finančnega odseka I. Tavčarja na proračunski seji Ljubljana, 5. aprila. Vaz ©o 0>I v organizmu pbčjnsfce uprave so njena podjetja, ki so nekako v sredi med javnopravnimi in zasebnimi podjelo*. Mnenja o odnošajili občinskih podjetij napram splošni, birokrationo urejeni občinski upravi so se v praksi že skoraj docela vz» kristalizirali v prilično tert^le sniernican: Vodovod plinarne, elektrarne, klavnice in cestne železmice, ki so v prfcneri s po-greimirna zavoda in zastavljalnicam; izražate rkFkk>bHt-na podjetja, so že visied njihovega monopolskega značaja živi jonsko važneea putena za občine m zaradi nj»lwwe tesne zveze s splošuo ktnnunalno politiko se ne smejo prepustiti sasebaiemu gospodarstvu v eksploatacijo, marveč se morajo voditi kot komunalne ustajnove. Bila bi kardinalna in nepopravljiva napaka, če bi se občine v sled velikih težkoč, ki so se v zadnjih letali pojavljale, otresle načela komun ali zacije in prepustile svoja podjetja zasebni industriji. Ravno izkustva zadnjih let kažejo, da so podjetja kot komunalne ustanove samo tedaj na pravi poti, če se prilasocb organizacija in uprava važnim načelom zasebne-nega gospodarska. nekvanno načelu, da rmeti komunalna politika pri tem ocHoćojoč vpjiv. Tud« v koin**ukalnih rokah se morajo taka podjetja voditi po primejo prikrojenih zasermo-gospodarsJah načelih in skrbeti ne samo zato, da se spremo prilagode obstoječarn razmeram te»r donasajo p»rime-ren dobiček. Da se pa to doseže, je v prvi vrsti potrebna debirokratizac3>ia upravne forme. Dmugo načelo je. da nasj bodo za upravo merodajni zgodi stvarni, gospodarski m fcomunaliK>-politjčtnno vplivata na javno mnenje, con bi se praktično izkazala in bd jo javnost občutila. Režijska ali pa družbena podjetja bi se nedvomno razmahnila v korist občanov in v korist občine. Za pridobitno udejsitvovande občin govore zek) tehtna razlogi. Dobički, ki hi j§h imela sicer zasebna podjetja, pridejo celo-Kupaosti v prid, pri komunaM-zacjji se spravi lahko več takim obratov v eno roko. Tudi je dama možnost, da se presežki obrata lahko porabijo za druge obrate, ki so pasivni. Tako je na primer mogoče gradita nerentabilne proge cestnih železnic, polagati nerentabilne plinovode i. t. d., Če to zahtevajo splošni mestni interesi, česar zasebni obrata gotovo me bi storili. Občanski upravi ni treba brezpogojno delati dobičkov kakor zasebnim podjetnikom, ki so na dobiček navezam. Občana se dobičku v skrajni sili. Če to zahtevajo javni interesi, lahko odpove. Naša podderja slone na režijskem siste-mu in so r^idobitsia podjetja, ki prispevaoo z večjima aJa manjšimi zneski h kritju po-trebše-n mestnega zaklada. Po letošnjem proračunu bodo znašali ti prispevki okroglo Dtm 5,300.000 ala okroglo 15% celokupne potrebščine rednega prometa. Uspeh je torej prav zado\Y>Hfflv. OrHtka podletli naj ostane tudi v bodoče režijska, prav tako tudj dotični računski sistem. Reformirati in modernizirati pa bo treba celokupno upravo, ki naj se po možnosti pri vseh podjetjih izenači. Nujno po-*reibna pa je poleg tega uvedba točne stati stiSne službe, ki jo doslej pogrevamo. Uspeh mestnih podjetji bo ti*dd v tekočem proračunskem letu bržkone zadovoljiv. Proračun kaže pri vseh podjetjih razen mestnega r^rebnesa zavoda, mestne zastavil ahwce m rnesine priprege, primerne dobičke. Glede na mestni pogrebni zavod in meseno zastav^afarico H nriporrmiti, da so to socijalne ustanove, ki našo in ne smejo biti usmerjene na dobiček, mestna prtprega pa ie važen regulator cen, ki ga moramo brezpogojno držati na sedanjem rjotažadu. Klavnica Mestna klavna ca se raz»vese38*vo radnja. Proračnjn za L 1930 §e za okroglo Din 780.000 veČfcj od lanskega, za*o pa tmfi dohodki staAoo naraščajo. Razvidno je, da postaia iz klavnice, prvotno le javne sanitarne irrstituctje, na-nienjerte predvsem varstvu konEumen/tov, važno občin, podjetje, ki bo mestu donaša-lo lepe dohodke, čim bodo dolgova nekoftrko popiačand. Ljubljan-ska klavnica je, dasi še ne po-poinoma dograjena, v naši drž*vi prva, z meno zgradbo smo dali inšorjattvo skoro vsem ostaiim večjim mestom v državi Vse jo hoda gledat, dela načrte po ogej, odnosno že gradi PO našem vzorcu svoje klavnice, S H&čŠsoco in preurejeno klavnico pa nj ustreženo le konzumentom, kakor je žc zgoraj poudari eno, dasi je s to napravo preventivna skrb za ljudsko zdravje veliko pridobila. — velike koristi imajo tudi mesarji - obrtniki. Podjetnemu in vztrajnemu obrtniku je sedaj dana možaiost, da lahko razvije svojo obrt do najvišje mere. Ima dovolj prostora za svoje bla»o in se mu ni treba bati, da se blasr-o skvari. Rentabikvotst tega podjetja je dana v poJmern obsegu ne samo za sedaj, ampak tudi za bodočnost. Vodovod Mes-tau vodovod izkazuje pri potrebščini povišanje ca Din 1,200.000. v istem razmerju so narastii pa tudi dohodki. Vorlovod futtkcijonira brezhibno. Po vojni z4asti pa še zato. ker so se priklopile med tem na mestni vodovod sosedne občine Sp-ndnja in Zgornja Šiška, Je žice in Moste, je poraba vode tako nara stla, da je postalo novo povečanje vodo vodnih naprav pereče vprašanje. Ob koncu 1. 1927 jc bil prj tovarni An dnitz naročeno četrti parni stroj enake jakosti in konstrukcije, kakor obstoječi stroj v novem vodnjaku, ki jc bil že prvotno urejen za dva enaka stroja in za enake čr palke, V kotljišču se ie postavil nov moderen vodocevni kotel z mehanični o kuritvi jo za drobni premog. Mestna vodarina ie sedaj preskrbljena s parnimi stroji in črpalkami za uekaj let Ker razpolaga s 4 črpalatumi agregati, od katerih zarnoreta črpati stara dva agregata po 45.000 bi oa dan, nova dva agregata pa po 90.000 hI na dan. Vsi 4 agregati torej 370.000 hI na dan. Največja dnevna poraba vode je pa letos dosegla 180.000 hj. Pri toliki porabo vode se je letos pokazalo, da sedanjih 5 vodmjakov ne bo več zadoVčalo pri tako naraščajočih množinah črpane vode. Treba bo izkopati nove vodnaake po načrtu, ki ga je izdela! ing. Smrekar že 1. 1°10. Ta načrt vsebuje poooinoma nov sistem zajemanja vode, prilagođen sicer prvotnemu sistemu in zvezan z obstoječima črpalkami. Pri tem novem sistemu se bo treba že pri gradnji odločita tuda nove rnodenoe čr-paine naprave, ki bodo skorag gotovo tur-bopumpe z električnim pogonom. Pri tej priliki, ko bo treba investirati nekaj mdRjonov za nove vodujake v Klecah, naj bi se ventiliralo tudi že vprašanje, kako in odkod bi se mogio preskrbeti v ljubljansko mesto vodo potom gravitacijskega vodovoda izpod Kajmušfcih planin. Uresničenje takega projekta pa bo prišlo v poštev šele tedaj, Če bodo stroški za črpanje vode iz vodnjakov dosegli tako višino, da bodo presegali obresti in amortizacijo onega kapitala, ki ga bo treba izdati za napeljavo vodovoda izpod Kamniškab planin tako, da bo voda tekla neposredno iz studencev v Ljubljano. Za prihodu ji proračun bo treba rešita še eno nujno, važno vprašanje t. j. tztnero vo-darme. Konstrukcija vodarine v sedanji obliki daleko več ne odgovarja dejanskim Potrebam. Tudi je baza zaračunavanja vodarine pogrešna. Izdeluje se več varigajnt, ka/terih ena se bo vnesla že v proračun za L 1930. Elektrarna Mestna elektrarna prehaja v novo fazo svojega poslovanja. Ker L 19£5 za skrajno silo in v naglica postavljena Di oslova motorja daleko nista več zadostovala z že zastarelim parnim obratom, se je montirala koncem lanskega in rjočetkoan letošnjega leta moderna parna turbina do 4100 k. s„ ki bo v kratkem času pričela obratovati. Tedaj bo mestna elektrarna razpolagala skuipno s 6600 k. s. in tvorila važen faktor v proizvajanju električne sile ne le za Ijubij ainsko mesto, temveč tudi za bližaijo okolico. Ko bo nova turbina v obratu, bo mogoče izvesti revizijo cen za električni tok in upoštevati interese industrije. V koliki meri se bo dal tok poceniti, bo v kratkem ugotovljeno, ko bo mogoče dognati proizvajalne stroške, ki znašajo pri sedanjem uernodernein aparatu približno Din 1.09 Kwh, če se upošteva le izdatke za gorivo, in mažo ter mazače, pa približno Din 0,96 za Kwh, Proizvajalni stroški bodo pri novi napravi nedvomno znatno nižj:. Trenutno se vnše pogajanja z bansko upravo o sklerrftv« pogodbe z Veknjerrt, ki bodo v dogtleduem času dovedJa do poz:-tivnevga zaključlka in omogočila oddajanje toka po še nižJji ceni. Upati je, da ugodne posledice, osobito pritegnitev industrije ne bodo zaostale. Proračun je napravi lanskemu za okroglo Drin 1,380.000.— vtifšfi. to pa v prvi vrsti vsled zvitsane rx>tre'bšc«ne za obrestovan i e novih investitfj v približnem znesku Din 12.000.000.—. Plinarna Prora&m mestne ptename izkazAj»te pri potrebšahm povišek cca. Din 500.000,— pri pokritju pa prav tako ekvivalenten iKMras't. Prioakovanja za leto 1930. so ugodna, vendar pa je že sedaj jasno, da plinarna v sedanjem obsegu ne bo cnogiia več dolgo zadostovati svojtim nalogam. Potreba bo za silo vsaj delna razširitev in sicer z iname-stitvajo nove retortne peči v sedanji kuril-naoi ati s posta-\Ttv»jo nove moderne peči s komorami. To bi bila provizorična rešitev. MftsRti ipa bo treba že sedai na premestitev pHname in postavitev kotla in peči v okolico LiuMjane. kar bi bila prav za prav naftidealnejša rešitev. Pogrebni zavod Proračun potrebščine je za Din 153.V22.— manirši od lanskega, temu sorazmerno pa se je zvišali, tudi polir*iJe- Znižanje pc po-sled'ica delne redukoflje persotiaid (2 uradnika sta prestavljena k mestni uprava) iu pa nekaterih drugih proračunsk h postavk. Kakor Že uvedotna oinenjeno, >e smatrati 'posrebni zavod kot neke vrste sooi.i'-no ustanovo, k»; ni us.nerkna na dohiček. Zadov'krit""ii. Izguba je neznatna. Ker se je zavod pre* selil v moderne prostore v novi lrši na Poljanski ces-ti, se §e zvišala na-jemnina za Din 70.—. Pričakovati pa je večjih dohodkov iz poslov, k* A opravlja zavoo. Zastavljalnica pe socijalno - karitativna ustanova, zato od nje tudi v bodoče ni pričakovali izdatnih donosov. zSadostuje to-b'ko zaslu'žika, da se pokr^e režija ter amortizira g'lavnica. Več ni potrebno. Priprega lltumjll 2a leto 1930. izgubo D*n 5.b9č.—. Pričakovatji pa je, da bomo tudi letos kljub neugodnem« prelmišmaru dosegli dobiček, kajti tudi v \ettu 1909.. v katerem je biki kalkulirana izguba z Din 14.995.—, >e pokazal zaključek dobiček Din 28.549.18. Priprega je aktivno podjetje in n; za ub-oino važna zgoli zato, da fungara kot rcgir iator cen, ampak ludi zato, ker predstavlja crcilijonske mater*ja*ne ^Ted•note. Ustanove Prti ustanovah se ni nič iszpremenilo. Rezume Porast proračuna se je trtemeljil že pri razpravljanju o posameznih pogilaviih, vendar bi bik> še enkrat poudariiti, da so v proračunu pre-liminirana izdatnei^šd krediti za dela na cestah, kanalan in mostovih, nadale za šoistvo, k* izkaz^ujje letos dokaj viš^o ootrebščmo nego lani. RADOVALA SE BO naša gospodična, ker sem ji tako lepo oprala perilo. Naj« važnejša stvar pri pranju jc izbera do* brega mila. Gospo* dinje, Ki se ponašajo * svojim perilom, so le zdavno izbrale Albus-Zvono milo, Ker so pri večkratnih po* Okusih ugotovile, da je ravno to milo najboljše za pranje najfinejše svile in najcenejšega sukna. Albus-Zvono milo daje obilno peno in posebno dobro pere. MILO A* k. DOBIVA SE V VSAKI TRGOVINI. Aspekt v tekoče proračunsko leto jc kljub tezkočaert, ki so se pojavile glede kritja priimanjkljaja, ugoden* kajti poleg normalnih de! bomo bržkone začeli graditi carinarnico, regulirati L>ubitanico, tramvajska proga se bo razširila, na programu so obsežna cestna in kanalizacijska dela, ki bodo dala obi to zaslužka dela volilnim in poleg tega gotovo blagodejno vplivala M omilitev brezposelinosti, kar bo gotovo raz-brcmeniilo tudi proračun za sooiralno skrbstvo. Tem delom se pridruži še reforina idnu-nTStracije, rrK>dermzaciia knsgovodstva* izvedba službene pragmatike — naloge skrajne važmosti, katerih ureditev bo oyno-gočilo ie skupno sorrdarno delo nas \seh v korist otbčinc m občanov. Pevski zbor UJU na češkoslovaškem Prisrčen sprejem v Hradci Kralove. — Nov triumf v Olomucu Hraneč Kralove, 2. a-piiia. TuiPneia se vrši s tako bliskovito naglico, vsako mesto ie tako zabasano s sprejemi, poklonitvami, obiski, oglasi, matinejo, slavnostnimi obedi, večerjami, oii-cijekMmi zabavami da m mogoče mirno sesti in napisati o vsakem prazniku, v resnici prazniku* dalfrše rx>ročiilo. V ftradec Kralove srno se iz Prage pripeljala zjutraj ob 10. Že mnogo postaj prej so nam prišli naproti zai&topniki učiteljev m Lige. Na kolodvoru so nas čakali: načelnik mesenega šolskega sveta, zastopn'ki učitefcstva, Lige, anrnade itd. Z avtobusi smo se odpelgali v novo, po najnaprednejšem tipu zgrajeno šolo, kjer je bil oficijelni sprejem. Grčarja, pre m se nato k svečanemu obedu podali v Gramd Hotel. V Kraljevem Gradcu smo bili cel dam prav po kraljevsko spravljeni in od minute prihoda do minute odhoda gostje mestnega šolskega sveta, tako da tu nismo smeli plačati niti ene češkoslovaške krone. Kaj pomeni to za čez SOčlainski zbor, si lahko mislite. Pri naravnost ministrskem obedu je napil predsednik šolskega sveta našemu kralju, Jaz prezidentu Masarvku, učiteljski pevski zbor je izročil diplomo in po obedu smo se odpravili v gledališče, kjer jc bala enourna javna pevska vaja za š lsko mladino. Preko 1500 raaaišah in večjih šo-larčkov je polnilo pretesno gledališče. Nato fotografiranje, iikuaaije, za tem ogfed mesta. Vsi smo krasno nastanjeni. Koncert že davno pred najini priliodom razprodan. Uspeh koncerta, seveda, ste) .vc-đnk. Publika navdušena, pevci še b.)lj; treba je bilo ponavljati in celo dodajati. Po koncertu zopet skupna večerja, nato pa v gala dvorani kratka akademija domačega učitelj'-stva nam na čast fcn pks. še med koncertom smo dobili iz Prage telefonska poročila o izredno laskavih ocenah praškega koncerta. Na^le navdušenje je naraslo. Učiteljski pevski zbor je pred plesom imenoval celo vrsto zaslužnih ntes-tmh kulturnih delavcev in oficirjev za sve^e častne člane. Zjutraj ob 9. uri so nas prijaztni, gostoljubni meščanke spremili na kolodvor, mestni šolski svet ie dame ckdaril s sladkarijami, vse pa s fotografijami. Slovo, kot slovo od najdražjih prijateljev. Nekateri so nas celo spre-nriii do Pardubic. Vreme krasno, toplo, vse je veselo, spočito, zdravo. Točno ob 12. uri smo se pripeljali v Olotnouc. Na kolodvoru železničarska muzika. Pozdravila nas je z na^o državno lrimno. Vse črno naroda. Ofkijeini pozdravi v čakalnici. Pozdravljal je govornik za govornikom: uČitelj-sfcvo. rojaki. Liga, vojska, pevci itd. Imenitno je od. zvdravil vrnivši se predsednik g. Grčar. Odhod s tramvaj* v mesto, nastanitev v vojašnici, Narodnem domu itd. Nemogoče je v nagneš opisati vse de-taitle turneje. Ugotoviti zamorem naraščajočo samozavest pevovodje ki pevcev. Kot naravnost sijajna potna maršala In aranžer j a turneje sta se izkazala oba Zupančiča, ljubljanski i u litij SkL Prvi resen in skrben, drugi vesel in razposajen, a oba odlično na svojem mestu. Čakamo svečanega obeda. MflSfto v zastavah. Zopet nov praznik. Stavbno gibanje v Ljubljani Na Mivki si zida visokopriUično eno-nadstropno hišo s podstrešnim sianova-njein P. Glažar. Zidovi so domala zgrajeni, kar nam pove vrh zgradbe s trakovi okrašena smrečica. Temeljno zadovje je iz betona in klesanega kamna. Tu je svet mehak, zato mora biti temelj še posebno trden. Zidarska dela izvršuje zidarski mojster Marko Curk. Poslopje bo v kratkem pokrito in zidovje ometano. Hiša bo porabna ze v letošnjem poletju. Mimo hiše je projektirana ulka, ki še in ima imena. Sla bo pa tz Jeranove ulice čez travnik na Cesto na Loko. Tu in onkraj Ceste v Mestna Log je veliko nezazidanih stavb*%c. Kar so poglobili jarke oziroma izvršili v Koiezijskj ulici kanalizacijo, je svet veliko več vreden. — Ivan Zupanec, poštni uradmik na tukajšnjem ravnateljstvu, si je izbral stavbi-šče v bližini lepe Laugusove ulice Zapadna stran njegove visokopritlačoe hiše bo gledala na trg. ki le tam v načrtu napravljen. Stanovanja v visokem pritfcčju in podstrešju bodo imela dosti solnca m svetlobe. Betonski temelj ie dograjen, zidanje z zidno opeko pojde hitro od rok in bo hiša v dveh ali treh mesecih poraona. Stavbna dela izvršuje Zidarska zadruga. Ob Cesu v Rožno dolino je velik Kon-čanov travnik parceliran v stavbišča, na katerih bo zrasla lepa vrsta zalih hiš. Čevljarski moister Gregor • Loboda bo imel tamkaj pni visokopritličuo enonad-strojno hi>>o s podstrešnim stanovanjem. Zdaj Je v delu betonsko temeljno zidov;?. V par mesecih bo hiša dozidana in pokrita. Po končanih mizarskih, pečarskih in slikarskih delih bodo v njej svetla in solnčna stanovanja porabila. Zgradbo poslopja ie prevzel zidarski mojster Valentin Batelino. Kakor se čuje, se bo tudi letos v Rožni dolini dosti zidalo. Tvorničar Henrik Frawzl na Pruiah ie vzdignil vzhodni del eoonadstroptie nrafe lriše za eno nadstropje. Zidarska dela izvršuje stavbni k Ivan Ogrin. Ta teden smo imeli premalo lep h spinč-nih dni ter sc ni tobko zidalo fclfepl bi se biln ljhko. Za kopanje sveta in zrairv) temeljnega zidavja ic zlasti potrebno rabo vreme. KOLEDAR. Dad«j,: Sobota, 5. apriU 1930, katoličani: Vinccmij, pra\Oi»lavni: 2o. maiva, Nikon. Jutri: Nedelja, o. a4>rila P>30, katohc-im: Tiha nedelja, pravoslavni; 24. marca, £a-harije. DASAŠNJE PRIREDITVE. Dr tima: t j lavni dobitek. Operu: Crne lavke B. Šentjakobski gledališki oder; Revna kakor cerkvena miš. Kino Maticu: Poganska ljubav. Kino Ideal: Car men (Chalio Caplm). Kino Ljubljanski dvor: i'onižani in razžaljeni. >fago/fčevč* razstava v Jakopičevem paviljonu. Prijateljski sestanek češkoslovaške vb ce ob 30. v Zvezdi. PRIREDITVE V SEDE U O. Drama: Vdova ffjnMjillfcl Opera: Ob 15. Netopir, ob 2l>. Grofica Marica. Kino Matica: Poganska 1 j uha v. A'i'no Ideal: Carmen (Charlie t liaplin). Kino Ljubljanski dvor: Ponižani in razžaljeni. Film Z K D: Popolni za kun. Ob 11. v Idealu. Magotičeva razstava v Jakopičevem paviljonu. Predavanje na univerzi ob pol It. Predava univ. prof. zagr. univ. dr. Njegovan. Lutkovno gledališče na Taboru: Oh pol 16. Snegulčica. Sport: llirija-Jadran na igrišču Ilirije ter Hermes-Svoboda na igrišču Primorja. One tekmi ob 16.15. DEŽURSE LEKAR\i. Danes in jutri: Bohinc, Rimska cesta, Lcustck. Resljeva cesta. — Državni prvak I. S^K. Maribor v Ljubljani. Po daljšem čavu gostuje v Ljubljani zopet naš državni hazeu*ki prvak Maribor. Jutri dopoldne ob 11. nastopi na igrišču Ilirije v prvenstveni tekmi proti družini Ilirije. Z jutrišnjo tekmo dosežt: pomla-dna bazenska sezona svoj višek. Pristaši hazenc bodo imeh priliko gledati borbo dveh tehnično najboljših druž-iu, ki bosta podali brez dvoma prvorazreduo ijm. Družina Marrbora si je osvojila v letu 102& ponosni naslov državnega prvaka, katerega po svojel znanju in po lepoti svoje iffre v polni meri rasi uži. Ispelv, ki jih je dosegla družina v poslednjih dveh letih s svojimi zmagami nad Ilirijo, Muro, Concordijo in prav posebno še nad Jugoslavijo, pričajo dovolj jasno o njeni jakosti. Glavna opora družine je sijajno vi^rani napadalni trio in nedosegljiva branilka. V družini Ilirije bo imel Maribor težkega in opasnei»a protivn-ka. ki mu bo resno ogroža! njegovo zmago. M>ade Ilirijanke. ki stamo in brzo napredujejo, sc zavedajo težke preizkušnje, katero imajo prestati v borbi z državnim prvakom, zato so se za to srečanje dobro pripravile. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Ob 9.30 nastopita v predigri dve nogometni moštvi. — Hajduk v Ljubljani. Prihodnjo soboto in nedeljo i£ra v Ljubljani sloviti splitski Hajduk, državni prvak v nogometu, ki nastopi proti Iliriji. Hajduk ie med vodilnimi j^oslovenskrmi khibi. igra za oko nc-ci\ orano najlepši, pa tudi koristen nogomet. O tem zadostno pričajo rezultati, ki jih je opetovano, zlati pa letošnjo pomladi že dosegel na domaČih tleti, kjer je zmagal in odpravil močne nasprotnike z izvrstnimi rezultati. Tako jc dvakrat težko porazil praškega Sturma, pa tudi Pirija je morala dvakrat kloniti. Obakrat je btla občutno poražena. Sicer je res. da je imela več igračev blesiranrh, toda to na stvan ne izpre-meni ničesar. Dejstvo jc. da je Hajduk nedvomno resen tekmec in tudi letos naj resnejši kanvo lažnivostjo ter e tem, da hoče preslepiti zdravnika, ke.r mu je do tega, da pride zopet v zavod, kjer bi bil dobro preskrbljen in bi se s tem rešil preteče kazni. Omejitev svobode mu, zlasti pri teh pogijih, ne bi bila preobcutna. Laži in sleparstva so mu tako prešla v meso in kri, da Ea upravičeno smatram za pataloškega lažnjivca in sleparja, dasi časfli, trdo prijet, popravi napačne navedbe in prizna resnico. Raditega one nie* kake bolezenske blodnje, temveč le v tem smislu bolezenske, kar imajo svoj izvor v nedostajanju moraličnega cula. Težke bi ga' bilo ekskalpirati v smislu ODOL a*. ima sledeče učinke: i. Temeljito očisti in za dolgo časa desinficira usta in zobe. 2. Osveži, vzpodbudi in poživi živčni sistem. \ Odpravi zoprni dih v ustih in dela prijetno, blagodišečo sapo. avstrijskega kazenskega zakma. ker ni povsem oropan svojega razuma in tudi ni bH za časa,dejanja prehodno zmeden; morebiti bi mu hasnila »nepremagljiva sila?. Tudi po jugoslovenskem kazenskem zakonu ne kaže »polne duševne razruvanosti -. Vsekak jt spada v umobolnico. Po predavanju je sodnik g. Kralj povedal značibn dogodek iz svoje prakse, ki potrjuje izvajanja primarija dr. Gostla. Rilo je pred leti ob priliki dijaških demonstracij iz d voh nasprotnih taborov v Ljubljani. Tedaj se je nr»ki invalid pridružil skupini demonstrantov in ko so ti v Zvezdi trčili z demonstranti iz nasprotnega tabora, je dobil božjastni napad. Neki visokošolec iz nasprotn !gl tabora mu je pomagal na nojo, v zahvalo pa pa je invalid obtožil, da pa je pobil na tla. Sledilo je kazensko postopanje, ki pi je dognalo, da so invalidove navedbe lažnjiv«, nakar je bilo kazensko postopanje ustavljeno. Iz delovanja dveh agilnih društev Zanimive podrobnosti o delovanju naših jamarjev. Muzejskega društva. — Občni zbor Ljubljana, o. aprila. Pretekli teden se je vršil na univerzi občni zbor agilneera društva za raziskovanje jam v Sloveniji. Tajnik g. dr. Kenk, docent na ljubljanski univerzi, je podal zanimivo poročilo o delovanju in uspehih društva v preteklem letu. Društvo se je bavilo predvsem e proučevanjem hidrografije Loškega polja m njegove okolice. Loško polje je namreč vsako leto v nerednih presledkih večkrat poplavljeno. Seveda trpi zaradi tega prebivalstvo občutno škodo. Diugi vzrok proučevanja Loškega polji je dejstvo, da celo Loško polje od Cerknice pa do Starega trgi nima dobre pitne vode in posledica tega so vsakoletne epidemije tifusa, enkrat v tej, drugič v drugi vasi. Glavni namen proučevanja je torej bil omiliti na kakršenkoli način stalne poplave ter preskrbeti prebivalstvo z dobro pitno \odo, odnosno napraviti potrebne vodovode. V zvezi s tem je prejel geografski institut nalogo, da izdela termogTafeko karto vseh studencev omenjenega terena, ki gravitirajo proti Loškemu polju. Tozadevni projekt je bil izdelan na licu mesta. Da se ugotovi, kam se izteka, odnosuo kam izginjajo nekatere vode in studenci, so barvali z uraninora (zelenkastim barvilom) potok pri Danah ter opazovali na 18 krajih, med drugim v jami Golobini, na Ljubljanskem barju itd., kje se bo zopet pojavila barvana voda izginulega potoka. Barvana voda se je pojavila samo v jami Golobini, drugod pa nikjer. Morda je bila kriva huda suša, ki je pritiskala lanske jeseni več mesecev, ko so delali zanimive poizkuse. Poleg tega so se lani začela tudi nekaka preddela za izgotovitev višinske karte vsega Loškega polja. Zato je bilo p' treibno izmeriti višinsko razliko posameznih točk. Pričelo se je s tahimetrično izmero spodnjega dela polja. Tehnična dela je vodil prof. inž. Ciril Znidaršič. V zvezi s tem je precej razmotri **alo vprašanje. Se se da voda v jami pri Ložu izrabili za vodovod, ki naj bi preskrboval vse Loško polje z dobro pitno vodo. Po Hocbstadterjevih podatkih leži jezero v jami kakih 60 metrov nad morsko gladino, pri točnem merjenju, ki ga je izvedel tehnični oddelek banske uprave, pa se je pokazalo, da so ti podatki nepravilni in da je padec vode proti Loškemu polju znatno manjši (ca 20 metrov). Projekt zgraditve vodovoda na tem kraju je torej neizvedljiv. Pri tej priliki so društveni člani prodirali po jami ob potoku navzgor, pri čeimur jim je zelo dobro služil novi čoln ^Nada«-. Raziskovalci so naleteli na krasne skupine kapnikov in napravili več fotografskih posn etkov. Žal, da je dostop v jamo tako težaven, kajti deloma se mara prodirati peš, deloma pa po vodi. Kako agilno je bilo društvo za raziskovanje jam lani v splošnem, j« pač nafbolj razividno iz dejstva, da je preiskalo 21 novih kraških jam. Število preiskanih jam v Sloveniji in Dalmaciji znaša sedaj že 137. Po izčrpnem tajniškem poročilu je o hidrografiji Loškega polja še obširno predaval univerzitetni slušatelj J3oris Koman, nakar je društveni predsednik univ. profesor dr. Hadži zaključil zborovanje. * V četrtek popoldne se je vršil v preda-alnici Narodnega muzeja občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo. Dobro obiskano zborovanje je otvoril in vodil društveni predsednik vladni svetnik dr. Andrej-ka, ki je toplo pozdravil navzoče. V svojem govoru se je spominjal v preteklem letu umrlih članov in dobrotnikov, tako znanega genealoga barona Lazzarinija, župnika Zor-ca, šolmajerja Licbtenberga in veleinlu-strijalca Petra Kozine. Tajnik dr. Kuščar je v glavnem poročal, kako je sedanji odbor izpolnil nalogo, ki mu jo je bil poveril zadnji občni zbor glede reorganizacije Muzejskega društva po sek- cijah. Hanska uprava je izpremenjena pravila potrdila. Na podlagi teb pravil se strokovno društveno delovanje deli in vrši po strokovnih sekcijah. Vse društveno delovanje vodi društveni odb:>r, v>e strokov.m zadeve posanieznih sekcij pa vodi poe^ben odbor, ki ga je bil izvolil občni zbor. S'evilo članstva je nekoliko naraslo. V finančnem pogledu je bilo društvo aktivno in je krilo vse svoje obveznosti !>>r naročila. V stalnih stikih je bilo Muzejsko društvo s 150 tuzemskimi in inozemskimi akademijami, korporacijami, društvi, literarnimi društvi iz vseh krajev Evrope in Amerike. V glavnem je šlo za zamenjavne zveze. Vse prejete knjige in knjižice ter razna strokovna poročila je dTuštv i izročilo muzejski knjižnici. Po poročilih odalih funkcijonarjev in revizorjev, ki so predlagali absolutorij staremu odboru, je bil izvoljen 12clanski odbor in sicer: dr. Andrejka, dr. Dolšak, dr. Dora Kokaljeva, dr. Fran Kos, kustos Narodnega muzeja, dr. Milko Kos, dr. Rajko Loiar. dr. Mal, knjigo. Uvod knjigi je napisal pesnik lene Seliškar. To poročilo nima namena baviti se s podrobno kritiko teh treh del. Saj se bodo dela sama uveljavila. Toda naša dolžnost is, v prvi vrsti, da opozorimo našo Javnost na Umetniško Matico, ki pričenja s tretjim poslovnim letom. Predvsem kaj Je Umelni^a matica in kaj hoče: Umetniška matica |t bila ustanovljena predvsojn zaradi t^ga, i maso in oblikujoco umetnostjo. Zakaj do sedaj je bila dostopna le nekaterim, ki so lahko posečali umetniške razstave ter onim, ki so labko kupovali drage originale. Umetniški matica izdaja zato za svoje člane za mal denar originalno grafiko ter monografije slovenskih umetnikov. Napredek od lanskega skromnega začetka je silno velik. Kakor fo se naše knjižne družbe močno uveljavile v narodu, tako se mora tudi ta edina unetni-Ska družba uveljaviti. Naj bi ne biln hU«\ ki bi ne bila naročena na izdanja Umetniške matioe. Članarina za leto 1930 zna^a 24,— Din- Za ta denar dobe Člani po d v? sliki ter eno monografijo naših ?ia»bolj5:h umetnikov. Umetniška Matica zasluži pol-poro nas vseh? Svoj pristop naslovite na naslov: Umetniška Matica v Ljubljani. Spominjajte se slepih! 999997 Stran 4 SLOVENSKI N ARO D«, dne 5. aprila 1030. Stev. 78 Dnevne vesti — Učiteljske stanarine. Kakor izvemo i-z avtentičnega vira, bodo učiteljske stanarine pri]vodnie dni izplača««. — UčHerjska deputaetia se je te dni zgia-siJa z. banu in na prosila pnnioči. da se uvrste okoiišikc Šote: Moste, Viči Scnt rjetcr rn Zgornja Šiška, ki s-padajo pod rajon lj-u KI ^a-nskc polici j-ske dirc-kcijc. v prvi rlrTfiHjlil i reered kakor mesto Ljubljana. Prrčaikiuri« se, da bo prošnja ugodno rešena. — Vplačila in esKont kuponov J% založnic Državne atpotekarne banKe. Upravni oJbor Državne hipoteka me banke je skb-nil, da bo na blagajnah centrale v Beogradu« kaikor tudi vseh glavnih podružnic ;/.plačevaj od 1- aprila dalje amortizirane založnice in kupone po 7% bančnem posojilu t leta l $27. v ArneHki (J. V. Seligiman in Oomp. New - Yonk). Roki tapiaoila kuponov so 1. april in 1. otatober vsakega leta. Izplačilo se začne z dnem roka. S 1. aprilom t. 1. je zapadel kupon št. 6. Preci; i o se kuponi prineso v banko na iizplaoiio, se tnorašo ured&ti po številkah založnic in iz-Dolnki fonnuJar. ki se dobi na hlOjniiiti centrale in njenih slavnih podružnic, z na-značoo tc^oon številk kuponov, števila kosov, poedinih vsot. kakor tudti skiupnesa zne>ska v dolarjiih. V slučaju, da bodo po-edu^ici rak»*pi'Ji kupone za raoun tretje osebe, se mora oz™aorta, za koca so bnli kuponi izkttplierr. Pt? preračunavanju se bo stavna podruižiHca v JJatM&ti ravnala po tečajih Indijanske borze. V eskont se bodo sprejemali sairn© naslednji kuponi, katerih piaotilni rok ni d ali š i od šestih mesecev od dneva eskonta Tako se bode sprejemaj od 1. aprila t 1. dalje kupon št. 7, ki zapade dne 1. oktobra t. 1. in to po odbitku Q/£ obresti za ves čas od dneva eskonta do dneva zajpadiosti. — Veleprodaja desertnih vio in šaui-panjVa. Finančno ministrstvo je poslalo vsom finančnim direkcijam okrožnico, ki se glasi: S členom 3. pravilnika o točilni pravici je določeno, da se pod točenjem pijače na debelo razume prodaja vina nad 50 litrov. Tu jv> bilo mišljeno navadno vino v sodih. Kw pa v pravilniku nikjer niso omenjena fina desertna vina in šampanjec v but oljkah, niti ni zanje določen kvantum za prodajo in točenje na debelo, je izdal oddelek davkov na podlagi Člena 43. zakona o taksah naslednja pojasnilo: Ker so fina desertna vina in šampanjec v buteljkah mnogo dražja od navadnih vfn ter zato ne pridejo v večjih količinah v promet, je dovoljeno producentom in točUcem pijač na debelo prodajati fina desertna vina in šampanjec v buteljkah v vsaki količini tudi izpod 50 litrov. Direkcija naj o tem obvesti vse interesente in organe finančne kontrole z naročilom, naj se v bodoče strogo drže tega pojasnila _ Zdravilišče OUZD ▼ Splitu. V Split je prispel komisar OUZD v Zagrebu Franjo HoJujević, da kupi v mestu ali v okolici hotel odnosno pripravno zemljišče, kjer bo zgrajeno zdravilišče. — Velika moderna bolnica t Splitu. V novem proračunu je določenih 5 milijonov Din za veliko moderno bolnico v Splitu. V ba no vinskem proračunu je za botnico 3 milijone Din, Marija Vidič je votiraja v oporoki 5 milijonov, Vicko Lukšić pa 2 milijona Din, tako da je že zdaj na razpolago 15 milijonov Din. Ta č*msr se bo porabil za nakup zemljišča in za zgraditev poslopja. Van bolnica z opremo vred bo pa veljala okrog 70 milijonov Din. — Naša emigracija v zadnjih petih letih, Po podatkih izseljemškega kom ieari jata v Zagreba jo šlo 1. 1925 iz nase države 17.G4-J izseljencev, lota 1926 18.230, v 1. 1927 21.976, predlanskim 21.789, lani pa 19.,1S9. — Promet z ribami t splitskem pristanišču. V marca ao prodali v splitskem pristanišču 37.776 kg rib. Od tega j« šlo v Zagreb 2805 kg, v Ljubljano 1640. v Beograd 655, v Trs* 5006. v Benetke 2070. v Rim i>25, na Dunaj 775 in v Gradec 860 ks. — Rezervni oficirji se obveščajo, da se ie Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani obrnila glede izdajanja železniških m ladisj-skin legitimacšj po pravilniku, ki je pred kratkim stopil v veljavo, na pristojna oblastna« od katerih je dobtfa zadovoljive odgovore. Zve^i manjka le še pritrdilo že-lezaiiške&a oblastva, odgovor na to pre>me Zveza v nekaj dneh. Zatto naj člani Zveze počakajo z vlaganjem tozadevnin raportov na komandanta Hnfbljanstoeca vojnega okrusa, ker bo Zveza v šWh , p-eti-h dneh sporočila svojemu članstvu po dnevnem časopisju na kak nač*n bodo dobavljate le* grtknaciie. — Najstgurneiša naprava proti tatvinam koles. Nemški državni patentni urad v Ber-Tnu je podelil patent za napravo proti tatvinam koles dvema Uu'bTjančanoma. Naprava se da montirati na vsako kolo ter je komaj vidna, ker je vsa vložena v sprednji cevi ogTO&ia, zato je ne more ni "t če pokvariti, odbiti ali odstranili. Sprednje kolo. kakor tudi bilanca je s to napravo popolnoma trdno zaprta in sicer tako, da je ohole postrani, s tem prepreči vsako vožnjo ali odpeJuavo kolesa. Lastniki koles s to patentno napravo dru« dilemu kolesa ne morejo odpreti. Izdelavo vames*-niih naprav je prevzela domača tvrđka in pridejo km alti v promet. — Vedno vež e »Stradivarijevihc go^U Včeraj popoMne se je oeUs$ v našem uredništvu g. AlojzJi Novafc, upravnik ?n-«©ratn«ga oddelka Jutra«, m jfpovedai da >e doma v notranjosti svojih ffOsH t«* od-Vrči listek z napisom Antoflniifs Stradsva-rntst V Cremonensis itd. Ustek jo že precej preperol m ima tetnko 1727. Novak bo pustni gesH preiskati. — Davi se je oglasil v našem uredništvu apelacijski sodni svetnik v LHifarjanij s. Albert Levičnik, ki ie na dnu svojih gosli odkrH naipis: Atrtonius Stradtuvarrus Cremonensis faoicoat An no 1723. Tisk je zeti o star, pred^dma Črfca s v besed* Cr&monensis ie podotosti s, kakor »o ga rabili v prejšnjih časrh. Napis ic tiskan, mm* zadaji dve Številki letnice sta ' pisanj s črnilom. P«>los: napisu jc tudi okrr?-2:cl žig s črkani'i A- S. in križcem v sredi. Svetnik Le vični !c bo dal svo«je gosli, ki jth ima le okok 30 let. izvedencem pregledati. — ^"odir pt švicarskih hotelih. Ivem hotelirjev v Ba^lu je izdala oficijelni vodič po Švicarskih hotelih tek*.»če ]f*to. V lično opremljeni knjiži«-; tso vsa podatki, ki jih rabi tujec, ee hoee potova4i ]x> §vii*i. \'o-dit* >e lahko naroči pri Amtlirln &-hweizer- vcrkehrsbureau. \ViPn L 9enEOTE< \Todeč*t konfekcijska trgovi n u %a dame, gospode in otroke — prTorr*.f nj salon sa dela po meri lij ii Hitana Prešernova uliea št. 7-9 — Opozarjamo na današnjo prilogo kon lekcije Frande K. Derenda, Ljubljana« Gradišče št. 4, katera nudi po zelo ugodni in nizki ceni vsakoršna moška, fantovska in dečja oblačila. Potrudite se tamkaj, kjer bodete solidno in dobro postreženi. — Isfotam je še nekag* komadov dobro ohranjenih šivalnih strojev za krojače, šivije in čevljarje za malo ceno na prodajo. 2o7n — Utopljenec z 10 kg težkim kamnom na vratu. Pri železniškem mostu na Odri blizu Siska so včeraj potecnif žeJezniški delavci iz vode utopljenca. Obveščena je bila sodna komisija, kj je ugotovila, da je utopljenec ležal že na-jmanj 14 dni v vodi. Zagonetno je, da je imel utopljenec 10 kg težak kamen privezan okoli vratu. Morda si ga je privezal sam, ni pa izključeno, da jc postal žrtev zločina. Zato bodo truplo obdu-cirali. Komisija je ugotovila, da gre za Viktorja Krausela iz Jazveoika pri Sisku. Pogrešali so ga že del»j časa. Pokojni je bil pi'janček. — Velik požar v Bačkcm Petrovcu. V Bačkom Petrovcu blizu Novega Sada je začelo včeraj goreti v mlinu na motorni pogon, last Friderika Pfeiferja iz Stare Pazove. Zaradi hudega vetra se jc ogenj bliskoma razširil. Gasilci so se cnoralj orne-jfta samo na lokaliziranje požara* mJKu z vsem inventarjem vred je pa pogorel do tal. zgorela je tudd velika zaloga žita. Skoda znaša okoli 1 milijon dinarjev, zavarovalnina pa 700.000 Din. Kako je požar nastal, še ni ugotovliieno, domneva se pa, da je bil ogenj namenoma podtaknjen. — Smrt 103letne starke. V Koprivnici so \-iceraj pokopali 1031etno starko Rozo Jelen ko. Starka je bila še pred enim mesecem čnla im zdrava, naito pa je začela bolehati. Zaradi izičrpanosti jo je zadela srčna kap. — Zarad] ubola ljubice obsojen na leto dni ječe. Na pustni torek je v pijanosti kmet Pero Mi3oševič zabodel svojo ljubteo Milko Vasač. Vzrok je bila ljubosumnost Sodišče ie upoštevalo nekatere olajsflne okoi-rcostj m je Pera obsodilo samo na leto dni ječe. — Streljal na ljubico in zadel drugo. Pred oscešfldtn sodečem se ie včeraj vKila zanimiva rasprava. Zaradi uboja se le zagovarjal Josnp Borda. Tant ie bil jezen na svojo ljubico Slavko Step an ovi cevi* s Katero se je bil spri. Zato je sklenil osvetčci se ji. Ko je Slavka s svojo materjo in poi-iatfrlrtico Jelko Rebičevo čebljala perje, je Borda s puško streljal skozi okno, aoteč ub-iti ljubico. Namesto nje pa je zadel Jelko. Nesrečno dekle je bilo takoj mrtvo. Pri razpravi se je ubrjalec zagovaml, da m* imel namena dekleta ubfti, marveč da je hotel Slavko sa~no prestrašiti. Številne priče so pa izpovdale, da je Bordi opetovano s:ro'za!L da bo Slavko ubil. O'bsojen je bil na osem let težke ječe. Iz Ljubljane -4j t Marija Krisnerjeva. Ujedno Kri* sperjevo rodbino v Ljubljani je zadel hud udarec. Danes ponoči je po de4sj in mučni bolezrei preminula ga. Mar«& K r i s p e r, rojena Janesch. Pokojna 5« bila hčerka znanega tovarnarja in indnistriijca Janescha, lastnika tovarn« s čevlji na Sv. Petra ee«ta, ter vdova po znanem industrijalca m vele-trgovcu g. Antonu Krisperju. Podlegla je živčni bolezmii ki jo je mučila več let. Stara je bSa še4e 58 let. Pokoina je zapustila v žalosti sina g. Ericha, lastnika veleugred-ne Krisperjeve trgovine, ter hčerko Eriko, poročeno Oerm v Banofu pri Novem mestu. Bodi pokojnici ohranion časten spomin, težko pritzadeti rodbini pa naše globoko sožalje! —H Učiteljski pevski zbor se vrne v ponedeljek 7. t m. s svoje triumfalne koncertne turneje po Češkoslovaški Prihod vlaka ob 13.45. Pozivamo uČfeei]**vo, pevske zbore, korporacije, dru&va in zavedne L]ub4jančane(ke), da se polnoštevllno udeleže sprejema. —l'j Golicave na Rožniku in pod njm se vedno boltj širijo. Seikira poje neu^rrnljeno svojo pesem, drevje in goščava se umtota plačanemu in neiplačanemu pos-tošernju, ne da bi se tu ali tam skrbelo tudi za pogo-zdeatje k^ekairžh gozdnih parcel. Še pred leti je krasila plani a vic o okoii cerkvice na Rožniku in pod njo lepo dTevje malega gozdiča in grmovje, v zadntjem času pa se kaže na tem gričku vedno večga golota. Z gozdom na desno in levo se ravna brezobzirno zlasti tam, kjer se mer^ajo gospodarji, ki hočejo iz gozdnega lesa izprešati d©nar. Pa ne le na Robnik«, pod h/jim n okoii nje^a- univcč tudi Po hliznji in dai> nji" o>ko-licl Ljubljane vidiš sohčave po parcelah, ki so bfle šc pred 5 ali 1 grade zidarji pri itisi sliKavskega mojstra Ivana Lctnarja v Lansuso\-j ulici —% Pogreben kamenit prehod. Č-^ hočeš S Lolzove ceste v Aškerčevo unco. :noraš ob deževnih dneh bresti blato na Emonskt O06Oi. Prelrod iz poriinr;;! kock Iv l>il tn zei> umesten. —tj Odlaganje stneii in stare nerabne šare. Ob prometnih cestah, klicah i.Vi celo ch železniških progah jc zelo neo»n>esten kraj za odfc*ganie ubiirh porcelanastih Ion cev, raznega rjaMega Seleaift polom.jene pločevine itd. Tako smetišče- je tik cestišč* \ Koseskeca ulici, kjer so nedavno poglobili obcestni jatek, da]»e pod lepo lan-jtusovo uJico ter celo ao prosi južne {ejfi-uicT na Sclu. Smetišč i kaz-s okolico ij Predavanje na univerzi. Jtrtri ob 10.30 bo predavaj v kerrHČnem seminarju ljubljanske univerze profesor zagrebškega vseučilišča dr. V. Njegovan o vplivu koncentracije na kvantatatrvno obaranje. Predavanje ie obče dostopno. Glede ustanovitve ljubljanske sekcije »Jugoslovanskega kemijskega druStva« bodo interesenti pravočasno ObveSčeni. Predavanje bo v kemični predavalnici realke, Vegova ufica. —Ij Lutkovno gledališče na Tabora. V nedeftio 6. t m. ob pcA 16. uri druga uprizoritev pravljične igre v šestih stikaa • Snegujčaca«. Ker je ta igra predzadnja v seziai in je pri svoji premijeri izvrstno uspela, pr%>oročarnjo, da si jo vsakdo ogleda zaTad-i nćen-fh uč^nkovrtn-h prizorov. Marsikdo bo po prvi sliki solznih oči tja do pete slike, ko nastane preokret zarad* srečnega naključja, ko steklena rakev pade z rok spremljevalcem ie se razbije ter reši tako SneguflSoo o trovanoga krhita, — Ne zamudrte prilike! Malčkom Je splošno znana njena vsebina. Zato jih bo temveč prav priletno dirnflo. — Prostov-ofjni pri-sipevki. KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdke A, & E. Skaberne, Ljubljana —\\ Koncert simfoničnih skladb bo v petek dne 11. aprila t 1. v unionski dvorani. Ta večer bo dirigiral ravnatelj opere gosp. Mirko Polič dvoje velikih sicrdonicma del ter jih prvikrat javno izvajal v Ljubljani. Že njegovo ime samo nam jamči, da bo to eden najodJičnejlib liubljanskLli koncertov letošnje sezone. Polič je znan kot izvrsten (ftrigeni in odJioen interpret Vodil bo veRk aparat, pomnožen operni odkester in Matačaii zbor. Poleg tega sodehiieta tudi člana slovenske opere gd«č. Vera M a j -d i č e v a in Pavel Grba. Orkester bo izvajal Štolcerjevo Balkanoionijo, solisti, zbor Glasbene Matice in združeni orkester pa Vvopalekovo kantato o poslednjih stvareh človeka. Balkanofonrja je simfonično delo velike trajne muzScalne vrednosti, ki se ze4o pogostokrat izvaja posebno v Nemčiji. Kantata pa je moderno češko delo, ki vzbuja veliko zanimanje vsega muzikalnoga sveta, Prodprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —ij Umrli so v Ljubljani od 29. marca do 5. aprira. Avgust Jersek, že4. vpokoJe-nec, 74 let, Karlovaka cesta 7; Janko Tome, bfvS prevoznik, 36 !et» Vidovdanska cesta 9; Marija Jazbec, delavca, 68 let, Hradeckega vas 30; Martia Verderber, gospodinja. 76 let, VSdovdanska cesta 9; Neža Voje, žena žel. Strvaja, 66 let, Hranilnič-na cesta 8; Adolf M2ki5, trgovec m posestnik, T? le>t, Mestni trg 15; Matevž ZaJ^ko, dninar, 96 tet, Vidovdansika cesta 9; Cvetko riorjančfč, sin mehanika, 1 leto, Flori-janska uHca 19; Janez KJobovs, vojni supe-rior v pokoiu, 72 let, Tavčarjeva unca 13; Amalija Balon, posestnica, 67 let, Ktadeana ulica 9; Terezija Zagore, zasejbnica, 75 Jet, Cerkvena ulica 19; Ana Zupančič, dninarja, 58 let, Vfdovdanska ce^ta 9. — V bolnici: Ivan Spenko, zidar, 45 let. Kot pri Vodicah: Miba Senkinc, delavec, 60 let, iV\oste, Oig^arjcva uPca 16; Janez E^rniaik, odčjnsic] ubo-gi, oo let, Kolovrat; Franc Kožuh, sin liišarja, l1 r le;a, Zmiiiec ^6; Franc Eržen, srn katžarja, 3 leta, GradJrSče pri Trebn,ier»t. —Ij Vodstvo Po jubilejni razstavi slik Srečka Magollča v Jakopičevem paviJaona bo jutr (na dan njegove TOIetnke) ob 11. dopoldne. Magoličevc slike sicer ne potre- bujej o tolmača, vendar priporočamo občin-stvu. da si ob tej priliki ogleda to zanimivo razstavo, ki je jaMia priča, kofoko doseže Človek ove?; posenmh 5oi in navodil z resno volj o ter jekleno vztrajnostjo. Masoiič ie v zadojili štirih letih vzhc visoki staro«tj neverietJio napredoval. Njegove pokrajine so bile pred štirimi leti še nekoliko medle, danes so krepke in bujne v barvah, v tehnika pa vsaj nekatere naravnost virtuoz*>e. V zbiranju motivov ima teredno srečno roko. Njegove pokrajjne niso usiljive in ne kričeče. Na oko gledalca učinkujejo kakor narodna pesem na dušo praveca rodoljuba. Čim dalj jih opazuješ, tembolj se ti priljubijo. Do tolike popolnosti se more dvigniti le tisti, ki naravo resnično ljubi in ki slika iz srčne potrebe. —Ij Ljubljančani! Že v priđiodnjih dneh boste kupovali in pokupili po trgovinah in trafikah na tisoče in tisoče velikonočnih razgledu ic, vpoštevajte pa pri tem tudi razglednice Jugoslovenskc Matice* ki M) domač umetniški izdelek tn kojih dobiček jo namenjen vzvišenim narodno - obrantb- nim ciljem Razglednice so po 1 l>in in po. vsoc naprodaj. —3 Ljobflairsfce okoOčaoc m prav no sebno Se člane raznih prosvetnih s4cdbliskih odrov v kin4>bajoski okolic: opo/^arja-mo na gostovantje hrvatskih knietcv v lf*jri-liaciski drami, ki Ko v ponedeljek dne 7. t. m. ob 20. url Gostje nam vpriz^re sedem 5Sk iz svojega vaškega življenja nod ra 5kovom »Pri^ors&a svatba*. To ;e prav« narodna ljudsflca isra s pctjcni. ple^i in tain-briranjem. Vabimo \-^e okolic,-! ne t a t k* preds^ivo. —1 j Gojence dramskega tdčaia Z k ti OOO-r jamo, da se vr&i prihodtiia vair. v n^v nedeliek ob 7. uri za oba letnika. —I Tkanje preproc. Splošno žensko dru-štvt> nudi prftiko, da se Ime izveriuv v tkanju per2ij^k»j preprog po nrljrimllili MbA Kdor se zankna za to, naj se zglJN v toreii 8. ali v soboto 1-. t. m. od 17. dn 19. popoldne v društven tli prosto rt ;i. Rtm ska cesta 0, pritHčie. —Ij Š66tmet}*čni in-aj sa priva4n<» otr*->k<» im ff.italkr. V »Zavodn za zdravstveno šcito mater in deee< v Ljubljani bo radi tehničnili ovir pričel 23. aprila In ne 7 L m. kot je bik> raspisano v >Uradnem listu« št©. 40 z dne 15. marca Cm* % vlaganja prošenj je do 12. i. m. „Poganska ljubav" v kinu Matica DOR0THY JAN IS cmđ 0AMON Ze pred več leti «e je vedelo, da je Ra- j m on JSovarro dober pevec in o tem se je mnog} pifialo. Pred izumom zvočnega filma se je govorilo, da Ramoa Novarro zapusti Dim in da se posveti gledilašču. Medtem so iznašli zvočni film, pa je Hanioa Novarro ostal pri filmu, ker mu js najpomembnejši izum tehnike nudil priliko, da združi svojo fitraet za gledališče s strastjo za film. Lasti so veliko o tem pisali in naravno jet da t?o zvočni film >Pogaaiaka ljubav*, v katerem je lepi Roman prvič zapel na platnu, pričaKo-vaji z nenavadnim interesom in radovednostjo. Priznati moramo, da vsa reklama, ki &o jo delali z Novarrom kot pevcem, ni niti najmanj pretirana in da je več nego izpolnil, kar s« je od njega pričakovalo. Njogov glas je eilno topel in prijeten in človek ga posluša z velikim užitkom. Toda tudi ne glede na Raraonovo petje je zvočni film »Poganska ljubav* zelo posrečen film z živimi prizori, krasnimi naravnimi posnetki, z mnogo humorja in iivrttno odigran. Roman kot pe- NOVAftRO k) *THE PAaAN' vee je sijajen, v igralskem oziru pa > njegova vloga boijš-a od one v »Bon Kurju . Tako j? naraven, mil in lop, da »e bo tv> lem filmu število njegovih obozevateljVv gotova podvojilo. Igra domaČinn z otočja v Južaem morju, ki nič ne dela, temveč samo poje ia je. Pravo veliko in odraslo dete je, ki _:a lahko v*ak malo zvitejši belec prevari iu da mu bo pozneje zato še hvaležen. Iz t« svoj-naravne le>nivosti se zbudi šele, ko se mora bori*i za svoje dekle. Tedaj postano tvit :n bojaželjen divjak, ki vse stori, da dosež«" svoj eilj. Na kratko: včerajšnja promijera i Poganske ljubavic nam jo nudila nm<^o zabave in umetniškega užitka. Režijo je vodil W. S. I)ykr, a poleg Novarra igrata v filmu in doloma tudi pojeta dražestna Dorothv Jani«1, ki po ra/.-burljivih doživljajih končno vendarle p.->stfl-ne Sho€^mithova zona (Novarrova), in znana filmska zvezda Reme A d o r r e. Iz gledališke pisarne i Drama Začetek ob 20. N«4«Jaa. 6. aiv^U: Ztv-ijenje je let*o. Ljudska predstava j*ri znižanih cenaii. I^ven. Pcuiedeliiiek, 7. apniU: Pri-zorska svatba. Gostovanje hrvatskih kmetov. Izve«. »Glavni dobitek«. Opozur&nio na ponovao vpu-i?oritcv te izredni© uspele In zabavne domača veseloigre, kri bo nocol v ljubljanski drami. Začetek ob osmih. Cene so znižane. -»Življenj« Je lepo.« V nedeljo zvečer se .ponovi v lJubliiajMđci dram: francoska koirvedra »Žđvljenje je Ie4»«, ki je žela pri vseh doseda-n^h vpr-izoritvaii bux«e uspehe in nedeijeno priznanje občinstva. Gene so znižape. Gostovame prvatsldb kmetov v QuM3«fr«d drami bo v ponedetjek, dne 7. t. m. Vprfzere s«-dem prizorov if njihovega svatbenega življetv'i pod naslovom »Pri gor ska svatba«. Oostiiriejo čl** m društva »Frankopan-« iz Remet in Bukovca pra Zagrebu. Vseh nastopa-jočih je 3^ ter imajo svoj tamburaški in pe\'ski zbor. Vsa nastopajoči nastopijo v pestrih raanobarvn-rh hrvatskih narodnih nošah ter pojo ljubke hrvatske narodne popevke. Kjerkoli so še ti igralci nastopit, povsod so biK deležni velikega zanimanja in želi lepe uspehe. Na vsaic načm je zelo ioteresaneno, da vidimo na odru narodne svaibene običaje bratov Hrvatov, ki, žaJ, tudi pri njih polagoma izumi* rajo, kakor so se pri nas skoro popolnoma opustili- Predstava se vrši «ven eledafc'Skeza abon-nuja, pri dram*k'ih c-enah. Opei ra Začetek ob not 30. Nedelja, 6. apnla: Ob 15. Netopir, opereta. — Ljudska predstava pri rn*?aarh cenai. feve«-Ob pel 20. Grofica Marica. Gastajtvia sdč. Lubejeva i« j. Čir« Bf-vtož. UndSka nred-siavt pri zoitania cenah. l^"tn. Ponedeijek, 7. aprila: Zaprto. Dre vi se poje Koso>eva opera »Crne maske« z c. Primožičeni v zlavnd partiji. Delo, ki je želo lansko sezono vsled svoje orvsinahiosn spJožno zanimanje in priznanje, se ponovi letos za ves abonma. Sodelujejo naše priznan* operne moči: ra Tbierry, gdč. Majm» Kovačem. Po v betom, Drcnovccm, Jankom, Mehoričem itd. P-ir!-ge*H z- NeTfat. — Zvečer s« ponovi popularna Kaiinianova oper rta >Qroftca Macdca« t joc. Lu- bpjevo kot jestom v glavna in naslo\nl partiji, DaHc nastopi kot cost v partija grofa Tassila z-Braiuiž. bivži član zagrebškega gledališča. Ostala zasedba običajna« Obe nedeljski predstavi se vr-Si^a pri znižanih cenah. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI OUER Danes v prizori Šentjakobski gledališki oder zadnjic v sezoni prekrasno veseloigro »Rev na kakor cerkvena miš«. Predstava je imela vsled svoie prisrčnosti pri vseh dosedanjih Desetnikih popoten uspeh. Kdor se hoče dve uri poš!e*o zabavati in razvedriti, oaj poseti predV.a/vo. V«topmcc so v trgovine z. MUoša Karnjjčnika na S-tarem trjo. Med odmori bo oddajala naša prvovrstna radiervTdka Prarc Bar kracne komade. Židovska. — Stričck, če mi ne daš 1000 krtvn, skočim v vodo. —j Nabod dobiš. -~ Ali pa sd ipoienein kroglo v davo. — Odl«ti od tvoiejra čera. — Krstrti se dam. — Veseli bomo, da smo se te odkrivati. — Opustim štirje in otvorim na na-sprorm strani ulice konkurenčno trgovino. — Tu »maš denar. Pred vrat] se ne spodobi. — Marička, kako se morete spozabiti tako daleč, da se za veznimi vrati poljubujete s tujifn moškim? — Pred vrati se vendar ne spodobi. Stev 78 »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. aprila 1930. Stran 5. Dobre plače — dobro delo Ogromno Fordova tvornica v Angliji. — Fordovi nasveti angleški industriji. V Dagenhamu, na severnem bregu Temze, med Londonom in izlivom reke, na kraju, kjer so doslej odktedali londonske smeti in odpadke, nastaja nova Fordova tovarna, v kateri bo zaposlenih takoj spočetka 30.000 delavcev in katere začetna proizvodnja bo znašala 200.000 osebnih in tovornih avtomobilov letno. Delavci bodo delali po i>et dni v tednu in »najnižja tedenska mezda bo znašala 5 funtov šterlingov (okroglo 1500 Din) brez omejitve navzgor. Delavci bodo lahko zaslužili, kolikor bodo hoteli, kajti mezda bo odvisna od njihove marljivos-ti in dobre volje. Nekateri deli tovarne bodo dograjeni in izročeni prometu koncem tekočega leta, predrto bo pa obratovala vsa tovarna, utegneta miniti še dve leti. To bo najmodernejša tvornica v An-ghji in v Ameriki. Iz nje bo Ford zalagal s svojimi avtomobili vso Evropo, seveda če mu ne bodo delale poedine države prevelikih ovir z zaščitnimi carinami. Tovarno gradi noč in dan 600 zidar je v jn drugih delavcev. Okrog 5 ■milijonov funtov šterlingov (375 milijonov Din) bo stala samo tovanna. poleg tega pa namerava Ford zgraditi tudi delavske stanovanjske hiše. Londonski grofovski svet, ki jc začel v tem kraju veliko gradbeno akcijo že pred leti in zgradil londonsko prenočišče za 80.000 iiudi, je sklenil zgraditi še 1500 enodružinskih hišic, mestna samouprava in privatni stavbeniki pa napovedujejo 2000 hiš. Tako nastane okrog Fordove tovarne celo mesto. »Spectato-r« jc priobčil te dni razgovor s Fordom o angleški brezposelnosti in njegovi novi tovarni v Angliji. Na vprašanje, ali smatra, da je položaj Anglije brezupen, jc Ford odgovoril^ — Nikakor ne, brezupen ni, dokler ima Anglija Angleže. Pač pa bo moral del a asih industrijcev povsem izpre-meniti svoje naziranje. Vidim sicer nekakšne znake preorijentacije pri mlajših podjetjih, vendar pa nimam vtisa, da bi bilo to splošno. — Kako sodite o načrtih g. Tho-masa? — Zanimal sem se za nje. Ne zajni-mam se pa mnogo za vlade in njihovo početje, kajti vlada sama ne more postaviti na noge angleške industrije, niti nobene drage industrije. Ne gre za to, kolikor denarja posodi vlada privatnim podjetjem. Angleški industriji ne manjka denarja, temveč podjetnosti. Denar sam ji ne vdahne življenja, kajti denar pomaga samo vzdrževati razmere, katerih se moramo otresti. Vaši industriji je rx)trebno novo življenje, da zavzame zopet ono mesto na svetu, ki ga je nekoč zavzemala. — Po vašem mnenju vlada torej ne more ničesar storiti. Ali morete dati v tem pogledu kako praktično, konkretno navodilo? — Lahko, toda to velja enako za Ameriko kakor za Anglijo. V rrrisdih imam višjo mezde. Po mojem mnenju bi zvišanje mezd v Angliji ugodno vplivalo na industrijo in na trgovino. Učinek bi bil takoj tu in angleška industrija bi dobila ogromno vzpodbudo. Kupna moč angleškega prebivalstva bi se takoj povečala in to je tisto, kar je vam potrebno — večja kupna moč v vaši državi. Skopost delodajalcev Škoduje industriji in trgovini. Pravijo, da bi morale nekatere tvrdke ustaviti obratovanje, če bi se mezde naglo zvišale, ker imajo že itak malo dobička. Morda je to res, toda po mojem mnenju je najbolje, da take tvrdke čimprej izginejo. Mezde so samo posledica dobrega vodstva podjetja. Podjetja, ki ne morejo svojih delavcev in uslužbencev pošteno plačati, naj se kar umaknejo takim, ki zmorejo visoke mezde. Ue pomenijo višje mezde izločitev staromodnega in neproduktivnega delodajalca, je jasno, da .ie ta izločitev baš tisto, kar Anglija zda i najbolj potrebuje. Nc predlagam visokih mezd iz človekoljubja, kajti to ne spada k mojemu vpraŠas&L Ce se mezde zvišajo, imajo i delavci več denarja za nakup blaga in povpraševanje konzumentov naraste. Kadar pa naraste povpraševanje, naraste tudi proizvodnja, kajti dobro plačan delavec dela bolje. Od siabo plačanih ljud-i nihče ne more zahtevati dobrega dela. Vse to je tako enostavno, da skoro ni vredno ponavljati, a vendar >e žalostno, da nekateri ljudje ta temeljna načela tako težko razumejo. Celo v Ameriki je trajalo celih 10 let da so ljudje to spoznal L Zdaj veljajo ta osnovna načela za del praktične trgovinske vede. Kaliber vsakega trgovca lahko določite po njegovem stališču do teh načeL Razlog, zakaj niste imeli doslej v Angliji večjih težav zaradi delavskih mezd. je v stalnosti angleškega značaja. Toda če se ne motim, se bodo Angleži v tem pogledu v bodoče bolj zanimali za blagor svojega ljudstva, kakor so se doslej. Ženska pred zrcalom Neki švedski učenjak je izračunal, da stoji mlado dekle dnevno povprečno četrt ure pred zrcalom, ženske v starosti od 20—70 let pa rabijo za to povprečno 25 minut dnevno. Ženska, ki živi 70 let. porabi za gledanje v zrcalo celih 600.000 ur aii 250 dni. Se zanimivejši so računi švedskega učenjaka, po katerih oorabi 72-letm človek povprečno 2 leti svojega življenja za oblačenje in slačenje, 9 let in 8 mesecev za razvedrilo, 23 let in 8 mesecev za spanje, 6 let in 2 meseca za jed, 4 leta za razne bolezni, za delo pa 19 let in osem mesecev. Kako živi Stalin Prvotno je bil Stalin dostopen vsa-ikeram članu komunisti5ne stranke, zadnje čase pa živi sam zase in zastražen taJco, da je zelo težko priti do njega. Kdor ga hoče posetiti, mora skozi mnoge pisarne in mimo policijskih straž ter izpolmfti nešteto formalnosti. V vilo v Gorkah, kjer je umrl Lenin in kjer prebiva Stalin, kadar ne dela v Kremlu. se vozi tako skrivaj, da niti telesna straža ne ve, v katerem avtomobilu in po katerih ulicah se pelje. Nihče ne ve, če prebije noč v Moskvi ali zunaj. Vpraševati po tem bi pomenilo vzbuditi nezaupanje in biti odstranjen iz Kremla, čeprav bi šlo za najvišjega sovjetskega funkcionarja. StaRnovo telesno stražo tvorita dve stotniji Kavikazoev, ona je v Kremlu, druga pa v Gorkah. Ce se diktator kam pelje, pošljejo štiri popolnoma enake avtomobile po raznih cestah na isti kraj. Samo poveljnik telesne straže ve, v katerem avtomobilu se pelje Stalin. V Gorkah se ne sme pojaviti noben tujec. Privatno diktatorjevo življenje je omejeno samo na najintimnejše prijatelje. Samo eden pozna Stalinovo ženo, Tesno in skoro vedno molčečo mlado GruzSnko. Diktator živd ločeno od sveta in ljudi, zato pa s tem večjo žilavost-jo in doslednostjo vodi svojo politiko. lOOletnica mar monizma Jutri proslavi mormonska cerkev stoletnico svojega obstoja. Mormoni so verska sekta, živeča prvotno na zapadu Zedinjen-ih držav, zdaj pa razširjena po vsem svetu. Število pripadnikov mormonske cerkve znaša zdaj 700.000. Ustanovitev sekte datira od vizije, ki jo je baje imel ustanovitelj mormoniz-ma Joseph Smith, kateremu je bilo iz nebes naročeno, naj poišče na griču Cu-morahu pri Palmiri plošče z božjim izročilom, katerega vsebino je obdelal v takozvani knjigj Mormonov 1. 1830. Začetki mormontema so bili v znamenju hudih notranjih sporov, ki so prenehali šele, ko so se Mormoni naselili pri Velikem Slanem jezeru, kjer so usitanovili A. /orič. Prekajeni ščurki V vas Jefremovko v krasnodarskem okraju je prispel iz mesta zadružni agent Seleznev. Z njim je prispel mlad mož v žokejski čepici in navzgor zavihanimi redkimi brki, pravi Jepihodov iz komedije Cehova »Višnjev vrt«. Nastanila sta se oba pri vdovi Izotovi in ves večer sta pila smrdljivo žganje iz krompirja in prigrizovala vkuhana jabolka. Ko se je sterrmiio, sta bila že močno okajena in sedela sta v issbi rdeča in prepotena. Seleznev je modroval, vmes se je pa gugal na klopi in si sama« prizadeval nasloniti se s komolci na rob mize, ki se mu je vedno umaknila. — Ti ljudje mi tu sede, vse imam takole v pesti. Jaz sem v svojih vaseh večji gospod kakor Kalini n v Moskvi. Naročim ifa* recimo kar takoj — pojdite, mužiki, in zasujte mi tale nbnkk — pa pojdejo in mi ga zasujejo. Ali pa irm porečem — zberite vse pasti in pojdite k>vit miši po luknjah — pa pojdejo in jih polove. — Od kod neki trna te toliko moč? — ga je vprašal mladi mož z redkimi brki. Jezik se mu je zapletal in solzave oči so začudeno gledale. — Jaz sem glavni dobavitelj, moja vorja ie tu ukaz. Ce hočem, kupim. Če na nočem — ptOKl to v okrajno me* ste. imtfiku StMdeaet kilometrov da- leč . . . Mučite konje, raztrgajte si škornje! Vaše žito ne odgovarja pogojem, dragi moj. vaše žito je vlažno, zapar-jeno ... In šlo je po vodi vaše bogastvo, tako je ta reč. Kaj mi morejo? Jaz imam denar, jaz imam tudi moč in silo. Ljudstvo je bogabojeČe in zabito, rado verjame vse, kaT rečeš. Proglašam postavim, da ie izšel tak dekret, da morajo hoditi dekleta naga in takoj se začno vse slačiti. Afe pa porečem tem zabitim kmeticam, da je od danes pre-ipovedano polagati kurja jajca pod kure, račja pa pod race in da morajo polagati kurja pod race, račja pa pod kure, pa oojde to narobe. — To pa že ne pojde! — je izjavil mladi mož jepfhodovsk« zunanjosti. Kffhntf >e in namenoma zmajal z giavo. — Pa poide! — Nc, ne poide! — Hočeš, da ti dokažem? Hočeš? — Kaj mi dokažeš? — Za primer zapovem pri tej priča, naj polove vse ščurke v vasi, jih na-vlečejo na nitke m posuše. — Pa zapovek da vidimo, kdo ima prav. — Izotiška! — je zakričal agent Seleznev na vse grk) in udaril s pestjo po mizi tako, da so prazne steklenice kar odskočile. — Žlezi s peči. sicer si preleziš jetra. Dobro kupčijo imam zate. Drugo jutro se je po vasi raznesla vt*t, d« Je sktonti mat Seleznev po- u. 1847 Salt Lake Citv, ki spada zdaj med cvetoča ameriška mesta. Po Smithovi smrti je postal njegov naslednik Bridgham Young. Prvotni mormonizem je prevzel poedine dogme raznih ver. med njimi krščanstva, islama in budizma, nekaj je pa prevzel tudi iz grške in rimske mitologije. Nova verska sekta jc zaslovela po mnogožen-srtvu- ki je bilo uzakonjeno 1. 1852. Sedanji mormonizem in njega voditelji veljajo za nekakšno demokratično vero. Veliko važnost polagajo Mormoni že od ustanovitve sekte na šolstvo in malo je dežel, kjer bi posečalo šole toliko mladine tudi po 14. letu starosti, kakor v Ameriki. Mormoni so zelo marljivi poljedelci, obrtniki in trgovci. Nekdanjo zapadno ameriško pustinjo so ipremenili v rodovitno pokrajino. V Utahu. kjer je zdaj največ Mormonov. je porast populacije najhitrejši, umrljivost pa naumanJsa. Mormon pride redko pred kazensko sodišče. V nekaterih krajih, kjer so naseljeni Mormoni, sploh ne poznajo kaznilnic. šaljapinovi spomini Slavni ruski pevec Šalijapin. ki jc ostal po boljševički revoluciji v stikih s sovjetsko Rusijo in ki je bij deležen celo največje časti, -da ga je sovjetska vlada uvrstila med zaslužne umetnike republike, se je pozneje zaradi občevanja z emigranti zameril boljševikom tako, da so mu vse imetje v Rusiji zaplenili. Exproprirano je bilo tudi njegovo duševno imetje in v sovjetski Rusiji so bih brez njegovega dovoljenja objavljeni njegovi izredno zanimivi in zgodovinsko važni S'pomini. Taki primeri so dokaj pogosti. Avtorizarana izdaja Šarjapinovih spominov izide v pariški ruski reviji »So-vremennija zapiski«. Šaljapkiov advokat v Parizu dr. Pečori je pa zahteval, naj oblasti zaplenijo vse izvode sovjetske djzdaje. ki jih prodajajo pariške knjigarne. Policija je ugodila zahtevi in zapjenila vse sovjetske izvode §aljapino-vih spominov. Iz vesele Amerike V Mexico Citv je dobil mlad slikar prvo nagrado v natečaju za najboljši abstinentski plakat. Od veselja je šel v gostilno, kjer se je napil in ko se je vračal, ga je policaj aretiral. — V Cle-velandu sta zadela dva učitelja v lote-r?ji purana. Ker sta se bala odsekati mu glavo, sta ga kloroformirala in živega skubla. Puran se je pa zdramil iz narkoze in zbežal napol oskubljen na cesto. Kmaiu se je zbralo okrog njega mnogo radovednežev, prišel je stražnik in ko sta mu učitelja povedala, kaj se je zgodilo, je potegnil sabljo in odsekal puranu glavo. — V Clevelandu je vdrla policija v prostore izobraževalnega društva, kjer je našla velike zaloge piva. Predsednik je izjavil, da daje društvo članom pivo zato, da bi se odvadili pi-ri žganje. Arabski konji Za čistokrvne arabske konje v njihovi domovini se je zanimal zadnja leta Carl Raswan, ki je ugotovil, da e elitni tip ara-bca zdaj že zelo redek, tako da skoro ni mogoče govoriti o njem. Vzrok tiči v nevednosti in malomarnosti Be dnino v, ki križajo plemenitega arabca z drugimi konji. Poleg tega so iztrebile mnogo čistokrvnih arabskih konj bitke, odkar rabijo Beduini strojno orožje namesto sulic. Zadnje čase rabijo v bitkah avtomobile s strojnimi puškami, kar pomeni za konje še večjo nevarnost. Raswan je našel med 4351 konji v arabski pustinji in mezopotamskih stepah samo 14 plemenitih čistokrvnih arabcev in 182 dobrih eksemplarjev te pasme. Raswan pravi, da je plemeniti arabec zastopan v Arabiji in 'bližnoih deželah samo po približno 20 plemenih, ki imajo nekatere znake skupne, tako da jih lahko razdelimo v tri glavne trpe arabskega konja. Prvi tip je kuhavlan, prvotna pasma, močni, mišičasti in plemeniti konji, prikladni za jahanje in za vojaške svrhe. Drugi tip ie saklavi, ko- KUNEROL 100% ČISTA MAST IZ KOKOSOVI H OREHOV nji elegantne lepote in ženske nežnosti. Tretji tip je niuniki. dirkalni konjri, podolgovatega telesa in zelo suhi. Pri teh konjih znaki plemenitega arabca ne silijo posebno v ospredje. Ti glavni tipi arabskega konja so med seboj pomešani pri običajnih arabskih konjih in s križanjem s konji iz bližnjih krajin so nastali orientalski komi v Siriji in Mezopotamiji in takozvani berberski koirji. Plemenite arabske konje so vzgojili Beduini sami. Poleg Arabije goji največ plemenitih arabskih konj Egipt. Plemenita arabska kobila podeduje ime svojih preekukov, njen rodovnik živi v ustnem izročilu, kajti Beduini pisanih rodovnikov ne poznajo. Čistokrvne arabske kobile, ki se prodajajo zelo redko, so cenili zadnja leta na 12 do 30.000 Din. Iz reporterj evega dnevnika Ko listam po svojem dnevniku, najdem na tej ali oni strani opaako. besedo, stavek. To zadostuje, kajti reporterjevi možgani so kakor film. Pritisneš na gumb, pa se začne odvijati, slika sledi sliki itd. No in na predzadnji strani svojega dnevnika sem zagledal štiri besede: »Zvezda, nos, tunel, smo-tana,< s katerimi si nisem bil takoj na jasnem. Čudna kombinacija, ali ne? Zvezdi, nos, tunel, smetana! Premišljeval aesn pritisnil sem na pravi gumb in film ?e je sade] vrtati. Zvezda to jo kavarna - Zvezda . v kateri je še nekaj bohemskega, dočim i-o druge ljubljanske kavarne lepše in bolj zračne, to-tki tudi bolj purgarske. Ima svojo stalno publiko in še nestalno. To so pa vsi ljubljanski purgari i v trenutkih, ko se jim vzbudi v srcu kakršnokoli hrepenenje. V vsakem še tako zakrknjenem človeku se tu na tam nekaj zgane, ko hoče na svobodo, ko hoeo dogodivščin, avantur; ven iz ozke kletke mo nMouega življenja. Vidite in ljudje v iakem razpoloženju*se vedno zatečejo v Zvezdo. Tu je muzika, tu so t kotu ali v loži dekleta, ki rada koketirajo, tu postane človek splih podjeteu in svobodnejši. Taka je atmosfera toda bog varuj, da bi si kdo mislil pri tem kaj slabega. Vsaka kavarna ima uvojj atmosfero. Će prideš v Union in so takoj ne zabuljiš v časopis in bereš, ne da bi se vsaj za trenutek ozrl okoli ter odid^š, ko si prebral, nisi za ud ionsko atmosfero. Kavno tako nisi za emonsko atmosfero, če se veliko ne oziraš okoli, ko si pri mizi fci in nog i opravljaš ter malo bereš. Tako je torej z Zvezdo. Kaj pa z aosom*? Ta je pa taka. Kadar pridem v Zvezdo, vidim najmanj tri ali štiri nadebudne mladeniče, ki si pri mizi popolnoma nežeairano Čistijo s prstom nos. In s kakšnim uži kom! In ne samo eno ali dve ni in url, počelo pri ure neprestano. Sploh je precej v navadi pri nas, da si ljudje v javnih lokalih čistijo s prstom nosove. Kaj pa tunel? V Zvezdo zahajajo študentje, ki uaroce največkrat vodo. Stane jih samo 50 para. Namestu kave si pa kupijo cigarete. Ho in pri cigaretah priio - tunel: v veljavo. Da štedijo s cigaretami, sedejo študentje po dva in dva nasproti. Prvi si prižge in trikrat potegne, njego* tovarii pa^i, la ni potegni] voSkret. [Nroem po« tujr čik i od mizo. kj« r ga epteJTiC drnj in zopet potegne korajžno Iriurat, kaKjr V>: bila cigareta e>ctfno njegova in tuko gr; naprej, stud*'nta so greata tunel. Končno j<- stori.ki o smetanf tale. 1'ri-aluŠkova] sem, kar j»- dovoljeno r^poneriu le službmo. pogovor dveh studen t« »v pn so sodni mizi. Prav pri^-čno rta Se smejaia la pripovedovala, kako zajtrkujeta. Najela s.a tam nekje pod Gradom blizu Šentflorjana lukup, v kateri je bila prej,- mlekarna. Uredila sta si jo za spalnico, toda duha po mleku in smetani nik;Lkor ni bilo mogoče pregaati ii lokala, študenta se za menda tudi aista mnogo trudila, da bi ga prečna la, ker jima j>rištedi zajutrek. Za zajutr°k rabita namreč samo vsak po ono žemljo in pa vsak s>voj m«*. Požira ta suho zemljo in vihata ter razširjata vsak svoj nos, pa jima ni tr-^ba lupovnti mleka in smetane. V^> v tem loklu namreč diši po emt-ta-ii in mleku. — Zveoda nos, tunel In smetana. Sedel j a, 6. aprila 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Dr. Janez Fabijan: Versko predavanje. — 10.20: Fr. Erjavec: Kmet in naša gospodarska politika. — 11: Koncert Radio-orke^tra. Vmesne solospeve poje g. Joža Likovič. — 15: Val. Janhar: Kaj sc učimo od čehoslov. kmetijstva. — 15.30: Ravnal: Grob neznanega vojaka, drama. — 16.30: Humoristično črivo, pisatelj Milčinski. — 17: Pevski koncert trnovskega pevskega zbora. — 30: Sa-Ijapinov koncert na ploščah. — 30.45: Pevski koncert pc. F, čadeževe. — 21-50: Jugoslovanska glasba. — 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek. 7. aprila 12.30: Reproducirana glaaba. — 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glaaba. — 13.30: Iz današnjih dnevnikov. —> 1730; Koncert Radio-orkestra. — 18.30: l>r. Stanko Leben: Francoščina. — 19: Dr. Ivo PiTc: Hrana in bolezen. — 19JO: Ga. Orthaber: Angleščina. — 20: Prenos koncerta iz Berlina. — 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, S. aprila 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. — 13.30: Iz današnjih dnevnikov. — 17JO: Koncert Radio-orkestra. — 18.30: Dr. Josip Pipenbachcr, starosta sokolske župe Ljubljana: ;»Sokol kraljevine Jugoslavije, njc^a Eota in cilji.« — Po predavanju od&vir« so-olski orkester sokolsko koračnico in državno himno. — 19: Dr. Stanko Leben: Italijanščina- — 19.30: Dr. Preobraženeky: Ruščina. — 20: Prenos iz Zagreba — 22: Časovna napoved in poročila. — 22.15: Koncert Radio-orkestra. — 23: Napoved programa. .Sreda, 9. aprila Opoldanki program odpade. — 17.30: Koncert Radio-orkestra. — 18.30: Otroški kotiček, ga. Grafenauer. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine, profesor Fr. Koblar in Fr. Lipah, čl. nar. gled — 19.30: Dr. Stanko Leben: Francoščina. — 20: Prenos simfon. koncerta Češke filharmonije i/ Prage, dirigent Fittelberg. — 22: Časovna napoved in poročila, napoved proj*rama za naslednji dan. godbo fflede velike dobave ščurkov za izvoz. Ščurke ie treba loviti žive in jih navtečti na dolge sirove niti tako, da jih pride na vsako nit petsto. Seleznev je izjavil, da prid« čez dva tedna prevzemat prekajene ščurke in da bo plačeval za tisoč glav tri rublje. Toda ščurki morajo biti veliki in dobro pitani. Slabo razvitih in mršavih ne bo sprejemal. Tako rabo da bo kupoval samo na vago funt za en gro«. Muzika so hodili v procesijah v bajto vdove Izotove vpraševat, če je vse to res. In ko so zvedeli, da je res, so se samo Čudili in majah" z glavami. — Kaj bodo pa počeli s prekajenimi Ščurki tam v inozemstvu? — JiS 2e morajo rabiti, — je odgovarjal Seleznev ves zabuhel od žganja presenočenrm muzikom. — Sioer vas pa to oie* ne briga, to ni za vašo pamet. Morda bodo delali iz nnh magnete ali pa Jdobase. MužfJri so se samo križali in prki-vah. Seleznev jim je osebno potrdil dobavo, potem jo je pa mahnil v sosedni vasi, kjer je -tudi izjavil, da bo država kupovala prekajene ščunke. V vseh treh vaseh so se začeli marljivo pripravljati na novo kampa-rSb. Vse je btio na hitro roko mobilizirano za lov na ščurke. Vsak. kdor je *e mojrel držati kako orodje v rokah, od onemoglih starčkov, ki že več let niso btfi Mi z itpečkov, do neboglje- nih otročioev. med katerimi ie zavladalo za lov na ščurke nepopisno navdušenje. Od ranega jutra do pozne noči so lazili ljudje po štirih in stiikali s šilom ali iglo v rokah po vseh kotičkih in razpokah. V nekaterih hišah so natresli ščurkom v mleko namočenih drobrin, pred-no so jih začeli loviti. Ščurki so se neverjetno zredili in tudi plodili so se, da je bilo veselje. V drugih hišah so žgali močno dišeča strupena zelišča aH pa vtikali v razpoke goreče vžigalice, da so spravili ščurke na dan. Seveda re bila nevarnost, da se bajte vnamejo. Po vseh vaških kramarijah so se mužiki kar tepli za prejo in petrolej. Kovači so pustili vse drugo delo. in brž so kovali iz vsakega kosa železa dolge, p rio stre ne igle. V vseh bajtah so visele po stenah ali ležale na peči dolge rešte prekaje-nih ščurkov. Nekateri so jih imeli na tisoče, v enem tednu so jih nalovili po-edini mužiki do sedem tisoč ali še več, kakor se jim je pač posrečil lov in po kakršnih metodah so lovili. Sama vdova Izorova, katere bajta ie bila pravo smetišče, je nalovila devet tisoč ščurkov. Vsa vas ji je zavidala, toda govorilo se je, da ji je sam bog naklonil tako srečo, da ji olajša kot vdovi bridko nsodo. Agent Seleznev se je vrnil čez mesec dni. Ta čas so bhe že vse bajte ta- ko temeljito očiščene imenitne izvozne golazni, da bi za vse na svetu ne našel nikjer živega ščurka, Seleznev se je zopet nastanil pri vdovi Izotovi --muž.ik.i so začeli nositi od vseh strani prekajene ščurke na dvorišče. Agent Seleznev si je nervozno grizel nohte in razmišljal, kaj početi. Kašo, katero si je bil skuhal, je bilo treba pojesti, čeprav je bila zelo vroča. Končno je vzel od najbližjega mnžika rešto pre-kajenih ščurkov in jih začel skrbno ogledovati. — Kako si jrh pa nabadal? — jc vprašal med grobno tišino. — Kako sem jih nabada!? Z rck>, kako neki . . . — Vem, da z iglo. toda kam si io zatikal? — Nu kam? V zadek in skozi trebuh ven. — To je slabo, takih ščurkov ne morem prevzeti. Nabadati bi jih bil moral lepo spredaj skozi glavo. — Saj to je vseeno. — Ce bi bilo vseeno, bi žabe ne kvakale. Tako nobodeni ščurki izgube vso magnetično si-lo in niso za nobeno rabo. Nič ne bo s kupčijo. Nastalo je babilonsko javkanje in prerekanje, ki pa nj nič zaleglo. Seleznev je ostal neizprosen. Zvečer so ga hoteVi mužiki z združenimi močmi ptc-mikastiti, pa je zavohal nevarnost in srečno odnesel pete. »SCOVENSKI NAROD*, dne 5. a^a 1930. Stev. 78 •&pcšrttte pomlatlne novosti mcm chlefce, poormnišee, trgticfccoo*« ttd. (Dcini plašči, peri to rn drugi modni predmeti Elegantni svet ^ m , , w itofcaoJ^ tx*r*hi*<* MaZlU* U p*4 tcrJQl (9f*CI^C ScHtV€lDp Hfublfatta, Govorni tri 3 Kultura slovenskega kmeta Ljudje, ki ne poznajo dobro naših razmer, bi ne smeli pisati o našem kmetu V Beograda izdajajo vedno več publikacij, knjig in statistik o kultu mam življenju Jugoslovanov. Znano je, da je nedavno izšla publikacija, ki je med drugim popisovala tudi dela slovenskih starejših in rrrlaj-ših kuJturnih delavcev, ziasu" literatov. Koncepcija in vsebina te razprave dokazuje, da ie avtoašu sJoveaiska literatura španska vas. Kdove, kdo mu je dal medle in nepravilne podatke ali kdove, iz katere knjige jih je pobral ter potem prav nerodno razvrstil v svoji knjigi? Posledica tega dela je, da dobe naši bratje in morda tudi inozemstvo iz takih knjig o nas napačno in za nas ponižujoče mnenje in sodbo o našem kulturnem živfljengu. Beograjskim publicistom seveda ne pride na mdsel, da bd vprašali pri pisanju takih del za svet našega v Litetami zgodovini dobro podkovanega človeka. Nekaj sličnega se je pripetilo v publikaciji »Naša vas««, katere prva knjiga je izšla v Beogradu. Jugoslovansko vas študira v tej knjigi Miloslav Stojadinovie. Misel sama na sebi L/ Europe Centrale« zanimivo poročilo, v katerem med drugim brani jn zagovarja kulturni nivo slovenskega kmeta glede na prav kuriozno izjavo srbskega pesnika Jovana EKičića o razmerju med nivojem slovenskega in črnogorskega kmeta. Po porazni statistiki o analfabetizmu v srbski in črnogorski vasi skuša Jovan Dučić, ki je sodeloval pri sestavljanju Stogadino-vićeve knjige, omiliti številke in procente s pesniško navdahnjenim stavkom, da kulturni nivo kakega naroda ni odvisen od dejstva, da zna ta narod pisati in brati Ne verujem, pravi Jovan Dučić, da so sloven- ski kmetje, med katerimi nd nobenega analfabeta, na višji kulturni stopnji, kakor črnogorski kmetje, ki so vsi nepismeni. »L* Europe Centrale« takoj sama odgovarja Oučdću z besedami: Na to je treba odgovoriti da ^e za vselej konec časov patrijarhalne kulture, ko je cvetelo narodno pesništvo in guslarjeva umetnost. Napredek kulture je danes v nerazdružljivi zvezd z napredkom šolstva Stojadinovičeva knjiga prinaša v ostalem res zanimive podatke o razvoju srbske vasi. V zapadni Evropi so bili dolgo prepričani, da se je samo še v srbski vasi ohranilo pravo patrijarhalno življenje, V preteklem stoletju je bila v industrijalizirani Angleški v navadi prislovica, da je Srbija paradiž siromakov. Položaj v resnici ni bil tako idiličen, kakor dokazuje ravno Stojadinovičeva knjiga Srbijo so tudi smatrali za edino demokratično državo, kjer je zemlja pravično razdeljena med posameznike. Statistika 1. 1897 pa kaže, da sta bili dve tretjini srbskih kmetov tedaj brez zemlje. Še v 15 letih po tem letu se položaj ni zboljšal. Iz neke ankete 1. 1912 je razvidno, da 20% kmetov sploh ni imelo zemlje, 50% jo je imelo premalo, da bi se z njo preživljali, 18% jih ni imelo hiš, 38% jih je spalo na tleh in ne na posteljah, 30% ni imelo razsvetljave v hiši, 95% jih ni imelo pitne vode, 37% jih še ni okusilo mesa in 50% ] otrok je umrlo v prvih letih. Higijenskim razmeram primerne so bile tedaj tudi kulturne razmere. 92% kmetov ni nikdar v življenju kupilo nobene knjige, 97% jih ni nikdar čitalo časopisa, 70% moških je bilo nepismenih, žensk pa celo 99%. Kakor zma-no, je še danes v Srbiji 65% analiabetov, v Bosni pa celih 90%. V vsej državi je povprečno 48% nepismenih. Res je končno mogoče debatirati o sta- Ii35tr, 1q ga Človek zavzame, ko ocenjuje kulturni nivo kakega naroda. Pustimo tudi g. Jovanu Dnciću osebno prepričanje, da kuJtura slovenskega kmeta ni večja od kulture nepismenega Crnogorca, toda ni prav, da se tako osebno rane«je pubKcira v knjigi, kj je namenjena zunanjemu svetu, da spozna našo vas. Kakšno mnenje bo imel tujec o kulturi slov en. kmeta, ki je imel že priliko spoznati kulturni nivo črnogor-sega kmeta in nato čHa, da kultura slovenskega kmeta mdkar>dpovprečnemu poslušalcu, ker jo že pozna in ker stoji v ospredju take pesmi edino njena melodija, ki je v glasu. Spremljava je takemu poslušalcu le balast. Za podpo-vprečnega poslušalca pa smatram onega, ki prihaja na koncert zaradi zabave. Ali pa zaradi tega, ker je mislil iti v kino in je v zadnjem trenutku opazil žalostno resnico: »Zaradi koncerta odpadejo današnje kinopredstave.« No, takih imamo med publiko danes zelo malo. Na včerajŠnjem koncertu gotovo ni bilo nobenega. Ostanejo še torej tri vrste koncertnih obiskovalcev: rx>vprečni, nadpo\T>rečni in sno-bi. Povprečni hočejo predvsem dobro reprodukcijo skladb, ki so na sporedu. Nad- povprečna poleg tega še dober spored. ?no-bi pa poleg tega in onega še same novosti. K snobom prištevam v glavnem kritik:©. Tudi sebe. Avtorje izvajanih In nedzvajanih skladb. In, glejte, tudi one, ki si žele samih starih skladb. Taidh, ki so jih že slišali in eventuebio tudi izvajali. Da so snobi tudi vsi tenoristi in vse soprandstke (ako nastopi tenor ali sopranistka), je jasno. Ker iščejo le ono, kar bi bilo negirati. Ti so hujši od kritikov. In se vesele, ako najdejo kako črno točko. Kritik se pa veseli, ako je ne najde... Bravo, Osterc! Zopet si napisal poročilo o vsem možnem, le o koncertu ne!--- Pa je bolj naporno napisati uvod kut poročilo o stvari. Spored koncerta go>pe Lovšetove je bil razčlenjen v štiri skupine: svetovna pesemska literatura, slovenska pesemska literatura, arija iz »Kneza Igorja« (Borodin!) in sijajne priredbe slovaških narodnih (V. Novak). Kdo izmed naših pevcev nam je nudil že slogovno tako čist spored? Podobno hotenje sem opazil lani le pri Banovcu! In seveda pri lanskem koncertu £ospe Lovšetove z ameriškim sporedom. Pevka razpolaga z neverjetno lahko in neprisiljeno višino, s srebrnim glasovnim timbrom, z brezliibno intonacijo, vzorno izgovorjavo, sigurnim nastopom in z redko kulturo, ki ji omogoča vživetje v ta ali oni slog, v to ali ono razpoloženje. Pri nobeni pesmi ni čutiti onih neprjetnih cezur in ferrnat, ki bi imele namen, da poslušalec prebavlja !n občuduje višino ali kak pevčev virtuozen trik. Vse teče, vse je izvajano tako, kakor je napisal komponist Gospa Lovšetova ne čuti potrebe, da bi »iz skladbe nekaj naredila«, ampak si instinktivno in namenoma izbira take skladbe, ki so že »narejene.« Ona svoje visoke umetnosti ne stavi v svojo službo, ampak v službo skladatelja, ki ga izvaja. In to je tisto, kar je marsikateremu pevcu nedosegljivo. Nedosegljivo radi pomanjkanja oku.-a in inteligence. Mislim na resnične pevce: pri drugih je še mnogo več nedosegljivega. Marijan Lipovšek je idealen spremljevalec na kJavirjiL Ne le spremljevalec, srvr.iter-preL Ponosen sem, da se rekrutira iz na>e konzervatorijske garde. Ob koncu izražam eno željo: čimprejšnji zopetn.; nastop gospe Lovšetove na koncertnem odru. In še eno vprašanje: irakai gospa Lovšetova nd Samica naše opere? Zakaj??? Brurk, China! Slavko Osterc Iz —c Izstop iz našega državljanstva. Ni celjsikem srerikem načelstvu je vložila prošnjo za izstop iz našega državljanstva 491etna Frančaš2ka SIapnSk, pristojna v Šmarje v Rožni doftra, ker želi dobrtj avstrijsko državljanstvo. —c Dežurna lekarniška služba v Celju. Od danes do petka 11. t m. bo imela v Celju dežurno lekarniško službo lekarna »Prt križu« na Kralja Petra cesti. —c Celjsko mestno gledališče. V sredo ob 20. gostujejo v Cettu Mariborčani i izborno Straussovo opereto >Netopir«. Zanimanje za predstavo je izredno veliko. Opozarjamo občinstvo, da si nabavi vstopnice že v pre«dpTodaja pni tvrdlki Goricar & Le-skovšek na Kralja Petra cesti. —c Velefihn -»Žena na mesecu« v Celju. V celjskem mestnem kinu predvajajo le par dni Urin velefilm »Žena na mesecu«, ki ga je po romanu Theje v. Harbon režira! sloviti režiser Fritz Lang, znan po svojih vele filmi h Metropolis«, »Nfbehnigd« itd. Vsebina filma je izredno fantastična in napeta, režijsko in tehnično je film brezhibno delo. V Celju je zanimanje za film >2ena na mesecu« zelo velika in pred blagajno 'e vsak dan naval. Rim bodo predvajali še drevi ter jutri popoldne in zvečer. —c Sokolsko društvo v Celju vabi vse svoje prijatelje, da espotijo današnjo mladinsko akademijo v mesmem gledališču. Ta večer je posvečen načim najdražjim — to je mladini. S svojim posetom dokažete, da vam je procvit Sokolstva pri srcu in ne samo na jeziku. Vsaka beseda SO par. Plača sc lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko ne i , odgovarjamo. ~ Najmanjši o&las Din 5-—* ■ 1 »The Standard« 4vofeo£c« na dolgoročna odplačila nađi G. Hollander, k. d., Zagreb, Martaćeva eilea 25. 12SS Rdeče vino tpfrijV 19Č9 za D*n 4.— belo vino leta. 1928 od Din 5.25 naprej pošilja Alojz Krasnz, vinogradnik, Ljsitomer. 1158 Dame pozor! Najnovejši spomladanski raznovrstni modelni kroji po meri se izvršujejo v krojnem učilišču, kjer se t odi vrši rein 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijal! RUDOLF SEVER, Ljubljana, __ Marijin trg št. 2 }\ - it* ..... . v.- *.• -T' . ■. Me&tni pogTebni zavod občine Ljubljana ERIK KRISPER in ROZA GERM roj. KRISPER kot sin in hčerka, MARTA KRISPER roj. pl. HOLLEGHA, ROBERT GERM kot sinaha in zet, naznanjajo v svojem in v imenu ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njihova srčno ljubljena mama oz. stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Marija Krisper roj. Janesch vdova veletrgovca dne 5. t. m. ob 3. uri zj., previđena s tolažili svete vere, po dolgi, mučni bolezni boguvdano preminila. Pogreb blage, nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 7. aprila 1930 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Stritarjeva ul. št. 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani 5. aprila 1930. Podpisani izjavljam, da sem bil pri tvrdki Spectrttm (L d. podružnica Ljubljana celih pet let. Gosp. Jakob Ciglar, poslovodja podružnice, me je zadnja leta nastavil kot potnika in kot tak sem morati pri strankah tudi kasirati denar. Neresnična je torej trditev, da bi se samovoljno izdajal za potnika. Tvornici Spectrum se ni treba bati, da bi za nj\> nabiral naroČila. Moram pa izjaviti, da sem na lastno zahtevo izstopil in me je med odpovedjo gospod Ciglar opetovano nagovarjal, naj še naprej ostanem pri tvrdiki, kar sem pa odklonil. Torej za tvornico Spectrum ne bom nabiral naročil, še manj pa -da bi kak račun kasiral. Moja vest je Čista! V Ljubljani, 31. marca 1930. Jvan JCrelj, Zahvala Povodom smrti moje predobre in nadvse ljubljene soproge Terezije Plećko roj. Svetek sem bil deležen tolikih izrazov sožalja, da mi je popolnoma nemogoče, da se od srca zahvalim vsakemu posamezniku za njegove tolažilne besede. Vsem onim, ki so jo v njeni pretežki, mukapolni bolezni tolažili, ji dajali upanja in jo bodrili, da ne omaga pod pezo gorja, gre najprej moja prisrčna zahvala. Posebno pa se zahvaljujem gg. zdravnikoma dr. Krajcu in dr. spornu, ki sta ji s posebno požrtvovalnostjo lajšala v teku njene bolezni vse bolečine, zahvaljujem se čestitim sestram iz Leonišča ter vsem prijateljem in znancem. In ko je zatisnila vsa izmučena od težke poti svoje trudne oči, jo je spremljalo k zadnjemu počitku toliko sočustvujočih src, da komaj najdem primernih besed, da se vsem tem zahvalim, štejem si v dolžnost zahvaliti se čč. duhovščini od šentpeterske farne cerkve v Ljubljani in farne cerkve v Dev. Mar. v Polju, Pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani in Pevskemu društvu v Dev. Mar. v Polju, Prostovoljnemu gasilnemu društvu Moste-Vodmat, ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja, šopkov in vencev. Zavest, da sočustvujejo z menoj vsi oni, ki so jo poznali, spoštovali in ljubUi, mi je v tolažbo in uteho ter mi olajšuje in dela znosne vse te težke ure. Ljubijana-Kodeljevo, 5. aprila 1930. Martin PleSko, soprog in ostalo sorodstvo Stev 78 SLOVENSKI NaROD«, dne 5. apcria 1930. Strm 7 študentovska reportaža Vesela zgodba tz življenja ljubljanskih študentov. *Jaz jsrem še na črno kavo,« se k opra-vai France Mtfeta in Antonu. »Jaz tudi.-»Jaz tuda.« Fm ko so sedli v »Oen>rral«, so se odn konstatirali, da so res bratranci in prava žiabta. »Ja. veš, nisem vedel, da si ti tucfc tak.« >Jaz tud« ne!« »Sedaj pa fantje, ko vemo* da sov) vsi trije enaki* ko se ni treba IzosSbala več drug drugega, boječ se, da je »oni« ftfteter — haijd — še na g?u4aš k >Leomi«. »Vtvat accae začel France, Anton pa je miril: »Policaj je za vogalom, boda no tiSh-« »Kaj nam pa morejo, morejo, morejo« je zarenčal Mile Hi pristopil k stražniku. »Veste, gospod stražnik, pa nikar ne zamirate« Je že tako. Dobili smo se žlahta — enaki tiči — enako perje — pa smo malo zalili ta dogodek.« *Prav, prav. samo fino UocPte* sc je smejal stražsrvtk in izginil za vojraiom. »Ta je pa fant od iare, ta. Tiho, mino pcsKivnio. Pred feist policajem imam pa rešpekt« je zajedjal Anton in vlekel dvojico za sabo. »Malo jih je taki/i v Ljubljani« je dodal f rance, ki je dobro poznal kazenske naloge >raPočafca naj Se! Saj piše sam »čfcn> preie*- Či*noreie ie pa lahko tudi prihodnji mesec. — Sicer pa, veš kaj, preseli se k meni. V dveh bi za stanovanje plačevala manj-« In Anton jo hM za to. ta predno ie Ela odšla, jc bil France smrtno zaljubljen v Kristo, Amttou je v MaT-čn našel dobro prijat-el-jico, MKte se je pa smejal: *»E. za ljubki ena. zaljubljena sta peieiJn-čka« in puhal gost di:n i'/ svoje pipe. »Bohemia« in »Miss Pinkerl«. .suiJen r in društva — enega brez drugega si je težko mislili. In ni čuda, če je bila tudi naša trojica edina v tem, da si mora osnovati lasten klub. A kakšnega? Anton je bil za krokarski kh*b »Rdeči petelin«, Mile za hajduškega »Zeleni krog«, France pa za družabnega »Bohemia«. In ker je France priredil pravila kluba tako, da je bil družaben, hajduski in kro-karski obenem, je obveljala njegova. »Bohemia««. Ustanovni občni zbor so jc vršil v klv-Kovi sobi, mali a prijetni podstrešni štu-dentovski sobi, skupoem stanovanju Antona in Franceta. Polcg naše trojice sta bili na ustanovnem občnem zboru navzoči se Krista in Malči. Krista. Dal Saj radi nje je France ustanavljal ta khro. In ob ustanovrtvi je sedel ve* bkaen na njeni leviei. »Drugega namena nima naš k hib, ko da s-e sestanemo prijatelji k % caeJeoHJ pomen ku, da povemo kakšno okroglo in da uga nemo kakšno na račun naših kolegov« je razlagal France nanoen kluba, med tem ko so bile vse njegove misli te pri Rriati. A Anton, ki ni bil le dober teoretik, ampak predvsem praktik, je takoj predlagal mesečno članarino članstva, ki naj bi služila skupnim izletom. Pri čaju in pecivu je potekel popoktan v najbolj prijateljskem razpoloženju. An ton je jecljal Malči tisoč dobrih nasvetov, France Kristi tisoč sladkih besed. Mile je pa kuhal vino in i/prožil misel, da izbere klub svojo »miss«. Danes so volitve raznih »miss« že dolgočasna vsakdanjost. Takrat — e — to je bila prva jugoslovanska »mr»s>v. Krista — miss. A bilo je treba to »miss« definirati. Anton ki Mile sta dobro vedela, da ie Krista Francetov »Herzpmkcrl<*. In nista mu mogla bolj ustreči, ko da sta predlagala naziv »Pinkerk za krasotico kluba »Bohemia«. In tako jc klub »Bohemia« dobil svojo »Otoss Pinkerl«. Prvo jugoslovansko »miss«. bog je vsemogočen. Saj je v sedjnih dneh ustvaril svet. In ustvaril jc človeka. Katerega dne ga je ustvaril, ne vem več. Morda petega ali šestega. Ustvaril jc človeka in mu dal dobre in slabe lastnosti. Med slabimi tudi po/resnost. In to jc France gospodu bosu hudo zameril. Kadi Kriste bolj, ko radi Antona. V nedeljo, po ustanovitvi kluba, se je ustanoviteljem (Cri&ta rcvanž ira l a. za a je bilo razpoloženje prvovrstno, mi ni treba praviti. France se je trudil na vse pretege, da bi bila njegova miss od vseh oboževana, Antonu je zakuska razve** la jezik. Mile je bil pa Jbbre volje, saj sta mu Franc in Anton obljubila častno članstvo, za junaški čin ponoči izrađenih cvetlic, ki so kraljevale sredi mUe kot poklon članov »Bohemie« svoji »miss«. Anton je vsakokrat toliko prekinil svojo govore, da ni zamudil založiti želodca. V splošnem jc Anton vesten človek m izvršuje dolžnosti, ki so mu naložene. A tudi one, ki si jih naloži sam — nrcven studija — seveda. In tako je, zavedajoč sc dolžnosti povabi jenega študenta, prav pridno se^aJ po krožnikih in steklenicah, boječ se, da ne bi zamudil kake rihte. In srečno je prebredel ves jedTilni list do masla. V tem je prišel domov Kristin brat in sestra mu jc pripravila kavo in maslene kruhke. Ko je Anton gledal, kako se sveže maslo leoo sveti na svežih zemljah, ga je premotil oni del slabih lastnosti, radi katere je Franc zamoril bogu. Počrešnost. »Ti, pinkerl, veš kaj, pusti še zame malo masla« je govorila iz njega nenasitna požrešnost; France ga je pa brcal pod mizo, boječ se, kakšno mnenje bo imela njegova »miss« o tercetu. Mile, ki je položaj razumel je takoj zasukal pogovor na razne akt ue In os t i in na prijatedja Janeza, ki je posečai dramatično šolo in ji posvečal toliko pažnje, da je padel pri maturi. Ko je njegov oče to izvedel, je pridrvel v Ljubljano nad sina in očetovsko povzdignil svoj glas. .Prokleti teater. Seveda, za teater ni treba studiranja. »Jaz te ljubim« — to reče lahko vsak. Latinščine in grščine pa ne. Tisti Sest, ali kakor se že pravi tistemu od teatra, ki te uči. Od kar hodiš k njemu, imaš same petice v šoli.« A v«e Mil eto vo prizadevanje ni pomagajo nič. Anton je vstrajal oa maslenem \ ZA & °.c >Ti, ona ne more nič zato,- ga je ©kuJal tolažiti Mile. »Ona ne more nič zato. }V jok-ije obupano za jecljal France. Sram |o bilo Frameta. Anton inu j*' v L>lai.bo zai M-. Ii voin, kaj delam. To mu jo odgovoril Anton, ki le k ta i^kal prijateljico \*t ,lutrovi!i iaeeratHi. Mile je pa kulisi maščevalni nukh'p. * Iu morda bi s«' tu lahko laeeia i.izvijali Ing« dija. morda bi ?e rolo France ig Blata ■prijmu*, morda M bilo wlo «m • 1 ■ »bi□ in l**pot če bi Anton n^ po-.-^el \ •,«11 r ■. Anton * Pepeo >a*o*ojega obrača«* 1 .Yplai/'\ in je prih. «»>b<" | Zganimo se! Zlob Co6a gloda naprej. Vse >c l/prvin;-nju in če pojde- takt/ naprej, bodi^ tio^ e stavbe še naprej ra^Ie pred no>^m L-mj >- Ijanc tako iz tal, kakor rasto ^Jaj, se ie bati, da bo nekega lepega dne, šc tivolski gozd izginil s površja, če ga nc bu morda prci lubadur uničil. Nekdanje društvo »Piparjcv«, je tam v -(j^dičku ob poti proti Čadu imelo svojčas KopaHdčc ni t»e tam v žuoorečem studen-c-ku, napeljanem v bazena, ob lepem vremenu »kneipalo«. Danes ni tega društva, »Wo-rishofnu« in »piparjev« zal vec. Danes se ob navedeni poti zidajo žc vile. Tam na vrhu tivolskega gozda smo imeli svojčas »Češki vrh«, ki je pa kmalu izgubil svojo privlačno silo in tudi tistih par klopi za. oddih. 5£daj jo ta gozdni del ©eJ<> prodan in prehod ondi zaprt. Večjo srce o ima — Šišenski vrh. s katerega imas neoeJI razgled tja daleč do Kamniških planin II Krimske verige. Eneca kot drugega bi bilo treba restavrirati, vsaj toliko, da bi ii ljudje ki ne morejo delati izletov na Souar-no goro, Katarino ali £>v. .lošta, tu gori lahko privoščili malo užitka in odpočitka v mirnem kotu in zdravem gozdnem zraku. Pa je s tarna dvema makrturistov^kirna vrhovoma ista, kot z našim častitim. aivan Gradom. Kadar posetijo n. pr. rjumajćani ali Gradčani ljubljanski Tivoli ali pa Grad in ju opazujejo, vzdihne eden kot ?i.' »O, ko bi to-le dvoje mi imeli v rokah, napravili bi mal paradiž. Pa nas ob taki 9od-hi ni nie sram Kaj >e! Kamor pogledamo, vidimo nerazumevanje in — brezbrižnost za naravno lepoto. Nič ne pomaga »glave v pesek« vtiltati. Slovenci, osobito kranjski, smo v tem pogledu uprav topi ljudje. To nam povedo šele Nemci — tujci, ki pridejo med nas. Kulrivirajmo torej za enkrat vsaj to, kar imamo pred nosocn, če je še kaj dovzetnosti in naprednosti v nas. Grad in Tivoli »ta vredna, da postaneta največja privlačnost Ljubljane. 1. Pri obledeli sivorumertkasti barvi kože, motnih očeh, sJaboni poćutku, zmanjšani delavni moći, duševni depresiji, težkih notah, žeJodonili bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni, jc pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josef grenčlce«. V zdravniški praksi se »Franz Josef voda« radi tega posebno uporablja, ker naclo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josef« grenčica sc dobi v vseh lekarnah, drogerijah, in špecerijskih trgovinah. Edgar Wallace: 32 Vrata izdajalcev Rom an — Če tiopc Jovnerieva ni vredna berwickskega polka, moram svečano izjaviti, da benvickski polk ni vreden mene, — je dejal užaljeno. — Nisem tako navezan na vojaško službo, da bi ostal v it j i en dan po D ickovom odhodu iz polka. Proti gosrx>dičrri Joy«ner-jevi še nisem slišal nobene besedice. j?ač pa pravijo mnogi, da je dražestna. Po kratki pavzi je vprašala Diana leno: — Je Lady Cvnthie enakega mnenja? Na to vprašanje pa Bobbie ni znal odgovoriti. K3jub temu je trdno upal, da se mu bo posrečilo zvedeti o gospodični Joynerjevi nekaj važne ga. ka}o* za njeno zadevo sc je bi! zavzel zelo energično. — Prav nič bi ne bil presenečen, če bi zvedeli o gospodični Jovuerjevi mnogo, še predno se bo spioh resno govorilo o zaroki, — je deial Bobb;e zamišljeno. Diana ga ie presenečeno pogledala. — Ta ie pa res zanimivo. Kdo vam na pove kaj o nji? — ie vpraša'a. Bobbie že zopet ni znaj odgovorio. NameaiH se je bil še istega večera po-setjti v Monk s Chasea Halleta, katerega pa še ni bil obvesoH o svojem prihodu. Gredoč po stopnicah :e Bobbw razmišljaj, čemu neki ga je Diana povabila, in nehote je rx>rrrislh\ da je ta dražestna dama zvita in zahrbtna kakor mačka. Dianino stanovanje je bilo v prvem nadstropju. Ko je šel Bobbie skozi vežo, so se odprla stranska vrata, skozi katera je prišel mož visoke postave m hotel mimo njega. Bobbie je sa.no mimogrede videl njegov obraz, ki se mu je zdel znan. pa se prvi hip ni mogel spomniti, kdo bi to brk Pred hišo je stal vratar in Bobbie mu je pomi-g-nil. — Ne spominjam se tega gentlema-na. Kdo je to? Vratar se je ozrl za odhajajočim možem. — To }e gospod Travne, sir. Tega gospoda pozna ves London. Trapne? — Bobbie ie namršH obrvi. — Ali ni to Tiger Travne? Ali ni to dečko kateremu... Bobbie je hotel reči »pripadajo vse igralnice v Londonu«, pa jre pornislrl. da bo pametneje zaTnolčati svojo sodbo o njem. — Da gospod, to je Tiger Travne. Tudi vratar je bil previden rnjož in se je še pravočasno spomnil, da je Travne najbrž tastnik te hrše in torej tudi njegov gospodar. Travne! Bobbte se je spomnil burne noči v razkošnem doma v West Endu, kjer se je peščica twdi v lovni za srečo gnetla okrog zelene mize. Bobbie je sicer izgubil, toda ne mnogo, kajti v igri je bil oprezen, kar je značilo za bogate ljudi. Med potjo proti FSccadSlv se je skušal spomniti vseh nepovoljnih vesti in sumnicenj, ki so krožila o Diani in ki so brla po pravici rečeno brez vsake podlage, kajti Diana ni nikoli vodila dobička željne mladine k Travno-vim zelonim mizicam. O Trayuu je vedel samo toliko, kolikor o kateremkoli povprečnem človeku. Trayne je bil pustolovec, njegovega imena se je držalo nešteto sumljivih opravkov, vendar je pa žive! na meji boljše družbe in imel je močne prijatelje tam, kjer bi mu jih mhče ne prisodil. Bobbie ie imel hišico na Curzon Streetu. Zdaj se je vrnil domov, da c*re-gfoda poročila, katera so mu bih" izročili zadnje čase agenti. Poročna niso bila posebno razveseljiva. Nihče nri vedel, od kod je gospodična Jovnerieva in kdo so njeni starši. Kamorkoli se je Bobbie obrnil, povsod je naletel na od-vetoirško pisarno, ki je upravljala dekličino imetje in o karteri je bik) splošno znano, da ni na dobrem glasu. Brezuspešno je bilo tudi pregledovanje izpiskov, v katerih je hotel najti oporoko, ki bi govorila o ogromni dedščmi Hope Jovnerjeve. Na zvit način je Bobbie zvedel, da ie stara Hope Joynerjeva 33 let ki vso svojo pozornost je osredotoči na 10. junij 1901. Somerset Hous ie iadal vse tajne in Bobbie je ugotovil, da omenjenega dne nj bik> zabeleženo rojstvo HopeJovnerjeve. Mislil je, da bo pogovor s HaMetom zelo enostaven, toda čim bolj se jej>ltžal čas njegovega po-seta, tem man^e je bilo njegovo zaupanje. Zaupal je svoje pomisleke privatnemu detektivu ki jc nadaljeval preiskavo. — Trditi morate, da ste prijatelj njene rodbine, — je svetoval detektiv Bobbiju. Bobbie ie zmajal z glaaj pet nrinut? — Potem je napisi svoje ime na kosock papirja in ga zapečatil v kuverto, rekoč: — Izročite mu tok?. Sluga jc zmajal z fltam — Gospod liallet >e s4ep, siT. morda še nc veste tega. Bobbie jc na tihem prekhnjil svojo neumnost. — Kaj nima tajnika ali koga drugega, ki bi mu tole prečital? — Obžalujem, gospod, nima ga, — je odgovoril sluga. Tu je Bobbie zopet naletel na nepremagljivo oviro. Odšel je in vežna vrata so se zaprla za njim, ne da bi bil kaj zvedel Krenil je nazaj ne posebno dobre volje, odprl je vrata v ograji in stopil z vrta na cesto. Tisti hip pa >e posegla \mes usoda. Pri Bobbijevem avtomobilu ie stal starec m radovedno ogledoval iSsu-ro na hla^tfrriku. Ko se jc ozrl je Bobbie opazil, da jc zelo star. Stran 8 rSCOVENSKI NAROD«; dne 5. 1930. S'ev. 78 MODELI 1930 dospeli! Plačilne olajšave! Vsi rezervni deli na zalogi. Zahtevajte cenike! •Kad 3C tet imQastva v |rodfi)i motociCIov, (PfeGo ICC svetovnih refcordov v leta 4.Q!2Q SSCesteti uspehi pi*i svetovnih QonQa*encah v vseh delih sveta delca m&SJCJGp da so AJS motorna kolesa konstrukcijsko na višku in prvem mesto. Brezkonkurenčne cene! Glavno zastopstvo: O. 2U2EK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. filogavice \q kavice $adnjc nevo&tit cene t Brovning pištole floberte, lovske puške, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEK, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ najlažjega tn najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otro- ^Sj, ski vozički od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneuimaiika, posamezni deli. VeHka izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles In otroških v Ljubljana, Karlovška cesta št 4. . Ceniki ozičkoY, r^i^ii=-ir=ipn^n=iFiFH=i Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. Klavirji! Svarim pred naikupom navideznega blaga, cemib klavirjev! Kupujte na obroke od Din 400-— prve svetovne fabrikate: Boien-dorfer, Steinway, Forster HoJzI, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (lahka, precinza mehanika). Prodaja jih izkjučno le sod. izvedenec in biv. učit. Glasbene Marice Alfonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša posojevalnica. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKEŠ, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! Hfabtfana, Sosposica utica priporoča svoje izborne izdelke Cene fear mogoče moških oblačil nizke! HBU ■jl-r-jljuuuulji n ■ n hjuuuuui^uuuuuuuljzo Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-«k2x opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo >EKONOMin £*— ytodaja uptatfa ,S£oven&fteqa. fla\odat RAZGLAS Na starem ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu je mnogo nagrobnih spomenikov, ki razpadajo in leže na tleh. Lastniki se poživljajo, da nagrobne spomenike v dobi 6 mesecev popravijo, oziroma odstranijo. Pravico do spomenika je treba pokopališkemu oskrbniku z dokumenti dokazati. — Ako lastniki spomenikov poprave oziroma odstranitve sami ne bodo izvršili, bo uprava spomenike na primernem mestu deponirala in prodala v korist pokopališkemu fondu. Uprava pokopališkega fonda pri Sv. Križu, 2. aprila 1930. PromelDi zavod za piemoo d.d. L)i prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo: Pr em o g domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijska svrha Kovaški premog ^f, KA K c livarniški, plav-O K b jurski ,n plinski Brikete Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta Stev. 15/1 Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova štev. 50 (v lastnem poslopiu) Ohrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devii in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter oaka-sila t tu- in inozemstvo eale - depositt itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana — Telefon it. 2040, 2457, 2548 Inierurban 2706 2806 87-L Uretfufc Josip Zupančič. — Za »Narodno tasftaroo«; Fran JezerSek« — Za spravo ia inseraOu del lista; Oton CtiristoJ. — Ysi v L&oijaaa.