Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Gena 50 lir TRST, nedelja 28. julija 1963 Leto XIX. - Št. 178 (5553) TITO, RAN KOVIČ IM KARDELJ V PORUŠENEM SKOPJU Reševalci previdno odkopujejo izpod ruševin tisoče zasutih pod 1500 porušenimi stavbami Obvestilo SKGZ Včerajšnji poziv SKGZ za zbiranje pomoči od potresa prizadetim Makedon-eem je naletel na širok odziv v vseh treh naših obmejnih pokrajinah. Prosvetna društva in druge ustanove so že organizirale veliko število zbirališč za denarna sredstva, zdravila, oblačila in drugo. Organizacije in stranke pozivajo svoje člane in pristaše naj oddajajo prispevke na teh zbirališčih. Prvi prostovoljni dajalci krvi so že oddali kri v krvni banki. Ker je hitra pomoč nujno potrebna, SKGZ poziva, naj se ustanovijo še druga, zbirališča, dg bo nabiralna akcija hitrejša, in učinkovitejša. Po obvestilih jugoslovanskega Rdečega križa, ki smo jih prejeli, pride v poštev vsaka materialna pomoč, predvsem pa: zdra-vila, krvna plazma, odeje, šotori in podobno. Mnenja smo, da je trenutno najbolj učinkovito nabiranje denarnih sredstev, s katerimi bo mogoče nabaviti stvari, ki jih bo jugoslovanski Rdeči križ označil za najnujnejše in oddaja krvi v krvno banko v Ul. Pietà št. 4. Osrednji zbirni center je na sedežu SKGZ v Ulici Geppa št. 9, tel. 31-119 in bo odprt danes, v nedeljo od 9. do 13. ure, naslednje dni pa od 7. do 21. ure, kamor naj lokalna zbirališča čim hitreje pošljejo zbrana sredstva. Zbirališče na Primorskem dnevniku v Ul. Mon-tecehi 6 bo od ponedeljka dalje odprto neprekinjeno noč in dan. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA V mestu Je proglašeno izredno stanje od 19. do S. ure - Brez vode in elektrike, a telefonska zveza Je le vojaška Prvi vlak z ranjenci prispet v Beograd Izjava sanitetnega generata Nikoliča Ranjenko rešujejo ipsis (Telefot o za P. d.) BEOGRAD, 27. — V prvih jutranjih urah je začel znova delovati letalski most jugoslovanske vojske za prevažanje ranjencev iz Skoplja v beogi'&jske bolnišnice in klinike. Prevažajo predvsem najhujše ranjence, predvsem pa otroke, ki se zdi, da so bili najbolj --------------- prizadeti pri tej hudi nesreči. Davi so čutili v Skoplju nov rahel potresni sunek prav v trenutku, ko je maršal Tito, ki je prispel z letalom v Skoplje, stopil iz letata. Predsednik si je podrobno ogledal razvaline mesta in nadzoroval reševalno delo. Skrbno je poslušal poročila krajevnih predstavnikov. V njegovem spremstvu sta bila tudi podpredsednik republike Aleksander RanStovič in pred-sedmik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Po pogledu porušenega mesta je predsednik Tito dal novinarjem izjavo, v kateri je med drugim dejal, da je, katastrofa, ki jo je Skopje doživelo, taka, kakršne v zgodovini jugoslovanskih narodov še ni bilo. «Toda materialno škodo bomo s skupnimi močmi vseh narodov Jugoslavije skušali nadomestiti, vendar pa ljudskih žrtev ne bo moč nikoli nadomestiti, in mi globoko sočustvujemo s prizadetim prebivalstvom.» Nato je Tito poudaril, da so storili vse potrebne korake in ukrepe, da se olajša trpljenje prizadetega prebivalstva. «Prepričan sem, da bo makedonsko ljudstvo to veliko nesrečo prebolelo, pri čemer naj se zaveda, da ima ob sebi vse narode socialistične Jugoslavije. Družinam, ki so zgubile svoje drage, izražam globoko sožalje v svojem imenu in v imenu nas, ki smo bili tukaj in v imenu vseh naro- dov Jugoslavije.» Zjutraj je prispel iz Skoplja v Beograd tudi prvi vojaški vlak, ki so ga spremenili v bolnišnico. Bil je poln ranjencev. Vlak je na postaji pričakala o-gromna množica, ki je hotela izraziti solidarnost s prizadetim prebivalstvom. Podobni prizori so se danes ponavljali v vseh makedonskih mestih im v Kos-metu ter v južni Srbiji, kjer so vse bolnišnice dali na razpolago «Odboru za civilno obrambo», ki koordinira reševalno akcijo im akcijo za pomoč prizadetim. V SKoplju so delali vso noč ob razsvetljavi močnih vojaških reflektorjev. Prve napore so o-sredotočili na tiste kraje, kjer so ugotovili ali domnevali, da je pod razvalinami še kdo pri življenju. Na žalost je bil rezultat tega iskanja v zelo malo primerih uspešen. Tako so vojaki rešili izpod ruševin hotela «Makedonija» francosko študentko, ki je bila stisnjena med dvema žimnicama. Bila je živa in skoraj nedotaknjena. Dobila je samo nekaj prask, študentka je trinajsta oseba, ki so jo re-šili od 186 (in ne 300 kot so poročali včeraj) gostov hotela, ki so bili povečini tujj turisti. Podnevi je reševalno delo zavzelo , še hitrejši ritem. Za sedaj ni moč ugotoviti števila irtev, ki pa je vAjetno zelo veliko. Načelnik zdravstvene službe JLA general Nikolič je izjavil, da je ipnemja, da je «zgubilo življenje več kot ti*oč ljudi». «Toda potrebno bo več tednov, preden si bo moč u-stvariti jasno sliko.» Izjavil je dalje, da je bilo V Skoplju, ko je nastal potres, 300 tujih turistov. Dalje je izjavil, da ne potrebujejo tujih zdravnikov, ker jugoslovanski zdravniki, ki so prispeli v Skoplje, zadostujejo. Potrebna pa bo pomoč v zdravilih. Vse otroke pod petnajstim letom so peljali v druge kraje skupno z ženskami, ki imajo majhne otro. ke in so ostale brez strehe. Kakor poroča ANSA, zatrjujejo v reševalnem centru v Skoplju, da_ so do večera potegnili izpod ruševin približno tisoč trupel in se bojijo, da bo to število na- Vojakj in meščani rešujejo zasute ljudi pl (Telefoto za P. d.) A... Prizor s skopske ulice tik po potresu raslo do dva tisoč. Ranjenih je več tisoč. Clan odbora za civilno obrambo Nito Mičajkov je popoldne na tiskovni konferenci izjavil, da so do tedaj potegnili izpod ruševin 630 trupel in približno 2500 ranjenih, od katerih polovica zelo hudo. Dodal je, da se reševalna akcija nadaljuje, toda predvideva se, da bo število mrtvih mnogo višje. Mičajkov se je nato zahvalil v imenu makedonske vlade in prebivalstva za številno pomoč iz tujine, ki je že prispela in ki je bila napovedana. Izjavil je dalje, da je mesto 80 odstotkov porušeno. Dejal je, da Skoplja praktično ni več. Se prej so uradno javili, da je bilo do tal porušenih 1500 hiš. Na vprašanje, naj bi dal kaj podatkov o ugotovitvah oblasti glede usode tujcev, ki so bili v Skoplju, je Mičajkov izjavil, da je teh bilo 150, od katerih jih je bilo 50 v hotelu invalidov blizu postaje, 50 v hotelu «Makedonija» m manjše število v drugih hotelih, motelih in kampingih. Do sedaj so izpod ruševin hotela «Makedonija» rešili 11 turistov, od ka. terih so nekateri ranjeni. Oblasti so danes razglasile izredno stanje v Skoplju. Nihče ne sme krožiti po mestu od 19. zvečer do 5. ure zjutraj. Po ulicah stražijo vojaške patrulje. Se nekaj dni bodo nadaljevali previdno kopanje ruševin, dà preprečijo, da bi razmajani zidovi pokopali morebitne ranjence, ki so še živi pod ruševinami. Iskanje ranjencev bodo še pospešili in maršal Tito je dal s tem v zvezi izrecna navodila. Mesto je še vedno brez vode, elektrike in telefonskih zvez z ostalimi mesti. Delujejo samo vojaški telefoni. Kruh in hrano delijo z vojaškimi kamioni. Jugoslovanske oblasti pripravljajo načrt za množično cepljenje, da zaščitijo prebivalstvo pred nevarnostjo epidemije. Ustanovili so nekaj zbirnih centrov za ljudi, ki so ostali brez strehe. Od do sedaj odkopanih mrličev so identificirali samo polovico. Takoj po identificiranju trupla pokopljejo, ostala pa pred pogrebom slikajo. V mestu se je popoldne pojavilo rahlo upanje, da število mrtvih m tako visoko, kakor so se spočetka bali. Prvi potresni sunek, ki je bil sicer zelc močan, ni baje povzročil velikega razdejanja. Zato upajo, da so se številni prebivalci rešili na ulice preden so se njihove hiše popolnoma porušile, kar se je zgodilo pri poznejših sunkih. Telefonska zveza z Beogradom je vzpostavljena in v porušenem mestu deluje okrog 200 aparatov. Vzpostavljen je tudi železniški promet, z edino prekinitvijo med železniško postajo Skoplje in prvo sosedno postajo. Račtina se, da bodo že nocoj dobili električno razsvetljavo nekatere bolnišnice in številna zbirališča ponesrečencev. Pripovedovanja preživelih so strahotna. Neki vojak se je včeraj ves, dan trudil, da bi rešil svoji dve sestri izpod ' ruševin, ki sta obupno klicali na pomoč. U-spelo mu je rešiti šemo eno, medtem ko je druga umrla. Neka 70-Ietna starka, ki se je po čudežnem naključju rešila, ni hotela zapustiti ruševin svojega stanovanja, kjer so pokopani ostali člani družine. Neka druga ženska je povedala: «Bila sem se v postelji. Moj mož je bil že pokonci in se je oblačil, da odide v urad, ko se je hiša nenadoma začela tresti. Vrglo me je s postelje in v hipu sem se znašla na cesti. Ril_ je samo trenutek, vendar pa sem še utegnila videti omaro in obleke., kamor se je skušal moj mož re Siti, kako se j«x pogreznila med ruševinami.» Neki delavec je poyedal, da se je pravkar odpravljal na delo, ko se je začela, hiša tresti. Zgrabil je svojega sina in stekel skupno z njih po stopnicah na ulico. V tistem trgndtku se je hiša porušila ter pokopala njegovo ženo in dve deklici, ki sta bili še v postelji. Italijanski živinozdravnik iz Reggio Emilia dr. Chiarelli, ki je pri- (Telefoto za P. d.) spel iz Skoplja v Beograd, je povedal, da je stanoval v hotelu «Turist». Včeraj na vse zgodaj je odšel na letališče, ker je čakal prihod letala s tovorom piščet iz Holandske. Prevzel je tovor in ko se je približeval svojentu avtomobilu je začutil prvi potresni sunek. Slišalo se ie močno bobnenje. Videl je, kako se je bližnja vojašnica porušila, medtem ko so vojaki telovadili na obširnem dvo. rišču, tako da so se vsi rešili. Popoldne se je vrnil v hotel, kjer je bil pustil svoj potni list. Hotel (Nadaljevanje na 2. strani) Le polovico odkopanih so Identificirali Kako so lita zagrnile ruševine... • novembra na uraden obisk v Iran, bo otvoril dela za jtz Arax. General Ataši odstopil DAMASK, 27. — Sirski radio je javil, da je general Ataši zapustil mesto predsednika narodnega sveta poveljstva ževolufcijp in mesto načelnika dbptožehih sil. 'Za njégovega naslednika je bil " * * in El H ............... (Nadaljevanje s 1. strani) Je bil močno poškodovan, vendar mu je uspelo priti v sobo v tretjem nadstropju in dvigniti svoje stvari. Dvignil je tudi potni list v veži. Hotel je bil prazen. Solidarnostna akcija s prizadetim prebivalstvom je zajela vso državo. Tudi številni tuji turisti, Francozi, Angleži, Nemci, Švicarji so se oglasili pri zasilnih bolnišnicah v predmestju in ponudili kri za ranjence. Širi se tudi mednarodna solidarnost. Prispet ki v denar ju in v naravi prihajajo v Jn-p oslarijo iz vseh krajev. Jugoslovanska vlada je sporočila, da naj nuj ne je potrebujejo sedaj krvno plazmo in zdravila. Predsednik Hrušcov Je izrazil sožalje v imenu CK KP SZ in sovjetske vlade ter vse Sovjetske zveze. V brzojavki se poudarja, da je sovjetska vlada sklenila nuditi pomoč, s tem da daje na razpolago 50.000 ton cementa, 5000 kubičnih metrov stavbnega lesa in večjo količino zdravil in sanitetnih artiklov. Avstrijski Rdeči križ je včeraj odredil pošiljatev treh vlakov polnih najnujnejših potrebščin in sanitetnega materiala. Mednarodni Rdeči križ v Ženevi je sporočil, da je do sedaj 19 držav odgovorilo na njegov poziv za pomoč ponesrečencem. Pomoč v naravi in denarju, ki so ga obljubile razna društva Rdečega križa v prvih 24 urah po katastrofi, se ceni na približno 500 tisoč švicar-akih frankov. Iz Zahodne Nemčije je začela prihajati v presledkih tridesetih minut skupina 27 ameriških Vojaških prevoznih letal, ki prevažajo zdravila, odeje in celo vojaško bolnišnico s 120 posteljami ter /. zdravniškim osebjem, ki šteje 209 oseb, 30 ambulant in druga vozila. . V Beograd sta prispeli tudi dve letali polni zdravil in drugih potrebščin, ki ju je poslala italijanska vlada. Tudi francoska vlada je sporočila, da je poslala s posebnim letalom plazmo in zdravila in specializirano osebje. Italijanski Rdeči križ je organiziral v Rimu in drugod sprejemanje krvi krvodajalcev za ranjence. Iz vse Italije prihajajo steklenice plazme, ki jih bodo nato poslali s posredovanjem jugoslovanskega poslaništva v Skopje. Prvo letalo bo v ta namen odpotovalo v Skopje ob 14.20. Razen tega je predsedstvo italijanskega Rdečega križa dalo na razpolago vladi, da pošlje v Jugoslavijo veliko količino odej, zdravil in raznega sanitetnega materiala. Ameriški predsednik Kennedy J« brzojavil maršalu Titu, da je ukazal ameriškim vojaškim enotam v Evropi, naj nudijo vso mogočo pomoč, da olajšajo trpljenje Žrtvam potresa. Angleška kraljica Elizabeta je poslala maršalu Titu brzojavko, s kafero izraža svojo simpatijo. Zadnja pot Milana Skrbinška Na grobu pionirje in osnovalca modernega slovenskega gledališča Milana Skrbinška je sonce počasi zahajalo, ko so se zbirale na Zalah v Ljubljani stotine gledališčnikov i« častilcev velikega gleda-llškegh umetnika. Desetine vencev s črno-zlatimi trakovi, črno zastrte obleke, so večale turobnost. Upravnik Slovenskega gledališča Smiljan Samec je kratko orisal veliko življenjsko delo pionirje modernega slovenskega gledališča, odkar je pred več kot pol stoletji dovršil z odličnim uspehom dunajsko dramsko akademijo, še vabljen na gledališče v Berlin. Odločil se je za domovino, kjer se je lotil velikega dela obnovitelja slovenskega gledališča, kot igra-l«e, režiser, dramaturg in dramski pisec. Pri tržaških Slovencih je imet vilik d elei pri osnovanju slovenskega gledališča v Trstu pred in po prvi. svetovni vojni. Tu je spomin na njegovo delo še vedno zelo živ, fcbt je v kratkem nagovoriš v slovo poudaril Moaest Senci n v «meni» tržaškega Slovenskega gledališča in Slovenske kultur-no-gospodarske zveze, ki sta velikemu gledališkemu umetnik« poklonili vence v priznanje in hvaležnost. Na grobu se je od pokojnika poslovil v imenu gledaliških igralcev Lojze Dreitnvec, ko so umetnika polagali v skupni grob osno-vitcev in mojstrov slovenskega gledališča: Verovška, Borštnika, Levarja — med katere Milan Skrbinšek upravičeno spada po svojem neminljivem delu. in sožalje zaradi hude nesreče. Velika Britanija je že ponudila tisoč štdrlingov v pričakovanju poročila britanskega poslaništva iz Beograda glede nadaljnje pomoči, ki bi bila potrebna. Solidarnostne brzojavke so poslale tudi številne druge osebnosti. med katerimi glavni tajnik OZN U Tant, predsednik grške vlade, voditelji raznih grških političnih strank in drugi, Sožalno brzojavko je poslala tudi bolgarska vlada. Bolgarski Rdeči križ pa je takoi odredil pošiljatev pomoči v zdravilih. Ljudski odbor mesta Tirane je poslal ljudskemu odboru v Scoplju brzojavko, v kateri izraža sožalje hudo prizadetemu prebivalstvu. Državni tamik v Vatikanu kardinal Ciccoenani je poslal po naročilu paoeža Pavla VI. škofu iz Skoplia Cekadi brzo;av'vo, v ka-teri izreka svojo solidarnost in sožalje ter je odredil, naj se poš. De večji znesek denarja za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Vcjvoda pri Leoncju RIM, 27. — Predsednik vlade Leone je sprejel davi jugoslovanskega poslanika v Rimu I. Vej-vodo pred njegovim odhodom v Beograd. Poslanik se je ob tej priložnosti zahvalil v imenu maršala Tita in jugoslovanske vlade za solidarnost in pomoč italijanske vlade, italijanskih ustanov in privatnih državljanov iz vseh krajev Italije za prizadeto prebivalstvo v Skoplju. Predsednik Leone je znova sporočil Vejvodi sožalje italijanske vlade in italijanskega ljudstva ter mu je napovedal odhod italijanskih vojaških letal z nekaj tonami zdravil in oblačil za prizadeto prebivalstvo. Rahel potres v Imperii in ob Modri obali IMPERIA, 27. - Davi je bil v Imperii rahel potres, ki je izzval mnogo panike med prebivalstvom, ki je zbežalo na ulice. Potres so čutili tudi v Savoni, Al-bengi, v Bordigheri in v drugih krajih tega področja. Potresne sunke so davi čutili tudi bb vsej Modri obali v Fran. ciji, zlasti pa v Nici, kjer so številni turisti v največji paniki zbežali na ulice. Nikjer ni bilo ranjenih in tudi nobene škode. Potres v Peruju LIMA, 27. — Preteklo noč sta prizadejala mesto Huaraz dva močna potresna sunka. Potres so čutili tudi v prestolnici, ki je oddaljena 250 kilometrov od Huara-za. Prebivalstvo je v strahu zbežalo na ulice. Zdi se, da ni bilo žrtev. Mnogo hiš je bilo poškodovanih. Pogrešajo letalo s 60 osebami BOMBAJ, 27. - Letališče v Santa Cruz v Bombaju je javi-lo, da je zgubilo stik z letalom «Comet», ki pripada neki letalski družbi ZAR in ki je bilo na poti iz Tokia v Kairo. Na letalu je bilo 52 potnikov in 8 članov po-sadke; . t Harriman poročal Kennedyju WASHINGTON, 27. f- Predsednik Kennedy je sprejel danes v Hyannii Portu državnega tajnika Deana Ruskà in Averella Harri-mana, ki še je danes vrnil ii Moskve. Po razgovoru je imel Harriman tiskovno kohferene», na kateri je izjavil, da so se v MoskVi pogajali samo o prekinitvi jedrskih poskusov. Edina točka, o kateri so govorili v okviru predlogov za zboljšanje odnosov med Vzhodom itj Zahodom, je vprašanje, ki sé tiče določitve nadzorstvenih postaj, da se preprečijo iznenadni napadi. Edini sklep, ki so j?a sprejel! izven spordzuma o prepovedi jedrskih poskusov, pa j» sklep, da bodo govorili z ameriškimi zavezniki o možnosti podpisa nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom. Zateip je Harriman izjavil, da je moskovski sporazum prvi važen poskus, da pride do učinko vitega nadzorstva nad jedrskim orožjem in njegova važnost Je prav tako velika, kakor je bila važnost avstrijske državne pogodbe. govorili tudi o Laosu, ne da bi sprejeli kakršen koli sklep. Omenil je nato «topel razgovor», ki ga je imel s Hruščovom, in večerjo, Patere se je udeležil tudi Hailsham. Dejal je, da so moskovski razgo-vori potekali v prijateljskem o-zrnčju in da sklenjeni sporazum pomeni res važen kOrak, predvsem če mu bodo sledili drugi ukrepi. Dejal je, da je sporazum povzročil veliko sesèlje v Sovjetski zvezi, «katere ljudstvo, prav teko kakor ljudstvo drugih držav, se dejansko boji vojne in je pripravljeno storiti vse, da jo prepreči». Na koncu' je Harriman izjavil, da je mog-rie, da bo spremljal Ruska v Moskvo za podpis pogodbe. Gospodarski sporazum Iran-SZ TEHERAN, 27. — Iran in Sovjetska zveza sta podpisala danes. sporazum o tehničnem in gospodarskem sodelovanju, na podlagi katerega bo Sovjetska zveza dala Iranu začetno posojilo 35 milijonov dolarjev. Predvideva se zgraditev jezu na reki Arak na meji med obema državama ter več žitnih silosov varanu. Predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Brežnjev, ki bo prišel IMIII||fMI||||||||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||||f||||||| Poslanka Bernetlčeva ra nov tržaški vodovod Poslanka Marija Bernetič je poslala ministru za jav-na -.dela pismeno vprašanje,., v .katerfem. ga, o, pozarja na tesno po,manjkati je vode v Trstu. Btriietičeva obvfs*. šča ministra, da sedanja vodovoda ne moreta več dobavljati mestu zadostne pitne vode zaradi vedno ve&je porabe in širjen ia mesta. Zato, pravi poslanka, bi bilo treba čimprej zgraditi nov vodovod, za katerega so bili že sestavljeni načrti. Zgradi tega poslanka sprašuje ministra, ali se mu ne zdi potrebno posredovati, da bi se nov vodovod zgradil z državno denarno podporo na o-snovl zakona št. 129 od 4- februarja 1903. Poleg tega je Bernetičeva poslala ministru za promet vprašanje, v katerem predlaga, naj bi ministrstvo v zameno nedavno u-kimjenih nekaterih vlakov v območju ravnateljstva tržaških železnic, uvedlo več avtóbusn'h prog. Poslanka ugotavlja, da ie mnogo delavcev zlasti na področ-jut Tržiča zelo prizadetih zaradi pomanjkanja nrometnih zvez z delovnimi središči. agen. Iz Novega Delhija pa so javili, da bo Indijska vlada podpisala moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov. Tudi irska vlada je objavila uradno izjavo, v kateri pravi, da bi bila zadovoljna podpisati omenjeno pogodbo, takoj ,ko jo bodo ratificirale tri države, ki so jo sklenile. Izjava izraža upanje, da bo sporazum stopil čimprej v veljavo ln da «bo temu prvemu važnemu koraku naglo sledil sporazum med ostalimi jedrskimi državami». Irska vlada želi tudi druge sporazume, ki naj bi zmanjšali nevarnost vojne. Tudi avstralski zunanji 'mirni-jster je izjavil, da je avstralska Vlkda sklenila zahtevati pristop k omenjeni pogodbi in da bo takoj odredila vse potrebno v ta namen. Izrazil je upanje, da bodo vs« ostale drgave,, zlasti ,pa tiste, kj nameravajo razviti syojo jedrsko moč, šle po tej poti in se pridružile sporazumu, ker bo ta na ta način dobil večjo važnost in bo bolj učinkovit, . Lord Hailsham je ob prihodu je ravnateljstvo sklenilo, da po- v London Izrazil upanje, da bo daljša čas za predložitev prošenj I sporazum podpisan v prvem ted-za Vpis do konca avgusta. ! nu avgusta, Izjavil je tudi, da u- filini iii iiiiiiii iiiiiiiii ii ii ii ii iiiiiiiiii ii mi inni mn iiiiiiii nun iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiliiiiiiiiiiiiššiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiKiiia PRED JUTRIŠNJIM ZASEDANJEM «LAVNEGA ODBORA K8 Moro o nujnosti sestave vlade levega centra v novembru Dve resoluciji CK KPI - «Avanti!» o stališčih KPI Saragat: «Omejitev večine I. c. ne velja za vedno» Izreden uspeli prvega tečaja v centru za strokovno usposabljanje IRI V centru IRI za strokovno u-sposabljanje so se v preteklih dneh končali letni izpiti, iri so presegli vsa pričakovanja. V prvem tečaju je izdelalo vseh 100 učencev v sekcijah tesarjev, mehanikov, strokovnih delnvcey pri orodnih strojih in elektromehanik .iv. Center »prejema vedno več novih prošenj za vpis v prvi tečaj, ki se bo začel s prihodnjim šolskim letom. Zaradi vedno večjega zanimanja za tečaje Centra, Indija, Irska in Avstralija se bodo pridružile sporazumu o ukinitvi jedrskih poskusov Haihham je napovedal podpis sporazuma v prvem tednu avgusta - Nadaljnji komentarji - Plevenova Vprašanja de Gaullu Millanu, v katerih izražata zadovoljstvo nad moskovskih! spdra- Doegati treh jedrskih velesil, zbrani v palači Spiridoimvka v Moskvi za parafiranje sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov RIM, 27. — Po včerajšnjem izglasovanju štirih finančnih proračunov tudi v poslanski zbornici in po začetku parlamentarnih poletnih počitnic, so se danes — po včerajšnjem sestanku demo-kristjanskih senatorjev — sestali demokristjanski poslanci. Ta sestanek, ki je trajal več ur je važen zlasti zaradi tega, ker se v ponedeljek začne že toliko časa napovedano zasedanje glavnega odbora KD. Tembolj pa je bil današnji sestanek važen, ker je na njem govoril — prvič po dolgem času — politični tajnik Aldo Moro. Pričakovati je bilo, da bo Moro povedal marsikaj, kar bi bilo v zvezi z znanimi stališči fanfanijevcev in drugih struj v KD, toda zdi se, da je vse to prihranil ža ponedeljek. Demokristjanskim poslancem je Moro predvsem vnovič prikazal veliko nevarnost komunizma in na tej podlagi zgradil vsa svoja nadaljnja izvajanja. Njegova o-snovna graditev se tako glasi: «Ne moremo podcenjevati dejstva, da proti KPI ni nobene organske in strnjene večine». Nato je očital udeležencem današnje diskusije, da so vodstvo stranke kritizirali, pri čemer pa niso povedali, kakšno politiko naj bi vodstvo, namesto dosedanje, vodilo. Za sklepe neapeljskega kongresa KD je dejal, da je šlo za poskusno srečanje s PSI, ki takrat ni mogla nuditi «podpore za uresničenje nekaterih programskih točk«. Potem je Moro obrazložil svoj poznejši načrt glede levega centra. Najprej naj bi PSI z vzdržanimi glasovi podprla «napor o socialni obnovi», nato pa naj bi revzela popolno odgovornost, ar pa hkrati vsebuje zahtevo, da mora KPI ostati v opoziciji, «če se noče formula levega cen-tra deformirati». «Ce bi kazalo, da je politika levega centra pripravljalna ali nadomestna formu-la za ljudsko fronto, bi je dežela in KD nikakor ne «prejeli», je poudaril Moro. «Od PSI smo zahtevali. nai zavzame točoo določeno stališče, tako da ho jasno, da smo mi tukaj in izven nas. na drugem kraju, pa je onnzicija in tej opoziciji komunisti.» Končno je politični tajni'* KD svoj govor takole za'"ljuAil: «Do-kler bo oh«taial dvom, da predstavlja KPI de‘anski veto za sestavo demokratične večine, ho KPl imela pobudo. Toda ko bomo doVazali nasprotno, takrat bo Začetek konca sreče KPI. Zaradi tega se ne more odlašati dali kot do novembra za doseeo demokratične in organske več’ne v državi, Toda ne kakršne koli večine, temveč kvalificirane veA:ne. ki e-dina lakVo reši. no našem mne» Dalje je Harriman izjavil, da so|nju. vprašanja nacionalne skup- nosti in mobilizira največje število političnih sil za podporo mirnega razvoja italijanske družbe.» Vodstvo KPI pa je danes objavilo dve resoluciji, ki sta bili sprejeti na včeraj zaključenem zasedanju CK KPI. Prva resolucija odobrava poročilo Pajette o aktualnih vprašanjih mednarodnega komunističnega gibanja. Resolucija odločno obsoja vsa stališča KP Kitajske; še prav posebej pa način njenega ravnanja. Druga resolucija odobrava poročilo, ki ga je na zasedanju podal Alicata o političnem položaju. Resolucija vsebuje vse glavne postavke tega poročila, o katerem smo že poročali kakor tudi postavke, ki jih je vseboval Togliattijev govor nied diskusijo, katerega kratko vsebino smo objavili v petkovi številki. V svojem jutrišnjem običajnem uvodniku pa polemizira «Avanti!» tako z demokristjanskimi dorotej-ci, kakor tudi s KPl in njenimi stališči v zgoraj omenjenih resolucijah. Glasilo PSI očita komunistom, da na zasedanju CK KPI n’ bilo slišati «niti ene besede o tem. kakšno stališče bi morala KPl zavzeti do napak, ki Jih je priznala, ker ne pripadajo več preteklosti, temveč sedanjosti». List piše, da pomeni Togliattijev predlog, naj bi se stvari v komunizmu razčistile, nekaj podobnega, kar so storili socialisti na svojem kongresu v Benetkah ter zaključuje, da bo PSI storila vse, da bi «oddaljila perspektivo desnice» in da pri tem upa, da bo našla podporo KD, ir sicer na pozicijah njenega neapeljskega kongresa, «pozicijah, kj so v preteklem januarju pod doro-tejskim in desničarskim pritiskom zašle v krizo». Saragat pa v svojem nedeljskem uvodniku trdi, da «omejitev večine levega centra ni nekaj takega, kar bj veljalo enkrat za vselej, temveč je rezultat notranjih sporov strank, ki to večino sestavljajo». Nato pa poudarja, da je «absurdno zahtevati, nai bi se levi center ustvaril s to ali drugo strujo v strankah», temveč se mora ustvarjati s strankami v celoti ih zato bo levi center «napravljen» z «vsemi silami štirih strank ali pa vsaj z velikimi večinami teh strank». Protirasislieni pohod na Washington NEW YORK. 27. - Nadaljujejo se priprave za «pohod na Washington», ki so ga določile za 28. avgusta protifašistične organizacije. Predvideva se, da se ho pohoda udeležilo nad sto tisoč LONDON, 27. — Voditelj britanske delegacije, ki se je pogajala v Moskvi za sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov, lord Hailsham, se je danes vrnil v London, Iz Moskve je odpotoval tudi Averell Harriman, ki je danes prispel v Kopen- hagen. ------------- pa( da oo podpisani sporazum prinesel «bistveno spremembo v tonu hladne vojne». «Menihi, je dodal, da je to priložnost, ki se ne sme zamuditi.» Na vprašanje, kaj misli o važnosti pogodbe, je britanski minister poudaril: «Mislim, da gre za zelo važen sporazum, ker je pr-vi te vrste, ki je bil dosežen na taki ravni im o tako važnih vprašanjih za Vzhod in Zahod. Upati je, da se bodo razne države pridružile prvim podpisnicam, kajti čim večje bo število podpisnikov, manj važna bo določba o razrešitvi obveznosti podpisnic.» Kakor je znano, določa neka klavzula možnost, da vsaka država podpisnica lahko obnovi jedr-ske poskuse, če bi take poskuse delala neka druga država in če bi ti ogrožali njeno varnost. Na vprašanje, ali je v odnosih med Vzhodom ln Zahodom na vidiku nadaljnje napredovanje, je minister odgovoril: «O tem bodo morale razpravljati prizadete vlade in naši zavezniki. Obe strani sta se sporazumeli o tem, in upam, da bo prišlo do vršte posvetovanj. Gospod Hruščov je dal vrsto predlogov in nedvomno bomo mi storili istp.» Na vprašanje, ali tiruscov želi jeseni «vrh», je Hailsham odgo. voril: «Ne hi hotel tega trditi, toda mislim, da bi Hrušcov z zadovoljstvom sprejel sestanek na vrhu.» z-atem je Hailsham izjavil, da sta on in Harriman dobila navodila, naj skušata doseči od sovjetske vlade sklenitev pogodbe 0 prepovedi vseh jedrskih posku- sov v pogojih, kakršne predlaga, jo zahodne države. Dodal je, da je po prvih poizvedovanjih prišel do zaključka, da ni vredno nadaljevati teh prizadevanj v tem trenutku, spričo kratkega časa na razpolago. Na vprašanje časnikar, jev, naj bi dal pojasnila glede nadzorstvenega sistema, je Hail-šham odgovoril, da glede tega niso zašli «v slepo Ulico», toda kspričo časa, ki smo ga imeli na razpolago, ni bilo moč doseči Sporazuma. Mislim, da bo mo, skovski sporazum začetek novih Odnosov med Vzhodom in Zahodom, ki bodo s svoje strani pripeljali do drugih sporazumov, ki bodo napravili konec hladni vojni. Uresničen, e tega smotra bo odvisno od stališča narodov in vl^d. Vem, da naša vlada želi u-fesničiti ta smoter, in želim o-bilo sreče vsem tistim, ki bodo Sodelovali pri nadaljnjih razgovoril).» • ■ , , 1 (^lede sovjetskega stališča je Hailsham izjavil: «Mislim, da je Hruščov povšern ìskrèrt v zvezi s stališčem, ki ga je zavzel do vojne in miru. Ždi se mi logič-no — če se sprejme teza ki trdi, da jo zagovarja glede vojne In miril — da želi Hruščov nekoliko črncev in belcev. Demonstranti bodo korakali pred Belo hišb ih nato bodo odšli pred spomenik Lincolna. Zahtevali bodo sprejem delegacije pri Kenne-dyju. Izročila mu bo številne zahteve za uveljavitev državljanskih pravic in za odpravo rasne diskriminacije. Organizatorji so dali vsa potrebna navodila, da bi pohod pbtekel v največjem miru in redu. Demonstracija bi se mbfaja zaključiti pred večerom. Organizatorji so napovedali, da se bodo začele vsakodnevne dolge demonstracije. če bodo južni parlamentarci začeli izvajati napovedano obstrukcijo proti vladnemu načrtu o državljanskih pravicah. olajšati hladno vojno.» Na vprašanje, ali je sovjUsko-kitajski spor vplival na razgovore v Moskvi, je Hailsham odgovoril, da ni govoril o tej zadevi razen «kratke izmenjave pogledov», ter je pripomnit; «Mislim, da je Hruščov sumil, da se ml veselimo spora med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Rekel sem mu, da stvari niso take, in sem dodal, da je po mojem mnenju sovjetsko stališče pravilno,» Na vprašanje, ali sovjetski pred-log o nenapadanju med NATO in varšavskim paktom stremi po pri-znanju Vzhodne Nemčije, je Hailsham izjavil: «Hru{čov je zelo jasno izjavil, da ne skuša doseči priznanja s takimi sredstvi.» Alžirski ministrski predsednik Ben Bela in predsednik Tanganjike Njerere sta poslala skupna pisma Kennedyju, Hruščovu in Mac rumom Tudi predsednik Naser je danes izrazil zadovoljstvo nad sporazu-rtioM, kb je govoril novim častnikom V pomorski akademiji. Predsednik japonske vlade Ike-da je poslal pismo Kennedyju. V pismu izraža upanje, da bo moskovski sporazum pomenil Važen korak na poti mednarodnega pbmižjenja. Zahvaljuje se tudi za pismo, s katerim ga je Kennedy obvestil o parafiranju pogodbe. SvetdVhi svet cerkva je danes objavil izjavo, v kateri poudarja, da imajo ZDA, Velika Britanija in SZ neodložljivo dolžnost ratificirati pogodbo o prekinitvi jfedf-Skifi poskusov. Ce se to ne bi zgodilo; bi tri države izvršile izdajstvo v škodo sedanjih in poznejših pokolenj, kakor bi padla hUda obsodba ha Vsakogar, ki bi skušal ovirati ratifikacijo dokumenta. V ZDA se je zopet oglasil «n?e vodikove bombe» dr. Telier, ki je ria tiskovni konferenci izjavil, da predstavlja Sklehjèna pogodba «veliko nevarnost». Dejal je, da bo pogodba dVirala razvoj protiraketnega izstrelka v ZDA. Dejal je, da bi morali dovoliti omejene jedrske poskuse v atmosferi «za Obrambna raziskovanja» Z velikim Zanimanjem se pričakuj« tudi de GaUUova tiskovna konferenca, ki jo bo imel v ponedeljek, čeprav je negativno stališče Francije že znano. Bivši predsednik vlade Pleven objavDa Članek, v katerem postavlja de Gaullu vrsto vprašanj: «Ali nameravamo ignorirati sporazum, t katerim se tri jedrske države, predvsem dve največji, odpovedujejo nadaljevanju nekaterih vrst poizkusnih eksplozij, katerih nevarnost so poudarili številni znanstveniki? Ali nameravamo izzivati svetovno javnost in za vsako cerio postaviti poizkusna oporišča 0 Polineziji? Mac Millan je dal razumeti, da rezultat moskovskih razgovorov lahko omogoči sestanek tia vrhu med jesenskih zasedanjem OZN. Ali bomo ob tej priložnosti nadaljevali politiko prazne stolice?» tlMI MHIIII Itili ............................Milinimi,m Prvi korak na poti miru V četrtek popoldne so predstavniki Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije parafirali v Moskvi sporazum o delti prepovedi jedrskih poskusov. Gre za sporazum o ustavitvi teh poskusov v atmosferi v vesolju in pod vodo, sporazum ne zajem« poskusov pod zemljo. Jasno je, da s tem ne bo ustavljena tekma v atomskem oboroževanju, ket bodo atomske države koncentrirale sedaj svoje raziskave s poskusi pod zemljo, pa čeprav bodo morda skušale prikazati, da gre za poskuse v okviru iskanja učinkovitega sistema ugotavljanja teh eksplozij. Čeprav j sporazum velike važnosti, posebno s psihološkega vidika, ga ne smemo precenjevati, ker bodo potrebni še številni napori, da bi dokončno od-S ti mili nevarno*. jedrskega spopada in dosegli dokončno potnir-jetije. Sporazum čaka sedaj podpis treh zunanj , ministrov, ki se nodo v kratkem zbrati v Moskvi. Ce ne smemo sporazuma pre-cenjavati, ga prav tako ne smelilo podcenjevati. Njegov a velika bo‘nost je v dejstvu, da je to prvi važnejši sporazum med glavnimi velesiiumi po avstrijski državni pogodbi. Sporazum določa, da se mu lahko pridružijo vse ostale države sveta. Zlasti bi bilo važno, da se mu pridružijo tiste države, kt že imajo ali bi utegnile kmalu imeti jedrsko orožje. To sta predvsem Francija in Kitajska. Toda na *alost, mečeta ti dve drža H «črno senco» na vsesplošno zadovoljstvo, ki ga je izzval podpis sporazuma (kakor je ugotovil nek' francoski časopis) Kljub vsem pomanjkljivostim pomeni sporazum vaten korak v popuščanjtl napetosti in vsa miroljubna javnost ga je sprejela z velikim zadovoljstvom in z zaupanjem. da bodo velesile nadaljevale po poti nadaljnjega sporazumevanja, kakor sicer tudi ubljubIjajo v uvodu sporazuma. Prav v tem uvodu Je poglavitna važnost sporazuma, ker to kaže, da smo sedaj šele Ha začetku dolge poti, na katero so velesile sklenile stopiti. Uvod poudarja, da je poglavitni cilj držav podpisnic ,čimprej doseči sporazum o splošni, in popolni razorožitvi pod strogim mednarodnim nadzorstvom v skladu s smotri Organizacije združenih narodov, s katerimi bi se končala oborožitvena tekma in bi bil odstranjen vzrok za proizvodnjo vseh vrst orožja m poskusa z njimi, vključno jedrsko orožje». V Skladu s tem smotrom so pripravljene nadaljevati pogajanja. Z delnim sporazumom p a se bo končalo nadaljnje zastrupljanje človekovega življenjskega prostora z radioaktivnimi snovmi. Saj so prav prejšnji teden ameriški strokov-n fakt ugotovili, da so imeli v ZDA letos spomladi doslej najbolj radioaktivne padavine, v Kanadi pa se poraja nenavadno veliko število otrok-spačkov. Rakasta obolenja strahovito naraščajo, milijoni in milijont ljudi pa trpijo lakoto in pomanjkanja, medtem ko se zločinsko trosijo o- gromna sredstva za oboroževanje. Na žalost pa vsega tega ne, bo tako kmalu konec, saj prihajajo it Francije glasovi, da misli Francija nadaljevati svoje jedrsko oboroževanje na Kitajskem grmijo proti sporazumu in proti miroljubnemu sožitju. V ZDA ima Kennedy opravka z vojnohuj-skaSkiml krogi, zlasti v vojski, ki si prizadevajo, da bi preprečiti odobritev sporazuma v senatu, Predsednik Kennedy je v strojem govoru po radiu poudaril, da je moskovski sporazum «zmaga Za človeštvo». Poudaril je, da sporazum ne bo še odstranil nevarnosti volne in da ZDA za. rudi tega ne bodo zmanjšale svojih oboroženih programov. Vendar pa je sporazum «prvi korak na poti miru, prvi korak ki nas oddaljuje od vojne». Hruščov pa je pozval jedrske države k «mirovni pogodbi». Taka pogodba bi pravzaprav pomenila sklenitev nenapadalne pogodbe med državami NATO tn var-šiitskega pakta. Tudi o tem so se v Moskvi pogovarjali, in uradno spo/ód'lo pravi, da so se sporazumeli, da bodo o tem obvestiti člunice NATO in varšavskega pakta ter se z njimi posvetovali za nadaljevanje zadevnih pogajanj z namenom, da se doseže sporazum, ki bo zadovoljiv za vse udeležence. Nedvomno bodo zunanji ministri, ko se bodo zbrati v Moskvi za podpis sporazuma, nadaljevali razgovore o mnogih drugih vprašanjih, kt so vzrok trenj med Vzhodom in Za-h 'dom. Med ta vprašanja je Hruščov uvrstil predvsem nemško in berlinsko vprašanje in številna druga vprjšanja, kt zadevajo odnose med obema blokoma. Doseženi sporazum zajema torej tudi celo vrsto izjav o namenih. Vsekakor utegnejo biti politične pbstedfce sporazuma zelo velike, saj je izzval val odobravanja in zadovoljstva po vsem svet«. Delna ustavitev jedrskih, poskusov dejansko Šele začenja proces sporazumevanja o splošni prepovedi teh poskusov tn proces razoroževanja sploh. Z ato vidi ves svet v njem do sedaj najbolj konkretno in otipljivo manifestacijo pripravljenosti, da se začeti koraki nadaljujejo To jč tudi, nov dokaz, da so velesile znova potrdile načelo, da so voljni reševat i sporna vprašanja z miroljubnimi sredstvi. To je dokaz, da so veles’lè prišle do spoznanja, da ne morejo več mimo Volje ogromne večini človeštvo, ki vedno bolj pritiskam nanje. Sporazum prispeva k razbijanju predsodka, da je hladna vojno naša neizbežna usoda tn da se mora svet sprijazniti s položajem stalne vojne nevarnosti. Kakor rečeno, sporazum ne more preprečiti širjenja jedrskega orožja. Vendar pa bo velika ovira za take želje tn težnje. Vsaka eksplozija, p a naj bt jo izvršil kdor koli, bo doživela mnogo večjo mednarodno obsodbo kakor do sedaj. Vsekakor se odpirajo možnosti za Široko vsestransko dejavnost za zholjšanje mednarodnih razmer, m te možnosti se ne smejo zamuditi. Primorslčnnevnlfc 28. julija 1961 II............ :::::::: S::::::!:::::::::::::: :::::::: ::::::::::::::::: ::::::::::::::::::::::::::::::::::: E:::::::::::::::::: i::!::::!:: m \ ii!!i Ob 20-letnfcl vstaje lil kapitnlacije Italije iiiiiiiiiii: I Z uporno, [dvignjeno glavo i I I:::!!!::!::: N a Humu so ime li shod ..;...;..'... STANKI VILRAR (Zgodba iz polpretekle dobe) Na Humu so imeli shod. Na ta dan se je pripravljalo staro in mlado; eni so prihajali molit, drugi pit, mladina plesat. Možje s° se podajali na Hum z izkušnjami, kot bi nosili blago na trg. In tega ni bilo malo. Na shodu so si zamenjali krave, si dajali v rejo junice in v zakup senožeti. S svojimi skrbmi so rešetali kot mlinar z moko. Vsevprek so si pripovedovali, Irdo je zadnje čase umrl ali se oženil, hvalili čaje, ki preženejo to in ono bolezen, največ pa so govorili o letini. Povedali so si, kako zgodaj so letos zagrebli krompir in kakšno zemljo ima najraje; kako primešaš žitu pe-Pel, ko ga seješ in zatrjevali, da bo imel drobno koruzo tisti, ki bo sadil zrna le na vsako dobro ped in pustil vsako tretje steblo, sicer bo namesto zrnatih storžev basal v vrečo golo lotje. Za cerkvijo, ki je bila ograjena z majhnim zidom ,so stale Košate lipe. S svojimi veličastnimi krošnjami so hladile in skrivale pod sabo sejmišče in zabavišče ter vse majhne in velike grehe, ki so se pod njimi godili zemljanom. Rdeče rute in široka krila so frfotala in se pozibavala v vetru kakor pisan travnik cvetic. Lep dan se je obetal. V zvoniku so nabijali na vso moč in vabili k prazniku. Letošnjo Kajuhovo nagrado je prejela tudi Stanka Vilharjeva za delo «Sence pod Matajurjem». Objavljamo odlomek iz tega dela, ki je sicer že bil natisnjen v Jadranskem koledarju Ì963. Ob poti pri cerkvi sta stala dva moža in napeto gledala po klancu. «Tinac! Ali slišiš, kako poka Rakar z bičem? Ga že pelje. Hm, glej, glej, pa kar dva soda. Mamka božja, to se bo pilo!» «Pilo, Drejac, pilo, ti pravim, a tudi plačalo.» Ob travniku pri cerkvi je stal možakar, se naslanjal na mare-lo in čakal. Obraz je imel zaskrbljen in zdelo se je, kot bi nekoga iskal med pisano množico ljudi. Nestrpno se je prekladal, obračal na levo in desno, napravil nekaj korakov, a se brž vrnil na prejšnje mesto, množice pa ni niti za hip izpustil izpred oči. Stal je na preži, ne meneč se za sonce, ki je začelo že pošteno pripekati. Si-rokokrajni, že precej zamaščen klobuk, mu je segal skoraj do ušes in ga vsaj za silo ščitil Pred pekočimi žarki. Iz njegovih 'ic bi težko razbrali starost. Raztegnjena in mlahava, a danes Sladko obrita so govorila, da nanje britev bolj poredkoma zaide. Oči z nasršenimi obrvmi Pa so dajale obrazu videz bistrosti in zvitosti. No, pošteno Povedano, tega mu je tudi treba Pri poklicu prav tako kakor marele, ker je tudi po več dni in celo tednov ostajal od doma, *u tudi lajbelca, da ga pod večer ne bi zeblo in ure ali vsaj verižice tam, kjer bi morala biti ura. To slednje pa je nilo potrebno predvsem zaradi osebnega ugleda in veljave. Čudni ljudje so to, pol prosjaki in Pol modreci. Natanko poznajo stvari brez tehtnic in mer, po-znajo gmajne in orale, njih vrednost in ceno! V mezincu ima-iu živino: ne zmotijo se v ceni, ne v kilogramih, ne v letih in ne v zobeh. Z mojstrsko spretnostjo ji sežejo v usta in varneje kot najbolj vešč padar. Hrekolovratijo vse vasi navzdol in počez, da izvohajo, kje je Piago na prodaj, v kup ali zameno. Mešetar Skočimer je dobro vedel, da bo lahko čakal zaman kar cele tedne, če se mu tega dne kupčija izmuzne iz rok. Shod le za mešetarja to, kar je za kmeta žetev. Zdajci se mu lice raztegnilo v smehljaj. Zapazil je Holinca in Lukača. Malce se je zdrznil in z naglimi koraki krenil proti lipam, toda čez trenutek je že zadržal korak in nada-ljeval pot navidezno brezbrižno, se posmehnil vase: «Zakaj-le hi morala onadva vedeti, da sem iu čakal, prekleto čakal, dobri dve uri?» Za hip se je bil zazrl v zvonik in si zatem skoraj na-Slas zagodrnjal v brado: «Pamet, Skočimer, pamet! Z njo po-Sasiš več ognja kot z vodo.» Dolinac in Lukaš sta že stala Pred njim. «Kaj sta že tu?» «Seveda sva. Ali se nismo tako zmenili?» sta skoraj v en Slas odgovorila moža. «Saj res, skoraj bi bil pozabil.» «Kajpak, pozabil. Tebi se že ne mudi, saj ne kupuješ in ne Prodajaš,» je zdaj trdo in popasi pribil Lukač. Lukačeva kmetija je bila na samem in četudi v težkem, je vendar veljalo, da se pri njih večkrat kuri krušna peč kot drugod. ' «Pusti zdaj to, kdo kupuje itr^tii||((M|BB.^|^tlll,|IB,l|^BIIBgfll,l,B,l|l,ll,BI,lll„Blll,l,,,,ll|BII)ll|IBaaaBI|t,IBIBIaiBBBIII,BMB|,BI|,|,|,BI,BBa,,a,lal,,|BB,BI||,|,,IBB|BB|,B,|IBaaBBBB,BVBiala,|BlavBB Se danes mi je prijetno, če se spomnim... (Iz spominov prppfforcta Draga Flisa-Strele) • ■. Krenili smo preko Maš una in se ustavili v prvi vasi na Primorskem, v Volčah. Tam so nas ljudje že čakali. Zvedeli so, da pridetno in so nam pripravili precej hrane. Celo ovce so klati, da bi nam postregli z njimi. Ves odred je bil zelo dobro oborožen in za tiste čase smo imeli kar precej mitraljezov. Povečini so bile to zbrojevke, ki so jih ljudje močno občudovali. Borci so imeli v glavnem mavzerice. Ljudje so bili navdušeni nad našim prihodom in so nas odlično pogostili. Tudi o partizanih so vedeli precej, ker je operirala na tem terenu Pivška četa. Pot iz Volč proti Vipavski dolini smo prehodili v miru, ker nam je vipavska četa dala kurirje, ki so nas vodili po krajih, kjer smo se izo. gnili spopadom. Povsod smo našli zvezo z novimi patruljami, zlasti pa z ljudmi, ki so nas opozarjali na nevarnosti. Tako se nikjer nismo spopadli. Na Vipavskem smo se ustavili v Podragi, en bataljon pa je krenil na Tolminsko Mislim, da je bilo ravno 28. oktobra, na fašistični praznik. Po vsej dolini se je raznesel glas, da prihajajo iz Jugoslavije partizani na Primorsko z namenom, da na fašistični praznik zasedejo Gorico. Italijani so nasedli tem vestem. Skoncentrirali so v Gorico ogromno vojaštva. Vest, da bomo napadli Gorico, pa so si izmislili ljudje sami iz navdušenja nad našim prihodom. Prav zaradi tega so Italijani pričeli z izpadi iz Gorice, tako da smo imeli neprestano opravka z njimi. Prav po partizansko smo se morali pomikati iz Vipavske doline ndd Šempas. Pri tem umiku so nam domačini kazali pot, mnogo pa nam je pomagalo tudi vreme, ker je tiste dni zelo deževalo. Prekoračili smo cesto Gorica-Ajdovščina in se ustavili v vasi Vitoulje. Potem smo krenili na Lokovec, v vas, ki dotlej še ni videla partizanov. V oasi smo se malo odpočili. Ljudje so prihajali z nami. Po dveh dneh smo odrinili dalje v taborišče nad Tolminskim lomom. Tam smo se razdelili na skupine, ki so štele po 10 do 15 Ijhdi. Te naj bi predstavljale osnove za nove partizanske čete. V Brdih je bila takrat tudi že. partizanska četa, ki je štela kdkih 20 ljudi. Med njimi sta biln Maks Pcris in Janez Uča kar. ostali pa so bili domačini. Jaz sem imel namen oditi v skupino, ki se je imenovala Soški odred. Se vedno sem bil bolničar. Komandant odreda je bil'Bračič; komisar pa Ahac. Po razdelitvi na skupine jč odšla ena taka četa na tolminski But, druga pa v Brda. Z zadnjo šem odšel tudi jaz, da hi uredil na tamkajšnjem terenu sanitetno službo. Italijani so zvedeli za partizane v Brdih in so pripravili ofenzivo... Takrat smo v glavnem v zasedah čakali italijanske patrulje. Janez Učakar je s patruljo pri belem dnevu prišel v neko gostilno v Ročinju. Z rafalom je pobil nekaj italijanskih oficirjev in se umaknil nazaj v hrib. Januarja 1843 sem postal komisar drugega bataljona v So. škem odredu. Ena četa je bila na Bovškem, druga nad Bregi-njskim kotom, zretja pa je bila v Brdih. Takrat smo začeli z akcijami. V januarju smo napadi! postojanko pri Sv. Križu ' nad Cerknim, Bilo nas je kakih 20. Pri Svetem Križu je bila kara. bihj'erska postaja v karavli. Postojanko, ki je štela 26 karabinjerjem, smo popolnoma likvidirali. Šest karabinjerjev je padlo v borbi, pet je bilo ranjenih, ostale pa smo žive polovili. Zaplenili smo mnogo mitraljezov in orožja. Zlasti se je izkazala v tej borbi Marita Pervanja. Bila je bolničarka. Italijani so kasneje pripovedovali v Cerknem o njeni hrabost i. V tem času so Italijani pričeli na Primorskem z - mobilizacijo, Primorski fantje so kar v skupinah prihajali v hribe. Prav naše akcije sn povzročile, da so pričeli Primorci vse bolj stopati v partizane. Italijani pa se v manjših skupinah niso več upali iz postojank. Tako smo st """................................................ KAJUHOVE NAGRADE ZA LETO 1963 Prejšnjo soboto *b jtretjič podelili Kajuhove nagrade, s a„ ^red«rtst«o Zveze združenj borcev NOB in založba kate .__________________ :tifco ist liarodnoosvobodilne voj- ne. Letos so podelili <»o prvo, dve dtugéèin JJ« tretjih nagrad, kakor je razvidno iz obrazložite«, ki jih tu objeti«jamo. I. nagrada: Tone Svetina za tekst «Ukana» . , '.v Uh Ol> '5\ .O :. OQ Roman «Ukana», ki ga je predložil Tone Svetina, je presenetil vse člane žirije. To je tekst s pravo, sočno partizansko (Vsebino, ki po svoji zamisli ii$ po svoji izvedbi daleč prekaša mnoge povprečne partizanske tekste zadnjih let. «Ukana» je pravzaprav roman Prešernove brigade, oziroma 31. divizije z neko posebno značilnostjo, ki v naši literaturi o NOB do zdaj še ni bila obdelana: obravnava tudi delovanje gestapa v nekaterih partizanskih enotah ter v 'izaled-ju. Roman je zelo spretno zasnovan. Pred nami zaživi brigada tako naravno ln tako prepričljivo kot dp zdaj še v nobenem partizanskem tekstu. Vsi nastopajoči so verni, resnični, prepričljivi in vsečloveško naravni — od komandantov brigad do poslednjega neznatnega borca in civilnega aktivista. Zelo izrazita je tudi osrednja nemška figura, gestapovec Wolf. Posamezne akcije in dogodki so napisani z izredno umetniško prizadevnostjo, posamezni liki iti njih dejanja pa poglobljeno, psihološko utemeljeno in prepričljivo. V malokaterem slovenskem romanu stopa narava — gozdovi, reke, planine tako izrazito v fabulo kot v tétti tekstu. . Posamezna poglavja in posamezni značaji so mojstrsko orisani, močni so v svoji tragičnosti, sa-mozatajevanju in žrtvovanju. Odlika tega teksta pa je zlasti v tem, da dogodke, ki 'so nam sicer znani, prikazuje v novi lu- či in z miselno globino. Torej nekaj povsem novega za bralca, ki si fedno želi novih vsebinskih in stilnih odkritij. «Ukana» je v resnici oblikovno in vsebinsko izredno bogat tekst s tematiko iz NOB. 2irija mu je zato prisodila L Kajuhovo nagrado. II. nagrada: Alojz Srebotnjak za glasbeno delo: «Requiem za talca» Requiem za talca je mojstrovina, ki že na prvi pogled pritegne vso pozornost glasbenika, ker je partitura do potankosti izdelana. Ze besedilo samo, ki je povzeto iz poslovilnih pisem na smrt obsojenih in bi lahko bilo lastno talcem iz kateregakoli dela sveta, je grozljivo in tako obče človeško, da bi ga kazalo prevesti v tuje jezike, kar bi omogočilo delu in glasbi, da bi našla pot na vse koncertne odre sveta. Glasba je globoko občutena, verno tolmači pretresljjvost besedila, je invenciozna, opojena s čudovito toplino umetnika, ki je tekst doživel, kljub (mojstrski) kontrapunktični obdelavi bo v dobri interpretaciji globoko pretresla izvajalce in poslušalce. Delo je daleč od vsake ekstremne usmerjenosti, sočno, živo in sodobno. Žirija je zato prisodila zanj Alojziju Srebotnjaku II. Kajuhovo nagrado. II. nagrada: Ive Šubic za sliko (oljej «Vojna» Olje Ive Subica je svojstvena mojstrovina NOB-jevsaega žanra. Je posebno in jasno delo. Prostor, ki je na tej sliki realiziran z umetniškimi sredstvi, je doživetje težkih preizkušenj in usodnih odločitev. Literarna nota je sicer poudarjena, toda še vedno podrejena obliki. Slikarjeva ekspresija je močno prepričljiva in tehnično dovršena in popoln umetniški izraz umetnikovega doživetja. Slika izstopa iz partizanskega opusa slikarja z barvno in oblikovno prepro* stostjo, s skopo in pa vendar prepričljivo izbiro elementov. Gledalec doživi odsotnost humanega elementa in je aktivno vključen v posebni svet slike, ki predstavlja tragiko in veličino naših velikih dni. 2irija je prisodila Ive Šubicu za to delo II. Kajuhovo nagrado. III. nagrada: Franc Škerl za tekst «Narodnoosvobodilno gibanje na srednjih iolah v Ljubljani» Avtor je s tem tekstom prvi obdelal nad vse zanimjvo in pomembno narodnoosvobodilno delo srednješolske mladine v Ljubljani. Njegova zasluga je zlasti v tem, da je obdelal količkaj dosegljivi arhivni material iz tega obdobja ljubljanskih srednjih šol in tako obogatil vrzel v zgodovini NOB. Delo je napisano skrbno, solidno, podprto z ohranjenim dokumentarnim gradivom. Knjiga bo današnji srednješolski mladini lahko vzor in vzpodbuda za delo v šoli in v vseh izvenšolskih mladinskih organizacijah. Žirija je zato prisodila Francetu Škerlu III. Kajuhovo nagrado. III. nagrada: France Sotler za tekst «Pohod XIV. divizije» O velikem in nadvse pomembnem pohodu XIV. divizije na Štajersko je bilo do sedaj že precej napisanega. Toda to, kar je bilo do zdaj objavljenega, so predvsem memoarska dela, spomini posameznih udeležencev tega pohoda. France Sotler se tega pohoda ni udeležil. Zato predloženi tekst ni memoarsko delo, temveč stroga vojaška študija, j«***» je «v ki jqje nafiisal n*, osnovi ohra- s£ciolfliÌKadf njenega ifajegl iiv^emškeg» af-j A africa-' hivskagagridila. %6tlerjev*fekst ' A\d«tSdket je torej strokovno delo in prav s tega vidika se je to delo tutji ocenjevalo. Za jzpopplnitev vrzeli v zgodovini NOB je ■ Sotler-, jev tekst' prav gotoVo pomemben. To pa je zgodovinska vriiS na jt%!s$ta in zato mu je žirija prisodila Ul. Kajuhovo nagrado! III. nàgrada Darja V očnjak in Milka Kovič za t,ekst «Prebredeni hudournik» Po v lebini svojevr; ten tekst, imenuj« «Prebri ali bila sgm stari presaliji Jtemce^ pemčurjevr.Izgon' iz Ptuja. Kot izgnanci *utd hrvaškimi ustaši. i*waAa: ivan sei^ak pred očmi dvanajstletne deklice. Pobeg Začetek! vojne v^tuju. Prve re-in slovenskih ibrav- a Vi*'« iz Hrvaške v Slovenijo, Pričetek akcij, otrok postane ilegalni kurir itd itd. Tekst obravnava hude stvari, vendar Pj mikavnim jezikom in fcpn Tekst ni umetnina, če bi jo sojevali s strogega vitfika šoke umetnosti, vsmdar'ij^ nadvse giu»imiyr. memoarski dò-kument, kako JKiipitrftk preživljal strahote Vojne^iifi Itaktr se je že kot otrok, zag|k vključevati v borbo samo.n rtdfika ,,teksta leži Prav v tem.JMa prepogosto in prisrčno pripoveduje žalostne do- itrr III. nagrada: Stanka Vilhar za tekst «Sence pod Matajurjem» Roman «Sence pod Matajurjem» je kvalitetna prihološko-poved. V tem tekstu opisala propese, čas ki so se odigravali v Slovenski Benečiji v obdobju med prvo svetovno vojno do konga druge syetovne vojne, V romanu ja spretno, pa tudi u-metniško prikazana protislovnost italijanskega fašističnega režima, družbena Bferéncilfcija in borba malega sjlyenskega človeka za obstanei1' priborili manjše osvobojeno o. zemlje in smo v nekatere vasi prihajali tudi podnevi. Italijani, ki so vedeli, kje se mudimo, so nekega dne pripravili hajko na nas. Kakih slo jih je prišlo v Nemški But in v vas Grand. Imeli smo ravno precej mobilizirancev, a zelo nialo orožja, toliko namreč, kolikor smo ga zaplenili. Iz obeh vasi so Italijani takrat odpeljali kakih 30 ljudi. Tistega dne smo bili v zasedi na cesti Brdu Tolmin. Ko smo se vračali tz zasede in prišli nad Nemški But, smo za-' gledali Italijane v vasi Grand. Nasproti nam je pritekel neki vaščan z novico, da so pobrali Italijani v vasi mnogo ljudi in jih odpeljali. Hitro smo pbšlt Nemški Rut m postavili zasedo ob cesti. Čez kaki dve ufi se je ita. h ionska kolona vračala. Usekali smo po njih z vsem ognjem. Nekaj jih je padlo, ostali pa so se razbežali. Od civilistov, ki so jih vodili s seboj, nt bil nihče ranjen. Pobrali smo orožje, ki so ga Italijani odvrgli, m se z domačini vrnili v vas. No mogoče opisati navduše. nja in veselja, ki je zajelo vaščane. Ljudje niso' vedeli, kako naj nas pogoste. Imenovali so nas osvoboditelje. Tudi nazaj v gozd nas niso več pustili. Ho. teli so, da bi ostali kar v vasi, češ če pridejo Italijani, se bomo kar skupaj borili. Se danes mi je prijetno, ko se spomnim tega dogodka. je dobilo to delo' nove oblike. V domu njenega očeta So se zbirali. «Kje bom našel prenočišče za ilegalta?» t ' «Jaz ga bom našla,» je veselo vzkliknila Danila. In ga je re» našla. Skozi Tičarjevo trgovino, kjer je bila nastavljena, je nabavljala, blago za ilegalno delo. Iskala je stanovanja za ilegalce in za sestanke. Sama je vodila politične sestanke mladincev, zbirala orožje, ga prenašala in skri-vala. Bila je srečna in ponosna, da ima očeta in mater, ki jo v takem delu nista ovirala. Nasprotno, še pomagala sta ji in delala tudi sama. Tako sta vzgojila svojo mlado hčer v zavednega borca za svobodo in za demokratične pravice delovnega ljudstva. Bil je večer doma na Ježici. V kuhinji so sedeli mati, Danila in partizan Stane. Morda so bili malce neprevidni, ko niso govorili čisto tiho. Zunaj so medtem Italijani in beli obkolili hišo. Iskali so Staneta. «Kdo je v hiši?» je zakričal belogardist Jenko, hoteč prekoračiti prag. Za niim so se hudobno iskrile oči italijanskega fašista. Danila je široko stopila na prag Mimo nje nista mogla v kuhinjo in njene nežne dekliške rame so bile takrat drtvolj široke, da so zakrile Stanetov umik. «Sami sva v mamo » Nekaj časa se je še prerekala z njimi, čez prag pa ni pustila nikogar. Ko je bila uverjena, da se je Stane že lahko umaknil na varno, je bilo tudi fašistom dovolj. Pustili so brezplodno govorjenje in iskanje ter odšli. Treba je bilo po orožje v Tomačevo. «Jaz bom nosila», je silila v Staneta, ki ji ga ni hotel dati. Bal se je zanjo. Danila pa mu je mirno razložila: «Italijani so pač Italijani. Ce srečava patruljo, ne boi|o pregledati mene, ker sem ženska, ampak tebe, ker mislijo, da so jim samo fantje nevarni. Daj lepo meni puško, pištolo in mu-nicijo » Skriia je vse pod široki plašč in res sta mimo patrulj srečno prišla na Ježico. V nedeljo po tem je znosila deset kilogramov eksploziva od mestne pristave na Kodeljevem mimo vseb italijanskih straž do Hlebša pod Golovcem, Zaradi vseh teh dejanj, ki jih je tako neustrašeno izvedla, zaradi poštenosti, zvestega to. varištva in preudarnosti,, zaradi svoje nesebičnosti in predanosti je avgusta 1941 postala (Nadaljevanje na 8. strani) ^t-gova j-g merna ljubgzen dff\domeče3i de. Ljudje pod Matajurjem So orisani Jz umetniško preprfclji-vOKtjj jr> zato Urna tekst qdlike l.i|dstte povesti, ki jo bodo bral-e z užitkom. Povrhu vses ga' p fi* rvii m t 14». u._ nam z veliko ljutaznijo prikazuje pokrajino. 2ir|afj| avtoricifteksta «Seno« pod Mata-kJum" pod®i1a ^ t0 delo III. ■ nagrado. godke, ki so tivnega član nega gibanj avtoricami vo “aerasi oka v ak-[noosrvobodil-J£ obema lili Kajuho-detita. Tus risb s tematiko NOB Ciklus Seljakovih risb je po zamisli in izvedbi svojevrstep: oblikovno, čist, dosledno izpeljan in izraža samostojen odhoš do tematike. Izvirna kompozicijska zasnova posameznih likbv odpiira nove vidike že znanih in obravnavanih tem iz NOB. Avtor je zbral v ciklusu teme v preprosto, vsebinsko celoto, ni pa ostal zgolj pri ilustraciji vsebine; skušal jo je po svoje preoblikovati. Vrsto znanih tem zato doživlja v tem smislu,,kot bi jih videl prvič, Seljakov cikfus risb je umetniško celovito delo, Vsebinsko prepričljivo ter stilno kompozicijsko izvirno, zato mu je žirija podelila III. Kajuhovo nagrado. Karlo Hrovatin Beg v partizan« LJUDJE «NA INDEKSU» Razne oblike preganjanja in zapostavljanja črncev v ZDA V 26 državah ZDA se črnec ne more poročiti z žensko bele polti - V vseh drugih državah sicer ni to izrecno prepovedano, vendar pa se takemu zakonskemu paru ne bi dobro godilo Mešan zakon. Pravzaprav ni to na videz nič tako strašnega. Zdi se celo kaj preprosta zadeva. A vendar je prav o tem med ameriško mladino mnogo razpravljanja in mnogo ostrih diskusij. Mnenja o tem si preveč nasprotujejo. Zlasti pa gledajo na take zakone starši, "beli seveda, naravnost z nekako grozo. Celo taki, ki se imajo za napredne. Kaj je pravzaprav mešan zakon? Ali so razlike družabne, verske, narodnostne ali rasne? Vsekakor je treba najprej to ugotoviti. Kajti v Ameriki je morda bolj kot kjerkoli drugje na svetu, potrebno o tem govoriti, ker se tam mešajo in družijo razne narodnostne, verske in tudi kulturne skupnosti. Upoštevati je namreč treba tudi dejstvo, da je ameriški narod sestavljen pravzaprav iz najrazličnejših priseljencev, ki so prišli v Ameriko z vseh strani sveta. Do leta 1922 se je bilo namreč mogoče naseliti v ZDA brez posebne težave in ni bilo nobenih omejitev, razen, da so morali biti vsi, ki so se hoteli tam naseliti, zdravi in — belopolti.. Država je pač računala s tem, da se bodo ti novi naseljenci tam kmalu udomačili in se asimilirali. Menila je, da se mora vsak novi naseljenec popolnoma amerikanizirati že v petih letih. Toda, računi so eno, resničnost pa drugo. Življenje je pokazalo docela drugačen razvoj. Amerikanizacija je sicer bila, toda zelo plitva in površna. Omejevala se je največ na politično stapljanje, kajti, novi naseljenci so še vedno ohranjali svoj jezik in tudi družili so se povečini samo s svojimi rojaki. Popolna amerikanizacija priseljencev je bila celo v drugem kolenu še vedno le slepilo. In tako je prihajalo do «mešanja». Toda, samo in izključno med belci. «Mešanje» z dru-gobarvnimi, zlasti s črnci, nekaj manj z Indijanci, Kitajci in Mehikanci, je bilo, se lahko reče, v resnici izključeno. Črnci, ki jih cenijo na okoli 20 milijonov, in ki so največja «obarvana» skupina, so do današnjega dne ostali popolnoma ločeni, sami zase. LJUDJE IZVEN VELIKE CELINE črnci so druga etnična skupina, ki je prišla na ameriški kontinent. Prvi so bili tisti, ki so jih prignali kot sužnje na razne plantaže, že pred 340 leti. A pred 120 leti se je naseljevanje črncev v Ameriko popolnoma ustavilo. Mešanje črncev z belci je komaj delček odstotka in to z normalnimi vezmi. V največ primerih so to divji zakoni, posilstva in podobno. Nekateri belci so že od nekdaj izrabljali svoj položaj, bodisi kot gospodarji ali predstojniki in podobno za izkoriščanje in zlorabljanje črnskih žensk. In še dandanes se najdejo ponekod taki, ki še vedno počno taka nasilja nad črnkami. Takih vezi, četudi se ne končajo s poroko, nihče ne obsoja. Nasprotno: žanjejo celo priznanje in odobravanje. Toda zveza med belo ženo In črncem je skoro v vseh državah ZDA neodpustljiv greh, zločin. Belec, ki zapeljuje črnska dekleta, je junak. Vsakdo ga občuduje. Ako pa se črnski mladenič drzne približati belemu dekletu in vzdrževati z njo tesnejše prijateljstvo, tedaj, je bolje niti ne misliti na to, kaj vse se mu utegne pripetiti. ČRNCI BELE POLTI V Združenih državah Amerike imajo za črnca vsakogar, ki je kdajkoli, tudi pred 300 leti, imel med svojimi predniki črnca Četudi je njegova polt še tako bela, naravnost snežnobe-la, četudi so njegovi lasje popolnoma svetli in oči modre, mu vse to prav nič ne pomaga, če ima pri tem le kanec črnske krvi v svojih žilah, da ne bi postal za belce kot gobavec. Zaradi tega je nastal zelo čuden pojav, tako imenovani «pesing» ali «predstavljanje za belca». črnci bele kože zapuščajo svoj rojstni kraj in se selijo ' drugam, nekam, kjer jih nihče ne pozna. Tam žive kot belci. Nihče jih tam ne zapostavlja, nihče jim ne krati ne človeških ne državljanskih pravic, nihče jih ne prezira. Toda, gorje tistemu, ki ga Slika kaže načrt zdravstvene ustanove, ki ga je pripravil dr. arh. Dario Jagodic, na podlagi razpisa inštituta CNETO in prejel pri tem tretjo nagrado v vsej državi razkrinkajo. Nihče ga ne more obvladati pred srdom okolice, v kateri je živel. Po nekih podatkih je še dandanes, ko se zdi, da nekoliko bolj spoštujejo njih pravice (vsaj prikazati poskušajo to tako, na papirju), okoli 30.000 belih črncev, ki zapuščajo svoj rojstni kraj in gredo neznano-kam. Na ta način, morda nekoliko «ilegalno», prehaja «črnska kri» v čisto belo raso. STROJ RASNE MRZNJE Mešani zakoni so še vedno izjemni. Namesto da bi jih bilo. vedno več, Jih je vedno manj. Od skupnega števila zakonskih zvez, sklenjenih v ZDA v enem letu, je mešanih zakonov komaj 0,7 odtisočka. In še o teh vsepovsod mnogo ràzpravljajo. ' Nedavno so o tem vprašanju izvedli obsežne raziskave. Sociologi so po vsej deželi zbirali z anketo mnenja najrazličnejših oseb iz vseh slojpv. Med vprašanji v. anketi so bila tudi: kaj menijo o rasnem vprašanju, o rasni diskriminaciji in podobno. Na vprašanje : «Menite, da bi bilo potrebno s črnci bolje ravnati kot doslej?» je 90 odst. vprašancev odgovorilo pritrdilno. Na drugo vprašanje: «Ali odobravate poroke s črnoi?» je bilo samo 3'/o takih, ki so odgovorili z «Da!» Pregrada navade je tako visoaa, ua so v današnjem položaju mešani zakoni v resnici nemogoči. Mladi par, ki želi skleniti mešan zakon, se mora najprej pripraviti na aolgotrajen ooj z lastno družino. Potem se bo moral spoprijeti s svojo okolico, z družbo, z oblastmi in nazadnje s samimi zakonskimi predpisi. Ko pa nazadnje, po dolgotrajnem in trdem boju, oba le premagata vse ovire, jima pač ni življenje «z rožicami postlano». Prezir, poniževanje, zapostavljanje je še najmanj, kar ju prizadeva. In vse to se prenaša tudi na njih otroke. Njihovo življenje je včasih tako neznosno, da so pravzaprav le redki, ki vzdržijo. Večina takih zakonov prav zaradi tega razpade. V 26 državah ZDA ni dovoljena poroka med belcem in črncem.. V kolikor pa se komu vendarle posreči taka poroka, štejejo otroke, rojene v takem zakonu, za “nezakonske, oba zakonca pa imajo za nemoralna, ki Ju povsod in ob vsaki priložnosti bojkotirajo in sramotijo. V ostalih 24 državah pa, kjer po zakonu niso prepovedane take poroke, je pritisk okolice tako močan in v taki obliki, da nazadnje uniči še tako globoko ljubezen obeh zakoncev. Kot povsod: družabni in ekonomski bojkot, šikaniranje policije, aretacije zaradi naj-neznatnejših vzrokov, a tudi napadi in pretepanje. Mladi par ne more dobiti stanovanja, če ga pa dobi, mu pogosto razbijajo šipe in podobno. Bodisi belec bodisi črnec, ki sklene tako zakonsko zvezo, je lahko prepričan, da bo imel poslej zaradi tega nešteto neprijetnosti. Celo v Hollywoodu bojkotirajo take pare. Slavna plesalka in pevka Herta Kitt je bila dolgo na indeksu, ker so jo pogosto videvali v družbi z Orsonom wellesom. Harry Belafonte zaman čaka na kako boljšo vlogo. Vzrok? NJegoVa žena je bele polti. Dogaja se,. 4a se beli mla-, denič zaljubi v črnko, kreolko, ki So znane lepotice. A tudi taka ljubezen je že vnaprej obsojena na propast. Se huje pa Je, ko gre za že-' no bele polti, ki še zaljubi v črnca. To je skoro smrtna obsodba. Prav gotovo bi se marsikaj izboljšalo, če bi se tudi gledanje družbe in posameznikov na to spremenilo. V takem primeru bi se prav gotovo povečalo število mešanih zakonov tudi v Združenih državah. Za sedaj ustvarja toliko hvaljeni ameriški' način življenja take zapreke, ki so povsod drugod po svetu nerazumljive. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. pesem bene- graditelj (Giorgio), 10. priprava likih gondoljerjev, 9. najbolj razširjena tekočina, 13. hitra afriška žival, 14. listnato drevo, 15. romanski spolijik, 16. vladar češke države, ki si je v 7, stoletju priključil tudi Sjlovence, ,17. posekan del gozda, 18. krilo rimske konjenice, 20. hajduški poglavar, 22. moč, 24. stikališče dveh ploskev, 25. doba, razdobje, 27. nek-danji turški fevdalec; 29. del, 31. pripadnik naroda, ki je živel na našem ozemlju pred prihodom Slovanov, 33.' sorodnik, 36. pesmi hvalnice, 37. pozitivno nabito jedro vodikovega atoma, 38. učitelj etike, 40. kemični znak za erbij, 41. grški otok v Egejskem morju, 42. giàvha faza v 'nastajanju filati,/44. najvišje božanstvo v nor-idijshi mitologiji (iž istih črk kot DINO), 45. avtomatsko orožje, strojnica. NAVPIČNO :'l. nepoti-ebna stvar, napota, šara, 2. letopis, 3. ozek konec polotoka, 4.- tekoča začimba, 5. muslimanski bog, 6. potovalec, bdžjepotnik, 7. testament, poslednji volja, 8. solmizacijski zlog, 9. italijanski ■ renesančni »likar in za obešanje, 11. krajši naziv za deset gramov, 12. plačilo na račun, predujem, 14. gozdni sadeži, 17. začetnici francoskega romantičnega pisatelja («Colomba»), 19. starodaven narod z visoko razvito kulturo na južnem Kavkazu, 21. naročnik, stalen odjemalec, 23. starogrški pisatelj tragedij, Evripidov prijatelj, 26. presek, 28. gora s številnimi samostani na grškem polotoku Halkidiki, 30. pasma lovskega psa, 32. misli, smernice, 33. staro rečno prevozno sredstvo, 34. kemični znak za radon, 35. klica, poganjek, 37. latinski predlog, 39. klica, zametek, 42. kemični znak za silicij, 43. nedeljiva soglasnika. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Kersnik, 8. mafija, 14. Opatija, 15. prelom, 16. pirat, 17. il, 19. sloga, 20. Igor, 21. Ivan, 24. tog, 25. Slovenka. 27. on, 28. iti, 29. los, 30. S(tane) S(ever), 32. Prokopij, 35. til, 36. pali, 38 Atik, 39. bilo, 40. irada, 42. os, 43. Kotov, 44. Savica, 46. Marjana, 48. klejar. 49. ostanek. IZ AVTOMOBILSKEGA SVETA Nekaj nasvetov za vozače za pravilno uporabo prestav Kako moramo ravnati, da ne obremenimo preveč vzmeti Pred kratkim smo pisali o v tekanju novih vozil. Danes se bomo na ktaUo pomudili pri «vtekanju» voznikov. Nočemo z naslednjimi vrsticami soliti pameti že izkušenim avtomobilistom - in niti nadomeščati avto-šole, hočemo le dati vrsto praktičnih nasvetov, ki jih morda mnogi že poznajo, jih včasih tudi podzavestno lzvpjajo, ali pa so na to že pozabili. Menimo, da bodo tudi mnogi izkušeni /ozniki našli v današnji rubriki ali pa kdaj pozneje, nekaj novega in se bodo okoristili s temi nasveti, ki nam olajšajo upravljanje vozila in povečajo varnost vožnje. Danes, ko je že na najbolj cenenem vozilu nastavljen sin-kroniziran menjalnik, je dovolj potisniti sklopko, dodati nekaj plina in premakniti pre-tični vzvod, da preidemo iz ene hitrosti v drugo. Vendar ni bilo vselei tako. Prestavljanje je bilo nekoliko težavnejše ker za pravilno izvedbo je bil potreben še «vmesni plin». Kljub sinkronizirano-sti sedanjih menjalnikov pa je priporočljivo Se dalje prestavljati iz ene hitrosti v drugo po stari navadi, ker le ta- oo>-) FRAM C ŠIRC ko bomo obvarovali organe i menjalnika pred prenaglim u-ničenjem 1 Kako to delamo? Ko prestavljamo lz višje hitrosti v nižjo, preden priključimo nižjo prestavo, moramo prilagoditi rotacijski režim motorja in predležrie gredi vrtilni hitrosti menjalne gredi. To Je naloga sinkroni-zatorja. Temu organu pomagamo tako; Izklopimo sklopko in pretič-ni vzvod premaknemo v pozicijo prostega teka; sklopko vklopimo in nato dodamo plina, to je tako imenovani «vmesni plin», zdaj izklopimo in istočasno potisnemo pretič-ni vzvod v prestavo, ki smo jo izbrali. Priklopimo in dodamo plina. Če nekajkrat poskusimo, bomo hitro spoznali, da opis tega ravnanja zahteva več časa, kakor samo prestavljanje. Pri prehodu iz nižje hitrosti v višjo sc še vedno ravnamo po isti shemi z edino razliko, da ne dodamo vmesnega Rima, torej da ne oovečamo števila vrtljajev motorja, ko je pretični vzvod v legi prostega teka. S takim prestavljanjem ne bomo več občutili *W.anla zobatih koles menjalnika ih vozilo bo nadaljevalo svoj tek brez nepotrebnih sunkov in zastojev. Pravilno prestavljanje o-mogoča daljšo življenjsKO dobo menjalniku. Vendar pri avtomobilu so še mnogi drugi organi, od pravilnega delovanja katerih, Je odvisna varnost vožnje in seveda naša telesna varnost. Med najvažnejšimi činitelji spadata vzmetenje in pnevmatike. Pravilnemu delovanju vzmetnega sistema se moramo zahvaliti, če se ob nagli vožnji na ovinkih še lahko držimo smeri ter da nam ublaži neštete sunke, ki bi jih vozilu povzročile gube cestišča. Vendar, da je vzmetenje vedno v redu, moramo skrbeti zanj predvsem tako, da mu ne nalagamo nepotrebnega dela ali pa nalog, ki Jih ne bi zmoglo, ne da bi se pri tem zmanjšala njegova reakcijska sposobnost. Veliko je še cest, ki Jih prečkajo železniške tračnice. Le-te so redkokdaj tako speljane, ne da bi bilo večje ali manjše višinske razlike med cestiščem in njihovo drsno ploskvijo. Ce privozimo s precejšnjo hitrostjo do tračnic, bo moralo vzmetenje prenesti močan udarec in pri tem nam kak blažilec lahko odpove. Da se izognemo nevarnosti, ravnamo takole : nekaj metrov pred tračnicami potisnemo na zavore, teža vozila se prenese na prednje vzvode. Trenutek preden se kolo dotakne tračnic izpustimo zavore, avto se bo dvignil in udarec koles na železo bo manjši. S takim u-pravljanjem bomo istočasno obvarovah vzvodni .sistem in pnevmatike. Vožnja j5c'mestu postaja iz dneva v dan težja, vendar se kljub vsemu ne moremo nad njo preveč pritoževati. Cisto drugače pa je, ko Je že vožnje konec in si iščemo parkirnega mesta. Posebno zdaj z navalom turistov postaja iskanje parkirnih prostorov podobno lovu po zakladu. Mnogokrat se zato moramo zadovoljiti s pločniki, katerih površina je tudi do 20 cm nad cestno gladino. Kako pa pridemo na tak pločnik, ne da bi vzmetenje in pnevmatike preveč trpele? Nikakor ne smemo pločnikov čelno naskakovati. Postaviti se moramo tako, da dolžinska os našega vozila tvori približno kot 45 stop. z robom pločnika in nato ravnati kakor pri prehodu preko tračnic; vendar bomo tu stopili na pločnik najprej z enim in šele nato z drugim kolesom. Mrve in drobiž t................................•••••••...tm......................................... ................................................... rj-jEHTNIC je po svetu vsake vrste. Naj novejšo so na-J pravili v Pittsburgu. Je tako silno občutljiva, da z njo tehtajo celo dim. Zazna še tako neznatne delce pepela, ki so v dimu cigarete. Ce bo razvoj šel v to smer, ne bo več dolgo, ko sedanje mere ne bodo več zadostovale. t-sDEN med nagrajenimi norveškimi maturanti je tudi •fe Jpj 19-letni slepi dijak Oto Pritz, sin revnega rudarja iz severne Norveške. Nagrado je dobil za svojo nalogo iz književnosti, ki je bila od 162, najboljša. Poleg te nagrade, pa je prejel tudi prvo nagrado na mednarodnem natečaju za najboljši opis svoje domovine. In čeprav ni svoje domovine še nikoli videl, jo je najlepše opisal. AZEN prav kratkih presledkov, bije ura, ki je na Sahat kuli v bosanskem mestecu Tešnju, že več kot 150 let. Zanimivo pa je pri tem zvonu tudi to, da se sliši bitje te ure dva kilometra daleč. tj AZRITE ceste so prava pokora za slehernega avtomo-|\ bilista. Posebno še, čs so v asfaltnem tlaku luknje. Asfalt se često kaj hitro kruši. Strokovnjaki so ugotovili, da tega naglega kvarjenja ni krivo nesolidno delo gradbenega podjetja, temveč da povzročajo to posebne glivice. Asfalt izdelujejo iz nafte, a opazovalci so odkrili neko vrsto mikrobov, ki se hranijo *z delci nafte. Pravzaprav poznajo znanstveniki že mnogo vrst mikroorganizmov, ki jim je nafta največja poslastica. s VTOMOBILISTI, ki vozijo avto brez prestopkov, so 'A' precej redki. Posebno pa, če vozijo več let, ne da bi se pregrešili proti pravilom cestnega zakona, In zato, ker so te vrste šoferjev tako rekoč «bele vrane», zaslužijo pri-znanje in pohvalo. Angleški avtomobilski klub je prav iz teh razlogov sklenil podeliti vsem svojim članom, ki so več let vozili avto brez prekrškov in nezgod, posebno odlikovanje. Bila je to posebna plaketa, ki jo je odlikovanec pritrdil na vidnem me* stu na svojem avtomobilu. Vsakdo, ki je prejel to plaketo, je bil nanjo ponosen. In to upravičeno. Vendar pa je 700 odliko-vank plaketo odklonilo. Kaj jih je dovedlo do tega? Na plaketi je bilo zelo vidno število let, ki jih je odlikovanec prevozil brez prestopkov. A s tem bi mogel vsakdo kaj lahko izračunati starost vsake odlikovanke. Zato so se vse te raje odrekle tako častnemu odlikovanju. ryNAMKE z napako so za slehernega filatelista nadvse •fe fj privlačne. Kar brž jih pograbijo in zamudniki jih iščejo vsepovsod ter plačujejo zanje velike zneske. Bolj redki pa so bankovci, ki bi prišli iz državne tiskarne z napako in bi tega nihče ne opazil. A prav to se je dogodilo v Ameriki. Nedavno so ugotovili napako na bankovcih po 1 dolar. Takih bankovcev z napako je bilo 10.000. A najbolj zanimivo pa Je pri tem to, da so ti bankovci bili v obtoku že sedem let, ne da bi do sedaj kdorkoli opazil tiskarsko napako. To je dobro, da so bili samo enodolarski bankovci. Kaj pa, če bi bili sto-dolarski! m t ENAVADNO mnogo dela so Imeli reševalci v nekem 'k IN avstralskem obmorskem kopališču. Kot’ bi bilo zakleto, so se kar po vrsti potapljali kopalci. A reševalci so vneto tekmovali pri tem plemenitem delu. Zaradi tega. seveda, ni časopisje varčevalo z javnimi pohvalami in priznanji reševalcem za njih človekoljubno delovanje. Nekateri pa le niso bili tako popolnoma prepričani o tako opevani nesebičnosti teh reševalcev. Opazovali so jih in nadzorovali. In nazadnje so odkrili, da so svoje delovanje «razširili» tudi na «primere», ko ni bila potrebna nobena pomoč. Zelo pogosto so namreč «reševali» mične mlade kopalke, ki sploh niso klicale na pomoč. D», da! Ljudje si pač znajo pomagati in se znajdejo. t-sNOSTAVNO sredstvo proti prahu so si izmislili o» k Jti< Poljskem. Strokovnjaki politehniškega inštituta v Var; šavl so vodi, s katero škropijo ulice in ceste dodali 20 odst. klorovega apna. To apno veže prah in učinkuje tudi dva meseca. Toda, če pada dež, se klorovo apno razkropi in zopet Je cesta prašna. Pa so tudi proti temu našli lek. Zmesi so doda» še polisulfidne saje, ki vsebujejo neko smolo in prahu ni več. t MENA naših krajev tujci po navadi kaj težko izg0-varjajo. Zlasti angleško govoreči turisti včasih »e morejo dopovedati, kateri kraj mislijo. A njih izgovor je za naše uho obenem nemalokrat vrh tega še smešen. Tako je pred kratkim ameriški gost v Opatiji vpraševal Cvjetno Kolarjevo v hotelski recepciji, kje je postajališče avtobusa za «AJ' sajšaj». Ne, kraja k takim imenom pa tam okoli prav gotovo ni-Tpda Cvjetna je lz .izkušnje vedela, da Amerikanec prav misli-toda slabo izgovarja. Zato Je odvedla gosta k velikemu zemlja vidu, na katerem Ji Je pokazal kraj z imenom Ičiči. -e tLOGE so zamenjali profesorji in dijaki vancouverske ■fa V gimnazije. Za en dan, seveda. Prvi so lepo poslušno sedli v klopi, drugi pa so stopili na kateder in z»' čeli predavati: francoščino, matematiko, kemijo in druge pred’ mete. Profesorji so se ves čas še dovolj disciplinirano obnaša» in napravili vse, kar jim je bilo ukazano. Razen enega. Dolg0-časil se je in pod klopjo bral — kriminalni roman. «Profesor» ga je pri tem zasačil in kaznoval: dve url je moral sedeti sa»1 v razredu. I71 iNST Lumecke je nenavaden študent. Kljub temu, »a k Hi lma žo 86 ,et> ie Preci kratkim opravil vse izpite »a neki ameriški univerzi in postal tako doktor filozofiJe-fjEDKI so, ki bi se zanimali za navaden sejni zapisnik-fa |\ Razen tistih, ki se jih tiče. Toda, takega zanimanj8 kot je bilo za zapisnik seje britanskega parlamenta, prav gotovo ni bilo še nikoli doslej za kak zapisnik. Čeprav so ga natisnili v 6700 izvodih, so ga prodali v pičli uri. In, kaj je bilo tako zanimivega v njem? No, to je bil zapisnik seje, Prl kateri so obravnavali zadevo Profumo. , t 5ČE se strokovnjak za izdelovanje pet in ki zna rab»* fa J[ kladivo. Interesenti naj se zglasijo med uradnimi urami v pisarni tovarne čevljev... Takle oglas je dala v časopise neka zahodnonemška tovarna čevljev. Vsekakor je dovolj zgovoren za razmere, v katerih je čevljarska obrt dandanes-Hkrati pa dokazuje, da ta obrt, ki je nekoč bila zelo cenjena, precej naglo izginja. Veljaven od 28. julija do 3. avgusta vtis. Kar OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nenadoma boste srečali osebo, ki vas zanima. Ne bojte, se! O vas, bo imela ugoden se tiče poslovnega življenja ali dela, pristanite na predloge, ki vam jih bodo dali, in ne obotavljajte se. Srečna dneva sreda in petek. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Teden se bo začel dobro ln ves čas boste tudi dobre volje, čeprav bo neka oseba storila vse, da bi izgubili potrpljenje. Cas je tudi ugoden za kupčije in poslovne odnose sploh. Bodite prijazni zlasti z ljudmi, ki vas imajo radi. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Neka o-seba vam bo pokazala simpatijo, čeprav ne boste tega pričakovali. Ta simpatija se bo pozneje poglobila in še spremenila v pravo ljubezen. Zabredli boste v nekatere gmotne težave, vendar se boste s svojo spretnostjo prav dobro Izmazali. KAK (od 21. I. do 22. 7.) Nepričakovan dogodek bo globoko posegel v vaše čustveno življenje ln zaradi tega boste spremenili tudi svoje navade. V poslovnem življenju ali na delu se vam bo ponudila prilika, da uresničite neki svoj načrt in želje, ki jih že dolgo gojite. prijetnih LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce ljubite pustolovščine, ne izzivajte preveč usode. Preti vam namreč nevarnost ne-srečanj in neljubih dogodkov. Izboljšali pa boste svoj gmotni položaj. Utegne se vam tudi dogoditi neka nevšečnost, toda ne izgubite poguma. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čakajo vas upi in malo razočaranja. To vas bo precej prizadelo. V poslovnem življenju pojde na bolje. Napredek bo počasen, toda gotov. Sledite svojim idejam v vsem, kar nameravate storiti. Ne pustite se vplivati od zunaj. Srečna sreda. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Najbolje bo, da ostanete vedno optimistični. V ljubezenskih zadevah utegnejo nastati dogodki, ki vam bodo v prid. Na gospodarskem področju ne bo nič novega. Morali se boste nekoliko žrtvovati, da si boste zagotovili lepšo bodočnost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V ljubezni boste dosegli vse, toda boste vseeno nezadovoljni ker ste po naravi pesimisti. Na delu boste naletel) na tekmeca, ki vas bo skušal na vse načine ovirati. Vendar pa boste naleteli na zaupanje neke ugledne osebe. ločrit. STRELEC (od 23. lido 21. 12.) Teden je ugoden za vse, česar se, boste lotili, vendar pa ste nekoliko neod-...... ne boste preveč trmasti, boste izravnali neki spo>, ki se bo tikal interesov. V d*®' kusijah ohranite hladno *rl in ohranite mirne živce. _ KOZOROG (od*1; 12. do 20. 1.) Vse vam ne bo glad«o teklo, kakor si boste želeli. Za daj se zadovolj»« z malim in kasneje P°J": mnogo bolje. V poslovnem življenju se vam bo nekoliko nasmejala sreča in uspela vam bo neka osebna pobuda. Ca»» vas prijeten izlet. . VOU.XAR (od 21- *• do 19. 2.) V srčni» zadevah bodo » stale težkoče. omejite svoje zeiJ ■ Na delu pa P°J“® vse gladko in teden bo ugoden. Celo nekaj denarja o ste prihranili. V družini nekaj malih sporov, ki P* .... bodo izgladili ; samo potrpe® J vas pnjeiei ® do bodite. RIBI (od 20. 2- , 20. 3.) V bube^. boste naleteli pa• .a razumevanje, to če boste P°kaZ ge da ste nesebični. » bo «vreme zjasnilo». Čakajo< neka pogajanja, ki bodo n tela na začetne težkoče, t°“ končno se boste le sporazun ^ 11. V stanovanje boste uve neke male spremembe. r Ob točilni mizi v soboto zvečer iJtc i* SM U mm lil = m UL ■ppF>:;:;:;:;:*:;: ìiiiiiiililiiittàì .v.;.;.;.; TEDEN iU*tin Pretekli teden smo proslavljali 20. obletnico strmoglavljenja fašistične diktature. 25. julija 1943 se je namreč pričelo v zgodovini Italije novo poglavje, saj je pomenil ta dan prvi korak k svobodi in demokraciji, ki so ju kasneje izbojevali partizanski borci in antifašisti. Izraz njihovih pridobitev je republiška ustava, ki pa se žal še ne izvaja v celoti. Osrednjo proslavo so priredile partizanske in antifašistične organizacije na Trgu Garibaldi, kjer so spregovorili Bruno Pincherle, Vladimir Kenda, Arturo Calabria, Giovanni Posto-gna in Gino Parchi. Vladimir Kenda je v svojem govoru še posebno poudaril pomen 25. julija za Slovence in ìekel, da so žal še mnoge izvojevane pravice samo na papirju. Proslave 25. julija so bile tudi v Miljah in drugih krajih. Devinsko-nabrežinska, zgoniška in miljrka občina pa so poleg proslav priredile tudi sprejeme, ki so se jih udeležili bivš: partizani, antifašisti in predstavniki drugih tamkajšnjih oblasti. V repentaborski občini pa so položili venec na spomenik padlih v Repnu. Organizacije bivših partizanov in antifašistov so izdale ob tej priliki tudi skupen proglas; prav tako je izdala na prebivalstvo proglas tudi nabrežinska občina. Pretekli ponedeljek se je končala stavka pristaniških delavcev, ki branijo svoje pravice do dela v vsem pristanišču ter zahtevajo svoje zastopstvo v komisiji trgovinske zbornice, ki se ukvarja s proučevanjem pravilnika bodoče pristaniške ustanove v okviru dežele. Na natolcevanje gospodarske desnice in določenega tiska pa so jasno odgovorile s svojo izjavo pristaniške družbe. Stavkali so tudi delavci gradbene industrije, ki zahtevajo sklenitev nove delovne pogodbe z zvišanjem prejemkov in skrajšanjem delovnega urnika. Stavka je bila po vsej državi, in sicer že drugič. V Trstu se je udeležilo stavke nad 95 odstotkov delavcev. Stavka je bila enotna in delavci so se zbrali tudi na enotnem zborovanju v prostorih Nove delavske zbornice CGIL. Ce ne bodo delodajalci pristali na pogajanja, se bo stavka nadaljevala. Tudi zakupniki bencinskih črpalk so pretekli teden dva dni stavkali oziroma zaprli črpalke. To je povzročilo obilo nevšečnosti šoferjem. Mnogi so si pomagali s tem, da so odšli po bencin v Sežano in Koper. Samo prvi dan stavke so prodali v Sežani menda o-krog 20.000 litrov bencina. Zakupniki črpalk zahtevajo, da jim zvišajo delež dobička, ki je sedaj premajhen. Končno naj omenimo še zborovanje tržaških socialistov v torek na Šentjakobskem trgu, na katerem so nakazali svoje stališče do krize v občinskem in pokrajinskem svetu. Na tem zborovanju je tajnik tržaške federacije PSI Pittoni tudi poudaril, da je treba končno priznati slovenski narodni manjšini vse pravice, ki ji pritičejo. Pretekli ponedeljek zvečer se je v Standrežu zaključila tridnevna prireditev s plesom, ki jo je organiziralo domače prosvetno društvo «Oton Župančič» in ki je dosegla uspeh, kakor ga že dolgo ni bilo v štan-drežu. Prireditev je bila na igrišču Juventine ter se je je udeležilo v vseh treh dneh okrog 6000 ljudi. Osrednja točka je bil nastop orkestra Miramar s ponovitvijo sporeda s prvega festivala slovenskih popevk v Trstu, ki je tudi tukaj dosegel popoln uspeh. Upamo, da bo ta uspela prireditev v spodbudo prirediteljem za še nadaljnje delo v tem smislu. Drugo tako slavje je bilo preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek v Steverjanu na Bukovju, kjer so imeli poleg tradicionalnega plesa tudi razstavo vina in poljedelskih strojev. Na razstavi, ki jo je otvoril župan Podveršič, je deset števerjan-skih vinogradnikov prikazalo 18 vrst vina svoje proizvodnje. Danes bodo na županstvu razdelili nagrade za najboljša razstavljena vina. Na sindikalnem področju pa se je tudi v preteklem tednu nadaljevala stavka tekstilcev Tognellovih tovarn v Podgori in Rcnkah. Za pretekli petek je bila napovedana tudi dveurna splošna stavka na Goriškem, vendar pa so jo odložili na torek 30. t.m., ker je bil v sredo dosežen začasen sporazum med delodajalcem in sindikalnimi predstavniki delavcev, po katerem so se delavci v četrtek in petek zopet vrnili na delo, da so omogočili ponoven sestanek spornih strank pri ministrstvu za delo v Rimu, do katerega je prišlo v petek dopoldne. Ako tudi na tem sestanku ne bo prišlo do poravnave spora, bodo delavci nadaljevali s stavko in bo prišlo tudi do splošne stavke prihodnji torek. Vse prebivalstvo na Goriškem je izkazalo stavkajočim delavcem svojo moralno in tudi materialno pomoč, prav tako tudi politične stranke in razne organizacije in ustanove. S tekstilci so bili solidarni tudi delavci oddelka «fiocco» v Podgori. Goriški župan dr. Poterzio ih predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli sta bila v začetku tega tedna v Rimu, kjer sta imela med drugim razgovore tudi pri upravj državnih cest ( ANAS) o podrobnostih glede avto ceste Viilesse - Gorica -Ljubljana. Pri tem so ločili obhodno cesto proti Vidmu od avtomobilske ceste, ker gre za dve ločeni cesti, ki so ju nekateri hoteli združiti v eno. PO PRAZNIKU TERANA IN PRŠUTA V REPNU Koristne pobude za uveljavitev domačega pridelka in turizma Misliti bi bilo treba na skupno razstavo z vsega teranskega področja - Zgoniška občina ima tudi dobra vina - Nekaj pripomb DANES V TREBČAH Prvi praznik terana in pršuta, ki je bil v Repnu od sobote do nedelje, je dobro uspel in je privabil veliko število gostov iz sosednih krajev, zlasti pa iz mesta. K temu sta pripomogla tudi lepo vreme in vročina, ko se v hladni senci teran s prigrizkom domačega pršuta prav prileže. Teran slovi daleč po svetu zaradi svoje posebne kakovosti in zdravilne lastnosti. Tržačani ga znajo ceniti in ne gledajo na ceno, če je teran res pravi teran. Zato so navalili na praznik v Repnu. Na našem področju je le ozek pas ob meji od Repentabra do Trnovice, kjer pridelujejo teran. Dežela terana je onstran meje pri Avberju, Dutovljah in Tomaju. Zaradi tega bi imeli pravi praznik terana in pršuta, če bi organizirali razstavo terana z vsega področja, kjer je doma. Na tako razstavo bi morali seveda zgodaj misliti, da bi jo dobro pripravili in organizirali. Vsekakor pa bi bila za domačine in tujce velika privlačnost. Dogovoriti bi se morali s pristojnimi organi in ustanovami s sežanskega področja in najti primerno obliko za nagrajevanje, tako da bi' prišel do izraza pridelek našega področja in pridelek s sežanskega področja, obenem pa naj bi med obema zbrali in nagradili s posebno nagrado najboljši teran. Taka prireditev bi lahko bila dvakrat, in sicer na tržaškem in na sežanskem področju. Velikih težav in ovir ne bi smelo biti prav glede na razvoj turizma in sodelovanja turističnih ter SVEČANA PROSLAVA 50-LETNICE GODBE Nastop godb iz Trebe, Proseka in Nabrežine ter pevskih zborov . Dobro so poskrbeli za jedačo in pijačo, pa tudi za vozila Danes bo v Trebčah velik praznik in veselo razpoloženje. Proslavili bodo, kot je treba in se za tako priliko spodobi, 50-letnico domače godbe na pihala. Na ta praznik so se Trebenci dobro pripravili in pričakujejo lep obisk gostov iz sosednih krajev ter iz mesta. Praznik se bo začel ob 15.30. Godbi s Proseka in iz Nabrežine bosta z veselimi koračnicami prikorakali skozi vas na trg, kjer ju bo čakala sestra-slavljerr-ka. S trga bodo tedaj vse tri godbe odšle na slavnostni prostor, in sicer na lep travnik «Pod zid», ki je med vasjo in trbiško avto cesto. Tu bo najprej zaigrala treben-ska godba, nato bo predsednik imel pozravni nagovor. Sledila bo podelitev odlikovanj in diplom najstarejšim in najbolj za- služnim članom godbe. Nato bo nastopil pevski zbor Prosek-Kon-tovel, zaigrala bo godba iz Nar brežine, nastopila bosta skupaj pevska zbora s Padrič in iz Boršta, za zaključek sporeda pa bodo vsi pevski zbori ob spremljavi trebenske godbe zapeli pesem «Štirinajsta divizija». Sledila bo zabava s plesom na velikem «brjarju», ki bo trajala do polnoči. Ni treba posebej poudarjati, da bo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Vina, piva in hladilnih pijač jim ne bo zmanjkalo, hrane tudi ne. In čevapčiče bodo pekli. Avtomobilisti in motoristi pa bodo lahko parkirali svoja vozila v naravni in «umetni» senci. Tako je prav. In po vsem tem je morda treba še koga nagovarjati, naj gre v nedeljo na praznik v Trebče? ................................... IZ ZGONIKA Z otvoritve praznika terana in pršuta — Zupan Bizjak pozdravlja goste gospodarskih ustanov tostran in onstran meje. V okvir takega praznika pa bi lahko vključili tudi kuj-turno-zabavne prireditve z nastopom godb, pevskih zborov, folklornih skupin itd. Prehod čez mejo na podlagi •videmskega sporazuma in s potni raki listi ter dotok tujih turistov, ki se zanimajo za krajevne specialitete, jamčita uspeh take prireditve, ki bi bila y korist krajev tostran in onstran meje. Kakor smo že ob nabrežin-ski vinski razstavi pripomnili, so se lotile organiziranja vinskih razstav za uveljavitev domačega pridelka mil jeka, dolinska ln nabrežinska občina. Nato je letos prišla na vrsto repentaborska občina, pričakovati pa je, da bodo na to začeli misliti tudi v zgoniški občini. Praznik terana in pršuta v Repnu je organizirala Po-traj inska turistična ustanova sodelovanjem občinske uprave, ki je prispevala svoj delež s primerno denarno vsoto in sodelovanjem pri organizaciji. Nastale so težave, in je prišlo do nesporazumov in neprijetnosti, ki bi se jih lahko izognili. Tako je prišlo do spora zaradi izbire razstavnega prostora, ker so najprej določili, naj bi bil praznik v Repnu, nato pa na Pòklo-nu. Repenči so protestirali in končno so dosegli, da je bil praznik v Repnu. Bolj kočljivo je bilo vprašanje dvojezičnih napisov na etiketah. Do tega spora ne bi prišlo, če bi pri Pokrajinski turistični ustanovi imeli malo več posluha in razumevanja do tega vprašanja. Opravičilo te u-stanove češ, da Je odkupila vino od domačih vinogradnikov in da zaradi tega lahko razpolaga z njim kakor hoče ter napi-Se na etiketah, kar hoče, ne drži. Ne drži zaradi tega, ker je Šlo za javno prireditev s sodelovanjem repentaborske občinske uprave, pa tudi zaradi tega, ker je tudi Pokrajinska turistična ustanova javna ustanova, ki bi prav zaradi svoje funkcije morala imeti do vprašanja dvojezičnosti večje razumevanje. Po protestu občinskega sveta so natiskali dvojezične etikete, toda bolj skromne in brez imen vinogradnikov, ki so se udeležili razstave. Na razstavi terana je sodelovalo s svojim vinom 10 vinogradnikov iz repentaborske občine, in sicer Anton Guštin s Cola, Alfonz Guštin s Cola, Josip Bizjak s Cola, Anton Škabar iz Repna, Anton Guštin iz Repna, Josip Škamperle iz Repentabra, Stanislav Rav-ber iz Repna, Franc Guštin iz Repna, Alojz Milič iz Repna in Marija Guštin iz Repna. ptvpritve praznika in razstave' so se med drugim udeležili poČptefekt dri Pasini), vìcekvè-stor dr. Marsulli, poveljnik karabinjerjev polkovnik Giglio, ravnatelj urada za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu prof. dr. Zatta, predsednik pokrajinske turistične ustanove iz Vidma poslanec Barbina, ravnatelj Nastop godbe Iz Trsta v nedeljo Sesljanska obala nekdaj in danes «Sitilianum», oziroma «Sistilia-na» — tako da so Rimljani imenovali čudoviti sesljanski zalivček s svojo anfiteatralno izoblikovano vzpetino. Tukaj so že leta l’io pred našim štetjem pristajale njihove ladje. Kasneje se je tukaj razvil majhen portič dočim so nastali nlifiobali proti Trstu dvorci in ko-P*šča, kot se to razbere iz izkopanin (mozaikov) iz nabrežinskih bregov. llejstvo je, da so bili tod še pred okrog 1500 letj Rimljani, a PH*d 1300 leti v 7. stoletju že Slovaki; ti so nadeli temu jadranskemu biseru ime Sesljan. V sesljan-ski okolici je še vedno Sesljan tu? Sesljen — s poudarkom na zlgg, «se». To še v začetku tega staletja zelo neznatno naselje je bijo znano, le ob cesti in okoličani*»!) se kaj redko spustili do obale-; Kot poljedelci so bili poveza-nije z zemljo in jjh morje ni zanihalo. Mogoče jih ni tja vleklo tudi spričo tega, ker je bila ta vdbrina lastnina devinske graščina, kot nekakšne države v državi. «Muloti» pa smo že skakali čez va*ke mejnike v širše obzorje; vaški kali in doline, kjer se je na poletje po nalivu nabralo nekaj vode, »o to kmalu požrli in te- daj smo toliko bolj sililil k morju. Se mi zveni svarilo none, ki je poznala morsko gladino le z vaškega griča: «Kaj češ slani vodi! Pusti jo, ker je samo za ribe, ribiče in barke! Tiste stene pa so zacoprane, to si zapomni!» Svarilo ni doseglo svojega namena in me je tja gnala še večja radovednost. Ce so se možje v morju okopali le po mlatvi, smo se nadobudneži spuščali k obali že med tednom in vsako nedeljo. Ko smo najprej previdno bredli po vodi ob plitvem bregu in kmalu za tem že «plavali» smo se nekajkrat -prepričali; da je mor-niča res slana. A med obalo in «zacopranimi» stenami so bili skrbno obdelani paštni — punos Nabrežincev in nekaterih ostalih njihovih lastnikov iz nekaj bližnjih vasi. Ze v avgustu je bilo nekatero grozdje in razno sadje, posebno fige, -zrelo, Točno smo vedeli. čigav je ta ali oni pašten; eden je bil sin lastnika, drugi z njim v sorodu, oče tretjega je bil z lastnikom prijatelj. — kakorkoli, da smo le mogli do teh dobrot. Ker morje žeja. je studenčnica iz več izvirkov mnogo bolj teknila in gasila žejo kot pa domača kapnica. Te razlike nismo mogli pogruntati. A še manj nam je šlo v glavo, da nismo smeli odnesti domov niti najmanjše količine mornice. Za to so skrbeli financarji, ki so jmeli svojo postajo v starem poslopju (ki še stoji), kjer se cesta odcepi k morju. Proti koncu prejšnjega stoletja je devinska graščinska uprava zgradila na obali hotel in dva penziona, vse namenjeno izbrani gospodi, skoro izključno nemški, plemeniti- po krvi ali pa finančnih sredstvih. Semkaj so z zardi-njero vozili turiste z devinske železniške postaje. Ta hotel in nekaj gostinskih obratov ob glavni cesti je krilo potrebe v kopalni sezoni, saj ni bila plaža nikoli natrpana. Tišina, mir in senca pod košatim drevjem, ažurno nebo in divjina tajinstveno - očarljivo izklesanih stenskih mejnikov, preteče, visečih nad pljuskajočimi valovi, so osvajali vedno večje število njihovih domačih in tujih občudovalcev. Takšna je bila sesljanska plaža takrat, ko še niso vsi domačini znali., če je mornica slana. Danes je to znano že vsakemu paglavcu. Se dobro ta ne shodi, že plava. Ali ni sesljanska — in tudi druge naše plaže — žc pravcata intera nacionalna arena, shajališče vseh mogočih narodov, skoro bi rekli zapadna Evropa v miniaturi. Med ta vrvež se vrinja tudi naš človek iz neposredne bližine, z Goriške, izza državnih mejnikov Kakih 500 m široke plaže z okrog 3000 kv. m ploščine je vsako leto bolj občuten nedostatek, ki Povzroča preglavice enim in drugim. Ta internacionalna arena spada v pojem «Tujski promet», torej navidezno v prozaično poglavje gre Za finančna sredstva, za gospodarsko zadevo. Sesljan ima za ta promet odlične pogoje. V tej navidezni le gospodarski zadevi je še kaj več. Stiki, neposredni in posredni, zbližajo ljudstva in jih medsebojno povezujejo, pa če so si po poreklu, jeziku, prepričanju, čustvih itd., še ta-k,o tuja. Prejšnji, večkrat napačni pojmi ln sodbe o tein in onem narodu se razblinijo in v spoznanju, da jo ljudstva v bistvu povsod enaka, je velika kulturna pridobitev. Spričo tega želimo, da bi sesljanska plaža sprejela čim več turistov in bi ti odnesli z naših ttrbjev čim boljši vtis. kmetijskega nadzorništva iz Trsta s strokovnjaki, pokrajinski odbornik Degano ter predsednik pokrajinske turistične ustanove dr. Volli. Predsednik turistične ustanove je pozdravil goste in razstavljavce ter poudaril, da je namen tega praznika valorizirati turizem in domači pridelek, ki slovi daleč po svetu. Zupan repentaborske občine Bizjak je v italijanščini in slovenščini pozdravil povabljene goste. zahvalil se je pokrajinski turistični ustanovi za njeno podporo pri tej pobudi in je izrazil upanje, da si bodo v prihodnjih letih sledili še drugi taki prazniki v vedno bolj primernem okolju. - "• Po otvoritvi so goste povabili na teran in pršut, ki ga niso mogli prehvaliti. Ocenjevalna komisija Je v nedeljo dopoldne pokušala vina in določila nagrade; razdeljevanje nagrad pa je bilo sinoči v sejni dvorani repentaborskega županstva. DVOJEZIČNI NAPISI Smo v času največjega dela. Na ši kmetje pridno pospravljajo seno in skrbijo za trte, da bodo vsaj nekaj rodile po veliki toči, ki je bila v juniju. Kar se te toče tiče in škode, ki jo je povzročila, je bilo že več pogovorov in posredovanj. Obiskali so nas takrat predstavniki naših kmečkih organizacij in predstavniki pokrajinske uprave ter Kmetijskega nadzorništva. Vsi so nam obljubili pomoč, a o tej ni ne duha ne sluha. Ce pristojne oblasti mislijo, da smo na te obljube pozabili, potem se motijo. Prepričani smo, da nam je toča pobrala več kot polovico pridelka, in še vedno pričakujemo, da nam priskoči ha pomoč držav» * Kot pravijo naši kmetje, bi bilo dobro, da bi nam za eno leto zm.r.jšali davke vsaj za polovico. Letos ne bo vina za prodajo. Zato tudi ne bo denarja, da bi si opomogli in plačevali davke , Potem bi pa še radi dali nasvet naši občinski upravi. Naša občina na žalost nima več dvojezičnih napisov. Pokrajinska turistična ustanova postavlja napise samo v italijanščini, stare občinske dvojezične table pa so že porjavele. Zato je nujno, da naša občina takoj poskrbi za nove dvojezične napise, ki naj se postavijo povsod, tudi tja, kjer so samo italijanski napisi. Ker so višje oblasti glede tega vprašanja doslej ostal» vedno gluhe, je prav, da si Slovenci pomagamo sami vsaj tam, kjer imamo občinsko upravo v rokah. Glede enojezičnih napisov pri nas se vedno pritožujejo naši ljudje in turisti, ki potujejo tudi po bivši coni B in pravijo, da so tam vsi napisi dvojezični. S. S. ..............................................tmim»«mimmi»iiimiMiiiiiiiiimHiiiMiimiHiiimiiimii.. Konzerviranje sadja in zelenjave Vsekakor se nam izplača kon-servirati živila — sadje in zelenjavo — doma. če smo jih pridelali v domačem sadovnjaku, na ohišnem vrtu, na lastni, brajdi ipd., ali če smo si razne gozdne sadeže nabrali sami. V poletnih mesecih imamo po navadi mnogo odvišmh živil — sadja in zelenjave, ki jih ne moremo v celoti porabiti ali prodati. Konzerviranje takih presežnih živil doma se ekonomsko izplača in je vsekakor upravičeno. Sadje in zelenjava nam v zimski in /godnjespomladanski prehrani primanjkujeta, zato si bodo gospodinjstva, ki jih le čas dopušča, rada pripravila nekaj zimske zaloge. Sadje m zelenjavo, ki ima daljšo ži-vljenjsko dobo, si bomo v primernih shrambah, (če, jih imamo)) za čimdaljšo dobo shranili v nepredelanem stanju kot ozimnico, ker so taka živila najbolj zdrava m polnovredna. Nekaj živil posebno taka, ki imajo krajšo življenjsko dobo, pa si bomo predelali v zelenjavne sokove surove ali kuhane kompote, marmelade. solate in podobno. Ker je čas za konserviranje tu, se marsikdo sprašuje, kaj naj konservira, kako in s čim pripravi sokove, kompote, solate, marmelade ipd. Metode konser-Vicanja in pripomočki • se vsako leto izpopolnjujejo in je prav, če jih poznamo in uporabljamo le tiste, ki so' iz prehrambenih in gospodarskih vidikov najprimernejši. Pri konserviranju želimo, da živila čim bolj ohranijo svojo prvotno kakovost, videz, vonj • in okus, predvsem pa svojo hranilno vrednost. To lahko v večji meri dosežemo, če izberemo pravilen način konservira-nja in se ravnamo natančno po navodilih ter če izberemo pravilne pripomočke. Priporočljivi načini konservira-nja so vroče polnjenje/ pasteriza-tija in sterilizacija ter surovo konserviranje z dodatkom večje količine sladkorja oziroma soli ali kisa; Pri teh načinih ohranita sadje in zelenjava še sorazmerno precej naravnega okusa in videza, .čas ^«frevanja j« razmeroma kratek in se tudi vit» mini v večji meri ohranijo. Soclobpi pripomočki la konser-viranje pa so: baumanov zvon in sokovnik za pasteriziranje sokov, patentni lonci, električna pečica, temni koziirci in steklenice, gumijaste kape (ožje m širše), mešalnik itd Vroče polnjenje je praktičen in hiter način konserviranja, zato se ga predvsem zaposleni radi poslužujemo pri konserviranju sadja. Pri tem načinu konserviranja ohrani sadje svojo prirod-no aromo in okus. Postopek je preprost in kratek, zato ohrani-rrjo vec vitaminov. Prednost tega postopka je tudt v tem. da za »hranek lahko uporabimo tudi posodo, ki je za sterilizacijo manj primerna al* sploh neprimerna. Sadje in posodo s> temeljito pripravimo. Sadje mora biti sveže im zdravo. Kozarci in steklenice čisti in razkuženi, prav tako zapiralni material. Nato si pripravimo sladkorno raztopino, kot jo zahteva receot in jo zavremo. V vrelo raztopino damo pripravljeno sadje, in sicer samo za dva kozarca naenkrat. Kuhamo toliko časa, kot je v receptu napisano -- po navadi tako dolgo, da se začno dvigati mehurčki- Razkuženo im pogreto posodo hitro napolnimo s kuhanim sadjem in sladkorno raztopino. Kozarec ali steklenico napolnimo do vrha in takoj zapremo z razkuženim zapiralnim materialom. Nekaj receptov: MARELICE ALI BRESKVE ZA KOMPOT 1 kg marelic, 4 del vode, 30 dkg sladkorja . Drobne marelice vzamemo cele, debelejše razpolovimo ali razčetverimo — zaradi okusa pridamo tudi nekaj koščic. Sladkor z vodo prekuhamo in z žlico odstranimo u-mazane pene. Ko se sladkorna raztopina zgosti, prekuhamo v njej pripravljeno sadje: v raztopino ga polagamo z rezno stranjo navzdol. Ko se začno dvigati mehurčki počakamo še nekaj minut, nato zde-vamo v pogrete kozarce najprej sadje, sok pustimo, da še zavre in z njim do roba zalijemo kozarce, ki jih takoj zapremo (gumijaste kape, celolan ali podobno). BRUSNICE V KOMPOTU 1 kg brusnic, 1/41 vode, 1/2 kg sladkorja. Sladkor kuhamo z vodo 5 minut in pobiramo umazane pene. Dodamo oprane, prebrane in odcejene brusnice. Vre naj 7 do 8 minut. Z brusnicami ln sokom napolnimo do vrha manjše vroče kozarce ali steklenice in Jih takoj zapremo. Ohlajena ahranimo v hladni »hrambi MARELIČNA MARMELADA NA SUROV NAČIN 1 kg marelic, 1 kg sladkorja. Dobro zrele, oprane in odcejene marelice razkoščičimo. Z električnim mešalnikom zmešamo marelice in sladkor. Zmes naložimo v razkužene kozarce in jih postavimo za nekaj časa v vročo pečico, da marmelada naredi skorjico. Nato kozarce zavežemo in shranimo. Na podoben način lahko pripravimo tudi marmelado iz vrtnih ali gozdnih jagod in češpelj. RIBEZOV SOK S SOKOVNIKOM 5 kg ribeza, tričetrt kg sladkorja. Ribezu odstranimo nezrele jagode. Opranega in odcejenega sladkamo in pustimo pokrito 2 uri. Nato sadje s sladkorjem vložimo v vložno posodo sokovnika in sočimo. Dobimo okrog 3—4 1 soka. GOBE V KISU 1 kg Jurčkov, 1/4 do 1/2 1 kisa, sol, šalotke, voda. Vzamemo sveže, mlade In trde Jurčke. Večje gobe razrežemo na rezine ali kocke, majhne pustimo cele. Tako pripravljene kuhamo 5 do 10 minut v malce slani vodi. Vodo lahko porabimo za krompirjevo juho. Gobe pa zložimo v kozarce in zalijemo s kisom, ki smo ga prevreli z nekaj šalotkami. Cez en dan kis odlijemo, prevremo in vročega zlijemo na gobe. Naslednji dan to ponovimo, le kis vlijemo na gobe ohlajen. Kozarce zavežemo in shranimo. SKRZA T Ne bi bilo prav, če bi kar kratko prezrli gosta, starega kot noš rod na tej zemlji Ko se namreč nad numi dalj (asa razpenja jasno neho in puhti 12 zemlje celo o senci razpalien zrak ter se pti-dam ne ljubi čebljati, takrat pri-de k nam v goste naš prastari znanec — veseljak škriat. In se začni ohcet. A kot ni nobene ohce-ti brez nevest», spremlja tudi njega nevesta skriatica. Po turi- stičnih pravilih bi morali -njegovo gostovanje šteti med počitnice. A ga ne! Ta evelika muha» ima res svoje posebne muhe. Kor namreč mi registriramo boli po-vršno, vrii on z vso natančnostjo: škriatva kolonija se razkropi po kraš':ih «priemšnah» (ogradah) in zanesljivo beleži tam od druge polovi'» junija dalje do konca avgusta vse vroit dneve; samo te. Sonce tega muhastega muzikanta menda opijani, k aiti čim bolj se mi znojimo, tem bolj in tem močneje ubira svojo pesem: iaga, škrta, drsa in trese svoj zadek ob nazobčani nogi nekje na gabru, jesenu, hrastu — kjerkoli, če le čuti toplo. Skriatičin glas je bolj umerjen in nežen. Zaščitna barva ju varuje pred radovedneii, ki bi radi pogruntalj njihovo godalo. Uvrstimo škriat. kamor koli — n\ed prijetne ali sitne poletne goste —, a naši Kraševci so vedno trdili, da brez njega ni poletja. Od jutra do poznega večera «dela», kot se že izza datmina muči naš Kraševec. Kdo ne doživlja poletja n« kra-ških ogradah, ko kmetje- podijo Sivino med grmovje, kdor so ie ni potil ob žetvi in košnji, ob suhih kraških tleh in praznih škafih, tega spremljevalca pasjih dni mogoče posluša, a ne sliši in na ra-turne njegove pesmi. Frančeškin Miro NABREŽINA GLAVNI TRG (center) trgovina z električnimi predmeti HLADILNIKI ELEKTRIČNI IN PUNSKI ŠTEDILNIKI PRALNI STROJI RADIO TELEVIZORJI LESTENCI ELEKTRIČNI MATERIAL ZA INSTALACIJE FRC'ZVODI PRIZNANIH ZNAMK PLAČILNE OLAJŠAVE WISofs^nlnGvnllf Vreme včeraj: najvišja temperatu-"W » 1. najrtlžja 23.7, ob 18. uri 25-6: vlage 40 odit., zračni tlak HHT5 stanoviten, veter 17 km se-,.venjju*xtn»k, sunki 38 km, nebo V Ul poobla-čeno, morje razgibano, t%rtip*,rauira morja 21.6. Tržaški dnevu Danes, NEDELJA, 21. julija Zmago J Sonce vzide ob 4.42 in zatone ob 19.39. Dolžina dneva 14.57. Luna vzide ob 12.30 lin zatone ob 23.34 Jutri, PONEDELJEK, 29. julija Marta 1/sesnlošna in ganlino solidnrnosl vsgIi Tržačanov ! zbrani prispevki n strahovito nrizadelim prebivalslvom Skopja Solidarnostne izjave in brzojavke CGIL, KPI, PSI, SSL in drugih organizacij - Takojšnja pomoč RK krvne banke - Gen. konzulat SFRJ prejel številne izraze sožalja in solidarnosti l is mo m prispevek župana dr. Pranzila in pripravljenost pokrajine, nuditi pomoč otrokom Doslej zbranih za 699.940 lir prispevkov Solidarnostna akcija s prizadetim prebivalstvom Skoplja dobiva na našem področju vedno večji obseg, saj prihajajo z vseh strani obvestila o izrazih sožalja in solidarnosti s prizadetim prebivalstvom. Ti izrazi so globoko občuteni in prihajajo od vseh krogov in slojev prebivalstva, še zlasti pa so prizadeti in prisrčni s strani slovenskega prebivalstva. Po celotnem ozemlju so pričela prosvetna društva, člani političnih m dnigih organizacij s široko nabiralno akcijo. Tako so se včeraj zglasili v našem uredništvu vaščani iz Lonjerja, ki so zbrali veliko vsoto, za kar so prispevali v Lonjerju in na Ka-tmlar’ Prav ysi brez izjeme. Poročila o podobnih spontanih pobudah prihajajo tudi iz drugih vasi in mestnih predelov Jugoslovanski generalni kan-—--------:----— zulat je včeraj prejel od kra- Na Jugoslovanskem konzulatu jevnih predstavnikov oblasti, organizacij in od meščanov številne brzojavke in solidarnostne izjave. Tržaški župan Fran-zil je osebno prispeval za ponesrečence 10.000 lir, v sožalnem pismu gen. konzulatu pa je izrekel solidarnost ne samo prizadetemu prebivalstvu Skoplja temveč tudi jugoslovanski vladi in zagotovilo, da bo s svoje strani storil korake za pomoč prizadetemu prebivalstvu. So-žalno pismo je poslal tudi predsednik tržaške pokrajine prof. Delise. V njem je izrazil zeljo, da bi pokrajina sprejela v začasno oskrbo skupino otrok iz Skoplja. reka globoko sožalje o sožalje ob strešni dohno. k»t ob, drugih enBkih ne-nesreči, ki jé prizadela Skoplje,' srečah, obrača nà vse tuV.i'snje prošnjo,. a pisma so generalnemu tt? poslali tudi: kvestor 43* ............ jfoftzuli ZDA, Brazilije, Anglije' Avstrije. Zupan iz Trevisa je pismeno zaprosil generalnega konzula, naj mu sporoči, kakšne stvari bi prizadeto prebivalstvo najbolj potrebovalo, ker bo pričel z nabiralno akcijo. Podobne brzojavke je jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba prejel tudi iz Vidma in Gorice, medtem ko je bolnišnica iz Belluna sporo,čila, da ,je pričela z zbiranjem krvi. Predsednik Rdečega križa v Trstu Hausbrandt je daroval 50.000 lir. Rdeči križ v Trstu je prav tako pričel z zbiranjem pomoči m organiziral dva centra za zbiranje zdravil, sanitetnega materiala in antibiotikov, kot tudi pokrajinski zdravnik, ki je pričel zbirati sanitetni material. se medtem javljajo po telefonu številni domačini, ki hočejo izraziti svoje sožalje in solidarnost in ki sprašujejo, kako bi mogli pomagati v tej nesreči. Deset se jih je prijavilo, da bi dali kri. Kolektiv jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu je s svoje strani nabral za prizadeto prebivalstvo 200.000 lir, istočasno pa je poslal predsedniku občinske skupščine v Skopju telegram naslednje vsebine: «Z vatni delimo vso bol zaradi hude nesreče, ki je zadela ponosno glavno mesto drage nam Makedonije. Kot da nam je bil iztrgan kos našega lastnega srca, povezanega z Vašim bratskim in prijateljskim mestom in njegovim prebivalstvom. Tako je odjeknila v srcih vseh članov našega kolektiva vest o veliki tragediji. Prepričani smo, da bo * vzajemno pomočjo vseh narodov Jugoslavije zrasla nova prestolnica Makedonije in da bo najlepši spomenik tisočem, ki so izgubili življenje v tej hudi nesreči.» Vse krajevno časopisje objavlja danes članke v- zvezi 's hudo nesrečo, ki je zadela Skopje. Istočasno pa objavlja tudi poziv RK za zbiranje pomoči za prizadeto prebivalstvo Skopja. Tudi vse vesti tržaške radijske postaje se začenjajo z novicami iz Skopja, v katerih je izražena velika solidarnost vsega prebivalstva dežele Furlanija-Julijska krajina s prebivalstvom Makedonije in Jugoslavije sploh. Solidarnostne i«j9Ve makedonski narod in vso Jugoslat lijo. Prosi, da bi prizadetim' sporočili izraze njegovega iskrenega sočustvovanja.» KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV Upoštevajoč veliko nesrečo, ki je prizadela prebivalstvo Skoplja, in ogromno materialno škodo prizadeto po potresu, se Kfhrčka zveza in Zveza malih posestnikov pridružujeta pozivu SKGZ in vabita svoje člane, da se udeležijo nabiralne akcije za takojšnjo podporo prizadetemu prebivalstvu. Prispevke bosta nabirali tudi obe zvezi v svojih uradih med uradnimi urami. ZVEZA DEMOKRATIČNIH ZENA Vodstvo Zveze demokratičnih žena je z bolečino izvedelo strahotno vest o nesreči prebivalstva Makedonije in prispeva 20.000 lir tor istočasno poziva svoje članice, ila prinesejo oblačila in denar, ki j ih bodo zbirali na uradu v Ul. S. Lazzaro 16, II. nad. Urad je odprt vsak dan od 16. do 18. ure. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO Slovensko dobrodelno društvo v «•'‘ova im vse lUKč)'! demokratične Slovence; s proš da priskočijo ponesrečencem pomoč z denarjem, oblačili, obutvijo in zdravili. Slovensko dobrodelno društvo ; sprejema ■ prispevke vsak delavnik od 10 do 12. ure ter od 17. do 19. ure v Ul. Machiavelli 22-11. Prispevke lahko prijavite tudi po telefonu na štev. 36-275. Kdor hitro da, dvakrat da! Razdelitev nagrad repentaborskim vinogradnikom V sejni dvorani županstva na Repentabru je bilo sinoči razdeljevanje nagrad vinogradnikom iz repentaborske občine, ki so se s svojim vinom udeležili razstave terana na I. prazniku terana in pršuta, ki je bil prejšnjo soboto in nedeljo v Repnu. Svečane razdelitve nagrad so se poleg župana, občinskih svetovalcev in nagrajencev udeležili tudi odv. Ugo Volli, predsednik Pokrajinske turistične ustanove, komisarja, dr. Zatta, ravnatelj u- rada za kmetijstvu in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu, dr 1 Guglielmo Reggio, glavni komisar javne varnosti na Opčinah kot zastopnik kvestorja, dr. Perco, dr. Baša in dr. Galanti od Kmetijskega nadzorništva, dr. A-pollonio od Pokrajinske turistične ustanove, dr. Romeo Orlando, predsednik zveze trgovcev in gostincev ter enologa Oscar Kessi-soglu in Alojz Škrk. Po nagovorih odv. Vollija, prof. Zatte in zahvali repentaborskega župana so nagrajencem podelili nagrade. Prvo nagrado (zlato kolajno in 40.000 lir) je dobil za svoj teran Alfonz Guštin s Cola, drugo nagrado Stanko Ravbar iz Repna (zlato kolajno in 30.000 lir), tretjo Josip Bizjak s Cola (zlato kolajno in 20.C00 lir), četrto Alojz Milič iz Repna (srebrno plaketo in 10.000 lir), peto Anton Guštin s Cola (pokal in 5.000 Ur), šesto nagrado ex aequo so dobili Marija Guštin iz Repna (srebrno kolajno in 5.000 lir), Franc Guštin iz Repna (srebrno kolajno in 5.000 lir) ter Anton Guštin iz Repna (srebrno kolajno in 5.000 lir), sedmo nagrado ex aequo pa sta do- „ . , .... ... | . ne ustanove, dr. de Rinal-lbila Josip Škamperle s Cola (bro- rstu se ob priliki strašne po- dim, ravnatelj omenjene ustano-1 nasto kolajno in 5.000 lir) ter tresne nesreče ki je zadela ma- ve, dr. Giovanni di Giorgio kot Anton Škabar iz Repna (bronasto kedonsko prestolnico Skoplje, po-1 zastopnik vladnega generalnega I kolajno in 5.000 lir). ................................m.immilli.. lì.mu i’i n im m mm Im ijiii i lilo m 11 » n m ■ 111 ■ um.. Na krvni banki se je do snoči prijavilo že 30 krvodajalcev Od čaznih strank in organizacij smo včeraj prejeli vrsto sporočil, solidarnostnih izjav in pozivov za pomoč. CGIL Neva delavska zbornica CGIL je včeraj razširila po vseh tovarnah in drugih 'obratih številne letake, v katerih izraža globoko solidarnost tržaških delavcev jugoslovanskim delavcem ' in njih ZBIRALIŠČA ZA POMOČ Na osnovi poziva SKGZ so vaščani, odbori prc svetnih društev in drugi prebivalci uredili naslednja zbirališča za zbira-ranje pomoči katastrofalnega potresa v Skopju. Osrednji zbirni center je urejen na sedežu v Ul. Geppa št. 9 tel. 31-113 in bo odprt danes v nedeljo od 9. do 13 ure in naslednje dni od 7 do 21. ure. Na osrednji zbirni center naj nabiralci čimprej dostavijo zbrane prispevke, da jih bo mogoče najhitreje in zato tudi najbolj učinkovito poslati ponesrečencem. Zbirališče na Primorskem dnevniku, Ul. Montecchi 6 bo odprto od ponedeljka dalje nepretrgoma noč in dan. Barkovlje: na sedežu pro- svetnega društva od 20. do 22. ure in na sedežu celice KPI Matjašič pri Rumeni hiši od 19. do 22. ure. Sv. Ivan: na sedežu p. d. Slavko Škamperle od ponedeljka naprej od 20,30 do 21,30. Skedenj: sa sedežu p. d. Skedenj danes od 9 do 12, od ponedeljka naplrej od 20.30 do 21.30. Prosek • Kontovel na sedežu prosvetnega društva danes od 9 do 12, od ponedeljka naprej od 20.30 do 2130. Opčine: p. d. A. Cok in p. d. Opčine v prosvetnem domu danes od 9 do 12, od ponedeljka naprej od 18 do 20. Padriče danes pri Grgiču Rafaelu št. 52 od 9 do 12. Bazouut v pekami MARC. flemanjc V Društveni gostil-njazplr Oskarjtt. Boršt v gostilni BERCE. Boljunec '4 trgovini Jestvin Drago žerJaj in v mesnici. Dolina na sedežu prosvetnega dry^tvg danes od 12 do 13, od pcšiedfeflka naprej od 21. do 22. ure. Prebeneg: v gostilni pri S andrò tu. Mačkovlje: v gostilni Tul. Zgornja Kolonja: prosvetno društvo «Bačar» od 19 do 20. Sesl.jan: trgovina Trčon. Križ: v društvenih prostorih od 20. ure dalje in v Ljudskem domu v baru. Nabrežina: rv prosvetnem društvu od 14. do 16. ure. fterapoiaj: od 19 do 20 v društvenih prostorih. *»\| * it ». • sindikatom. Nova delavska zbornica poziva delavce, naj izrazijo delavsko solidarnost in darujejo svojo kri pri tržaški krvni banki v Ulici Pietà ter naj darujejo, kar je v njihovi moči, da pomagajo prizadetemu prebivalstvu. Darove sprejemajo na sedežu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares 8. PSI Pokrajinsko tajništvo PSI je po. sialo jugoslovanskemu generalnemu konzulatu naslednjo brzojavko: «Tržaški socialisti smo globoko užaloščeni zaradi strahotne nesreče v Skoplju in izražamo globoko sočutje ter bratsko solidarnost. Tajnik Pittoni.» Pokrajinsko tajništvo PSI se priključuje vabilu za solidarnost s ponesrečenci v Skoplju, ki ga je objavila Slovenska kulturno-go. spodarska zveza in poziva člane Tudi v tržaški krvni banki se je pričela hvale vredna akcija za zbiranje krvi za žrtve strašnega potresa v makedonski prestolnici. Prva med temi je bila neka Loretta Muha iz Trsta. Kljub prvi materialni pomoči tržaška krvna banka poziva vso tržaško prebivalstvo, naj žrtvuje nekaj krvi za prizadete prebivalce v Skopju. Oddelek za transfuzijo krvi bo odprt vsak dan od 8. do 21. ure. Ze v predvčerajšnjih dopoldanskih urah se je zbrala vrsta Tržačanom, moških in žensk, da bi diflbvkti' SVOje kri. Primarij tržaške bolnišnice prof. dr. Carlo Lang nam je povedal, da prihajajo vsako uro prostovoljni krvodajalci, ki se zavedajo svojega doprinosa prebivalcem porušenega Skopja. Razne organizacije in stranke kot npr. CGIL in KPI sta poslali že svojo skupino krvodajalcev. Hvale vredna akcija zasluži vsekakor vse priznanje. Profesor Lang nam je še povedal, da je poslal tržaški Rdeči križ nekaj materiala za prvo pomoč, toda še vedno je vsega premalo. Iz Izole so namreč že pripeljali v Trst 50 praznih stekleničk, ki čakajo za prevoz. Težava je velika, nam je rekel primarij tržaške bolnišnice. Namreč tržaški Rdeči križ ne razpolaga s hladilnimi vozovi za prevoz krvi. Dokler pa teh ni, ni mogoče izvršiti nobenega prevoza. Kri mora imeti namreč vedno isto temperaturo. Pozanimali so se v videmski bolnišnici a so dobili negativen odgovor. Sedaj pa posredujejo, nam je rekel prof. Lang, pri generalnem konzulatu SFRJ. Akcija ni tako preprosta, toda z dobro voljo in s solidarno pomočjo tržaškega prebivalstva se bo dalo marsikaj napraviti za prizadete v Skopju. Medtem ko smo govorili s prof. Langom, je prihajalo mnogo ljudi za transfuzijo krvi. V krvni banki se je nahajal tudi 56-letni Vheli Giuliano, po’ poklicu vrtnar, ki je že 53-krat daroval kri -za’ razno pomoč. Na vprašanje, kaj misli o potresu v Skopju, nam je gospod Vheli odgovoril samo s to besedo: Groznól Podobne izjave so nam dali tudi drugi krvodajalci. Tako" na primer 47-letni tesar Andrej Kranjec, ki je rešil pred leti s transfuzijo krvi mlado dekle, 49-letni Mario Vrabič, po poklicu ladijski mehanik itd. Mlada študentka jezikov N.N. (imena nam ni hotela povedati) nam je rekla, da jo je ta potres zelo pretresel, V krvno banko je prišla, ker je čutila dolžnost, , d» pomaga sosednim bratom. 37-letrii delavec Giuseppe Barovina je mislil iti celo v Istro, da bi prej nudil pomoč ranjencem v makedonski prestolnici. Tržaška krvna banka opozarja še enkrat vse prostovoljce, naj se prijavijo krvodajalnemu odseku za transfuzijo krvi. Po zadnjih vesteh se je do 22. ure pri- javilo na krvni banki okoli 30 krvodajalcev. Poleg tega smo izvedeli, da je poslal italijanski konzulat v Istri prvo pomoč prizadetim v Skopju. Z jugoslovanskim konzulatom v Trstu pa So se domenili,, da bodo poslali v prihodnjih dneh skozi blok pri Škofijah okoli 60 stekleničk krvi. Te bodo nato z jugoslovanskimi hladilnimi avtomobili prepeljali na kraj tragične nesreče, s. v. Smrtna nesreča motociklistov pri Bračanu Dva 20-letna motorista iz Zagra-ja Massimo Gregori in Umberto Battistel sta včeraj izgubila življenje pri cestni nesreči, ki se je dogodila v bližbni mosta nad reko Idrijo pri Bračanu. Gregori je vozil motor, medlem ko je Battistel sedel na zadr.jem sedežu. Na nekem ovinku je Gregori zaradi velike hitrosti izgubil nadzorstvo nad motorjem in silovito trčil v poltovornik, ki ga je z nasprotne strani privozil Federico Con-stantini iz Dolenj. Gregori se je hudo pobil po glavi in je bil na mestu mrtev, Battistel pa je podlegel hudim notranjim poškodbam nekaj minut potem, ko so ga prepeljali v krm insko bolninšico Za žrtve potresa v Skopju so darovali: Na zbirnih sedežih v Tržaški knjigarni in Primorskem dnevniku : Elsa Habe 1000, F. Sigolin 3000, Valerija Kocjančič 2000, Anton Zadel 1000, Eugjnii) Laurertti 5000, Miro, Klavdija in Mila Ivančič 3000, Anton Barič 1000, Stanislav Andolšek 5000, Ivan Cač 2000, Du-Bati Furlan 5000, Dušan Hreščak 5000, Jnže Koren 5000, Ivo Marinčič 5000, Al d a Sila 2000, Gorazd Vesel 5000, Frančiška Kaluža 2000, Krna in Fani Kerštvan 2500, Stanko Lupine 3000, Boris Grgič 2000, Loizka Cebohin 3000, Anica Gombač 3000, Franc Glažar 3000, Fallica Pisk 2000, Rudolf Jagodic 4000, Rafael Perco 5000, Viktor Vatta 30C0, Giuseppe Ladovani 3000, družina E, Lukač 5000, Vlasta Jankovič 2000, Mirko G riio n (Ul. Bergamasco 20) 5000, J. V. 2000, N. D, 3000, komunist 2000, Močnik 2000, družina Karel Ban 5000, Prodan 1000, družina Boris Race 50.000, Franc Trampuš 2000, Vlasta in Armii Ukmar 4000, Boris Bandi 1000, družina Počkar 1000, Luka Čarga 1000, ing. Aleš Vesel 5001, Karlo, Danica in Saško Rustja 2500. dr. Vera Sardoč 5000, Transadria - Bole 50.000, družina Liberio 2000, pevsko društvo «Bazovica Lipa» 15.000. R. Birsa in B, Trampuš z družinama 3000, Cunja Mario 1000, Cunja Emili'a 1000, Jovan Cuk 600, Vekoslav Mesesnel 500, Ugo Margon 10.000, družina Zini 10.000, T.vrdka Central-sped 25.0C0, dr. Miro Adamič 2500, Delly Rutar 1000, Alojz Bucik 500, Vladimir im Elvira Godina 500C, uslužbenci tiskarne Graphis 35.000, Egon Piščanc 2000, dr. M. S. 10.000, Karlo in Angela Gec 5000, Srebotnjak 5000, Valoppi 2000, družina Franc Berginc 50.000, Corrado Maurič 2(100, Marija Glavic 5000, Karlo Serli 1000, Ana Dra-sič 1000, Roza in Bortolo Petronio 2000, Anton Stojkovič 2000. N. T. 5000, prof. Umberto Urban: 2000, Ivanka im Milan Cigoj 5000, Ivana Kante 2500, Slovenka 3000, Livija Klavora 1000 lir. Skupaj 496.600. Prebivalci Lonjerja: Pečar Anton 2000, Cok Gašper 1000, Cok Mirko (Gošp.) 1000, Coir Pina 1500, Glavina Pavla 500, Cok Marijo 1000, Miot Jelka 1000, K.iu-der Jo,sipina 500, Kjuder Alma 2500, Kjuder Slavko 1000, Gombač Anton 1000, družina Škrinjar 5000, Gombač Rudi 1000, Cok Milka 1000, Cok Karlo 500, Cok Melhjor 500, Gombač Karel 1000, Gombač-Kuret 2000, Batič Vilko 1000, Batic Nino 1000, Cok Albina 400, Sudič Ermimio 6iK), Grabovič-Ma-lalan 1500, Batič Netka 500, Ka-kovič Jadranko 1500, Cok-Renko 2000, Lavrenčič Štefanja 500, Cok Ivan 1000 lir. Cok , Nando 1QOO. Kjuder Oskar 2000, Kjuder Milan 1000, Kjuder Miro 1000, Kjuder Miče 1000, Kjuder Amalija 1000, Kjuder Anton 500, Glaivima Učo 1000, Pečar Fabio 1500, Cok Viljem 1000, Pečar Lucijan 200, Križmančič Anton 300, Foraus Enzo 1200, Cok Andreja 500, Črtk Karlo 1000, Cok Albin 1000, Filipčič Pavel 1000, Odovič Josip 200, Cok Amalija 500, Cok Leander 500, Gombač Miče 1000, Cok Rudolf 500, Cok Bernarda 500, Žerjal Lovrenc 1000, Glavina Silvester 1000, Pertot Augustin 100, Cač Antonija 300, Cok Miro 300, Lavrenčič Ar.drej 1000, Mihalič uuka 500, Glavina Silvester 300, Merlak 1700, Pertot Milam 1000, Cok Bogomir 1500, Grgič Vinko 100, Hrovatin Milan 2000, Cok Marija 500, Bužom 500, Cok Angel 1000. Blokar Nine 500, Vouk Danica 300, Zorza Gabrijel 300, Bernetič Boža 200, Batič Miran 4(0, Mavec Josip 200, Benčič Jakob 500, Cok Miljo loco, Cok Ivan 1000, Godina Ernest 200, Gombač Ernest 100, N.N. 500, ter simpatizerje in vse prebivalce, naj izrazijo svojo solidarnost s prispevki v denarju in zdravi i """""""""""""""""""""""''o..............................i................1111...1111........................................,................... lih na zbirnih centrih, ki jih je organizirala SKGZ v Ul. Geppa 9 in v Ul. Montecchi 6. Razen tega pa opozarja, da obstajajo drugi centri na sedežih prve pomoči RK. KPI Tržaška federacija KPI je včeraj poslala centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije in iz- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. julija 1963 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 6 oseb. UMRLI SO: 76-letni Luigi Fonto-lan, 54-letna Angela Kalz por. Bo-nes, 84-letna Maria Ritar vd. Kenda, 90-letna Amabile Fabris por. Pe-■iquitto, 68-tetna Maria Smotlak por. Pobega, 83-letma Marta CosuMsh. vršnemu komiteju Zveze komu- ( OKLICI: tehnični uradnik Giusep- n ICTOtl IiIrt/tflmtttA « .... 1 — J — * L__ _ ... nistov Jugoslavije naslednjo brzojavko; «Ob strahotni nesreči, ki Je tako nepričakovano zadela jugoslovanske narode, izrekamo v imenu slovenskih in italijanskih komunistov tržaškega področja naše globoko sočustvovanje. Prosimo, sporočite makedonskemu ljudstvu, ki neposredno preživlja tako tgžko preizkušnjo, vso našo bratsko solidarnost.» Federalni komite in federalna nadzorna komisija avtonomne federacije KPJ sta včeraj objavila uradno sporočilo, v katerem izražata svojo solidarnost z jugoslovanskim narodom ob tej katastrofi. Istočasno izražata sožalje italijanskih in slovenskih komunistov tržaškega ozemlja jugoslovanskim komunistom in prizadetemu prebivalstvu. Tržaška federacija KPI se pridružuje pozivu SKGZ in poziva svoje člane, prijatelje in simpatizerje, naj pošljejo svoje prispevke v denarju in v zdravilih na naslednje naslove: SKGZ — Trst, Ul. Geppa 9, ali Primorski dnevnik, Trst — Ul. Montecchi 6, in naj darujejo kri na krvni banki v Ul. Pietà za ponesrečence od potresa. Člani federalnega komiteja in nadzorne komisije so sinoči na svtìjem sestanku zbrali za ponesrečence 41.000 lir. SVET SKUPNE SLOVENSKE LISTE Svét Skupne slovenske liste je poslal gospodu Rudiju Janhubi, generalnemu konzulu SFRJ v Trstu naslednjo brzojavko: «Svet Skupne slovenske liste iz- pe Gojak in gospodinja Liliana Collari, električar Sergio Busetti in šivilja Laura Gametam, nameščenec Mario Del Piero in uradnica Mirella Maccarato, krojač Francesco Ian-no in šivilja Lidia Filtplich, podčastnik Pasquale Gonnelli in gospodinja Lidia Salich, častnik Francesco Caporioni In gospodinja Maria Grazia Udina, gasilec Marino Delta in gospodinja Luciana Vatta. krojač Mario Ramaci in šivilja Franca Romano železničar Ennio Scabar in u-radnica Silvia Canarutto, mizar Dt-no Cossovel in prodajalka Bruna Marin, mesar Pietro Crisman in gospodinja Maria Narduoci, uradnik Giovanni Pretto in uradnica Fulvia Sain, inženir Sergio Antonini In u-čiteljica Maria Romagnoli, stražnik javne varnosti Raffaele Battista In gospodinja Lucilla Lo Presti, električar Ubaldo Bove in šivilja Italia Malocchi, študent Giulio Varini in študentka Adriana Ulenl, šofer Pietro Apollonio In gospodinja Edda Scarpa, delavec Vittorio De Antoni In frizerka Renata Gambate, kamnosek Sergio Renato Marussi in baristka Maria Crevatin. knjigovodja Valentino Galasso in učiteljica Maria Maz-zarol, mehanik Rolando Cramaslet-ter in delavka Anna Bonetti, pleskar Antonio Biloslavo in gospodi-nja Lidia Tugliach, nameščenec Antonio M-asl in gospodinja Maria Grazia Peschltz, uradnik Enrico dr Fraudimi in študentka Maria Luisa Romano, uradmk Giuseppe Pangher In uradnica Luciana Fonda, zoboteh-nlk Claudio Morpurgo Io obrtnica Annamaria Lampreoht, nameščenec Livio Pangos in gospodinja Bruna Lapagna. farmacevt Dino dr. Parma in uradnica Adriana Corine, georne- Včeraj-danes ter Plinio Calda ri ni in uradnica A-driana Vatta, kapitan dolge plovbe Nlvio Terpio in šivilja Irma Majcen, električar Germano Ra smini in gospodinja Maria Luisa Fondai, uradnik Giovanni Marinatto in uradnica Angela Romano, pravni zastopnik Dirk Hiaouen in prevajalka Marija Krajnc, nameščenec Angelo Emmi in Maria Grazia Lombardo, čuvaj Ennio Moretti in uradnica Terestna Sfreddo, mehanik Fulvio Sodomaco in blagajničarka Adella Zupancich, čuvaj Corrado Silvestri in gospodinja Gabriella Pieri, uradnik Giuseppe Giorda in uradnica Maddalena Makovec, nameščenec Sergio Fortunati in prodajalki Idia Cotte rie, sna-žilec Francesco Murgolo in delavka Giovanna Azzara, državni upokojenec Michele Granatiere in gospodinja Dolores Furlan, nameščenec Vinicio Michelazzi in gospodinja Silvestra Trobec, zidar Raffaele Di Fazio in delavka Nivea Pastor, mizar Bruno Franco in delavka Marietta DI Fazio, nameščenec Ettore Devide In uradnica Elena Pansera, nameščenec Enzo Dovier in gospodinja Laura Manosperti, magister Lino Gugliel-mucci in uradnica Vibtorlna Del Ne-gro-Birello. nameščenec Giorgio San-tin io uradnica Dolores Gallužzi, geometer Luciano Bruoello-Zanitti in tiipografka Grazia Maria Perna, e- URARNA - ZLATARNA •—LAUR ENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata izbira ur in zlatnine za POROKE in KRSTE Poseben popust ! lektričar Stefano Rossi in uradnica Adriana Ferluwa, pomorščak Ahredo Ambrosi in delavka Adriana Raha-cioh, uradnik Luigi Farci in uradnica Ardea Bratos, zastopnik Claudio Gentile in uradnica Maria Luisa Dudioe, šofer Fulvio Zugna in gospodinja Rosanna Sforzina, uradnik Bruno Moderc in prodajalka Marina Berdon, električar Silvano Castagna in gospodinja Maria Buffon, uradnik Stello Libanti in uradnica Maria Bullo, delavec Giovanni Cruciai m prodajalka Loredana Fabiani, šofer Marcello Zanier in gospodinja Maria Teresa Grandolfo, urad-nijt paolo Oheni in uradnica Ma-riaiba Nadalut, prodajalec Giorgio Marin in prodajalka Carla Moderc, častnik Antonino Carni ulti In gospodinja Liselotte Ohkirciher, elektrikar Vittorio' Framoeschinq ?Vn šivilja Élsa Braida, tehnični uradnik Giorgio Radini in uradnica Carmela Benedetti, dekorater Libero Strain in gospodinja Liliana Nusohak, elektro-mehanik Edoardo Coslovich in uradnica Narcisa Losito. hidravlik Mauro Giugovaz in pletilja Guerrina Bettinelli, delavec Ennio lenco in nameščenka Luciana Debegnac, ko-lavdator Flavio Moro in frizerka Marcellina Colombia, barist Francesco Mastello in baristka Silvana De Giovanni, uradnik Giacomo Devescovi In uradnica Adriana Orel, natakar Bruno Zaro in gospodinja Maria Teresa Macchi, železničar Luciano Stok in uradnica Lucilla Novel, strojni kapetan Fabio Slmonrl-ni in uradnica Gioia Sossi, zidar Se- verino Vesnaver in šivilja Anna Maria Bezin, mehanik Rodolfo Germel-1« in prodajalka Norma Aurelio, u-radnik Silvio dr. Batlaben in asistentka Bianca Maria Petelin, prodajalec Donato Zadnik in uradnica Malvina Pastrovicohlo, študent A-driano K.lup in študentka Alberta Pogorelz, nameščenec Bruno Mena-pace in nameščenka Renata Fama, uradnik Luigi Mangione in prodajalka Claudia Zudettloh. delavec Giorgio Degrassi In gospodinja Adele Trifoglio. BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN " BENETKE 36 43 20 19 53 90 90 65 LOTERIJA 15 4 11 32 47 53 44 21 1 8 73 12 14 89 64 59 60 59 42 32 50 13 66 15 49 61 1« 47 41 3 88 61 2 36 50 1 10 71 85 42 86 87 ENALOTTO 1XX 11X 2X1 2 X X Enajstič je bilo 228 in dobi vsaka po 145.800 lir, desetic pa je bilo 1414 in dobi vsaka po 23.500 lir. LEKARNE ODPRTE DANES INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. Revolte!;a 42; Depangher, Lil. S. Giusto 1; Manzoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Ail’Angelo d'oro, Ul. S. Pellico. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr Codermatz. Ul Tor San Piero 2; Marchio, Ul Ginnastica 44; ile-pangher Ul San Giusto 1: Alla Ma-donna del Mare, Largo Piave 2; Za netti, Testa d’Orp, Ul Mazzini 43 R. E* D» AìTiA» Trst, Ul. F. Severo št. Sb — Tel 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) S* A* F« A* in vse elektroavto predmete in nadomestne dele Novi lastnik LISJAK ( LIS I ANI ) se vljudno priporoča XIII. Gorenjski Sejem v KRANJU OD 2.13. AVeUSIA 1963 Izkoristite ogled prelepe kranjske dežele in obisk sejma - Vsak dan ples in druge zabave - Folklora - Večerni programi KRANJ in GORENJSKE LEPOTE ,K4S VABIJO N.N. 300, Gombač Emil 500, Maver Anton 500 lir. Prebivalci Katinare: Biščak Beta 2000, Svara Anton 3000, Babuder Pina 500, Kalan A-nica 2000, Senica 200, Pilato Marco 1000, Zudek Nino 200, De Martino 200, Bruni 200, N. N. 200, Žnideršič 250, gosp. župnik Mi-klavec Albert 1000, Panetteria Cattinàra 250, Ciak Rosetta 200, Viola Olga 500, Simčič Slavko 1600, Lavrenčič 400, Milka Spetič 1000, Babič 300, Spetič Svetko 500, Orel Ada 2000, šolski sluga (trgovska šola) 340 Rojac 1000, Lorenzi Tina 500, Čok (Katinara) 200, Gorjan Binča 1000, Pecchiari Guna 2G0, Lavrenčič Franc 1000, Marc Marija 300, Pečar Ivanka 500, Granduč Alojzija 500, Pečar Dora 150, Pečar Avgust 200, Stopar Genovefa 300, Pečar Helena 1000, Lindi Antonio 1000, N.N. 150, Lavrenčič Josip 200, Lavrenčič Ivan 1000, Liljana 500, Vouk Karel 500, Passauro E. 100 Cok Nada 200, N. N. 100, Lavrenčič Just 500 lir. Skupaj prebivalci Lonjerja in Ratinare 112.340 Skupaj zbrano 27 julija 608.940 Zbrano 26. julij» 91.000 Skupno zbrano 699.940 RESTAVRACIJA BAR «LA MARINELLA» Barkovljansko nabrežje 30. in 31. julija od 21. ure dalje Gledališka agencija ADAM iz Bologne predstavlja Coroussel des Miss sexy + sexy + sexy Najlepša francoska dekleta! «Desabilles», perilo ln kopalne obleke francoske kopalne sezone — poletje 1963 z udeležbo MISS FRANCE 1963 prof. Monique Milan MISS CÒTE D’AZUR 1963 Christiane Sibellin MISS ALSACE 1963 Marie José Pierrard MISS PARIS 1963 Nicole Pelloss in napovedovalec francoske RTV Charlys mr. Jean Raibaut na velikem gala plesu ter defi-leju lepotic za kreacije francoskih modnih hiš 1963 Margaret, Larraine, Codax iz Pariza in Marseilla Atrakcija z vami in za vas NA FESTIVALU 1963 Bossa Nova — Madison — Hully Gully DVA ORKESTRA Naročanje miz pri ravnateljstvu lokala Kino * Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 14.30 «Taur 11 re dei;!* forza bruta». Film, kl so ga snemali v Trstu in Postojni. Fenice 16.00 «I tre implacabili» '■+ Eastmancolor, Geoffrey Horne. Excelsior 16.00 «Horor» Gerard Ti-chy. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Anonima pecato» George Hamilton. Supercinema 14.30 «I guerriglieri della jungla». Alabarda 15.00 «L’urlo dei marines» Alex Nlcols. Filodrammatico 15.00 «La spada di Robin Hood». Technicolor. Don Taylor. Aurora 14.45 «FBI Cape Canaveral*. Cristallo 15.30 «Il segno di Zorro». Technicolor. Sean Flynn. Capitol Zaprto zaradi počitnic. Garibaldi Zaprto zaradi nočitnlc. Massimo 16.30 «Le 3 spade di Zorro» Gloria Millanti. Impero 15.00 «Thiara Taihitl». Moderno Zaprto «aradi počitnic. Astoria 15.00 «Il figlio di Kociss». Technicolor. Rock Hud'on. Astra 15.30 «Diciottenni al sole». Vittorio Veneto Revija polici iških fil. mov. 15 00.«La banda Casaroli», Renato Salvatori. Prepovedan# mladini. Abbazia 14.30 «I ponti di Toko-RI» William Holden. Marconi 16.30 «L’isola misteriosa». Teichmco'or. Michael Craig. Ideale 14.30 «1,1 trionfo di Pani» Vil'a». Technicolor. Pedro Armen-dariz. KINO NA PROSTEM Satellite 20.30 «L’occhio caldo del cielo». Technicolor. Rock Hudson, K1 rk Douglas. Marconi 20.15 in 22,03 «L’isola misteriosa». — Technicolor. Michael Craig. Skedenj 20.15 (v dvorani ob 18.001 «Una vita difficile» Alberto Sordi. Paradiso 20.30 «La strada a spira'e» Technicolor. Rocik Hudson. Jutri; «Divorzio all’italiana». Prepovedano mladini. Danes; v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki» Ob 21 uri v nemščini «Der Kalsertraum von Mlrama-re», ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan In Karlota». V ponedeltek v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki». Ob 21. in ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Karlota». Dr. VERA SARDOČ Ul. C. Battisti 4, tel. 61-692, bo odsotna od 29. julija do 18. avgusta. U ESPOSIZIONE tuROPta orna MBCCHINQ uiehSiu, MILANO ' 'Informacije, kataloge in hotelske rezervacije za «8. EVROPSKO RAZSTAVO ORODNIH STROJEV», zahtevajte pri UQIMU - Milano Corso Matteotti, 11 ? Tel. 700167 • 700353 Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.) specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobodravniški univerzitetni kliniki v P A D OV 1 Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogai Ul. Carducci • Ul. Milano Telefon 68-349 Mali oglasi VSTOPNICE za zaključno prireditev folklornega festivala ki bo v Kopru v soboto, dne 3. avgusta, so v prodaji v Trstu pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29243. V R E v C vsakovrstne in platno iz jute dobite pri tvrdki: Ugo Margon TRST Ul. Fonderia 10 Telefon 90-720 kopalne OBLEKE, perilo, poletne bluzice iz pletenine, nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške in otroke p0 najntžjib cenah v Trstu, dobite pri «MAGLIABELLA» na Kor-zu Garibaldi 11 (Barriera) nekaj Korakov od avtobusne postaje. Postr» ženi boste v vašem Jeziku. FANTA za trgovino Jestvin išče Tavčar, Piazza Vico št 3. POKRIVANJE PODOV ln pod! 12 plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje, preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst, žimnice sa kopanje od 3900 lir dalje, žimnice Iz platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 lir dalje dobite pri «ITALPLAST», Trst, Trg Ospedale 6, tel. 95-919. PRODAMO HIŠO v Rablju (Cave del Predil) št. 40. ki ji pripada vsako leto 48 kub. m drv. Vsa pojasnita dobite pri Salvi v Dolini št. 126. FANTA sprejme Cartacei tovarn* vrečic, Ulica Follatoio 7 (nasproti Viscose). AUTOFORNITURE CARLO LUPO Trst, Ulica S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Fiat menjalniki, amortizatorji bati, ležaji, tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame Marije Kocjančič vd. Pregare Posebna zahvala gosp. župniku Angelu Kosmaču za tolažilne besede ter vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI OSTALI Ricmanje, 28.7.1963. Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi KAROL GODNIK Dragega pokojnika smo pokopali 22. julija v Komnu. Lepa zahvala č. župniku, komenskemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: sestri Alojzija in Marija, brata Viktor in Jožef, svak, svakinje, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. Komen, Trst, Ljubljana, 27. julija 1963. ZAH VAL A Vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše ljube žene in mame MARIJE OPPELT roj. LUXA se najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zaavala prečastitim gg. Živcu, župniku iz Bazovice in Kando S. J. ravnatelju SIC dr. IURGOTTI E. in osebju, Radijskemu odru, pevskemu zbo-ru Proseka Kontovela pod vodstvom gospoda Cibca, nosilcem in darovalcem cvetja ter prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti. Žalujoči: DRUŽINI OPPELT SEZNAM DRUŽINK1 SO PRIŠLI KONČNO DO STANOVANJA Občinska komisija je dodelila 133 novih ljudskih stanovanj Občinska komisija za dodeljevanje ljudskih stanovanj, ki so jih sedaj zgradili za brezdomce, je pri točkovanju posameznih prosilcev uporabljala naslednje kriterije: Prošnjo za stanovanje so lahko vložili vsi brezdomci, ki imajo italijansko državljanstvo in stalno bivališče v tržaški občini, razen beguncev; komisija je proučila prošnje samo tistih prosilcev, ki so vložili prošnjo v predpisanem roku, in sicer do 1Š. julija 1962; niso bile vzete v poštev prošnje oseb, za katere so ugotovili, da imajo tako visoke dohodke, da si lahko poskrbijo stanovanje na prostem trgu. Poleg tega So bile izključene družine, ki že stanujejo v stanovanjih kake javne ustanove, ter osebe, za katere skrbijo razne podporne ustanove. Tdčkovarlje sprejetih prošenj je bilo Sestavljeno ha oSrtovi dejanske potrebe posameznih družin, njihovega sedanjega stanja in dobe stalnega bivanja v tržaški občini. Komisija sporoča, da bodo v najkrajšem času poskrbeli za vselitev družin, ki so jim bila nakazana stanovanja. Poleg tega komisija sporoča, da ne bodb morali vsem družinam, katerih prošnje so bile sprejete, dodeliti eno pd sedaj zgrajenih stanovanj, ker le znano, da sedaj zgrajena stanovanja po številu sob ne ustrezajo potrebam vseh družin v se znamu. Zato bodo poskrbeli za primerno rotacijo z družinami, ki ze stanujejo v ljudskih stanovanjih. V primeru pa, da bo kaka družina iz onega ali drugega razloga zavrnila dodeljeno stanovanje, bodo prbsta stanovanja dode- ljena družinam, ki so vključene v rezervni seznam. Komisija je dodelila stanovanje naslednjim 133 družinam: Vittorio Vitali, Carlo Danieli, Gerardo Kressevich, Antonia He por. De Bellis, Pietro Ziza, An- bèrna, Vittorio Marascutti, Giovanna Scherlanz vd. Kante, Attilio Zeni, Licia Leiter por. Kravos, Giuseppina Amelia Cornuti, Rodolfo Della Filippa, Emilio Tiberio, (ìiuSfeppe Kneipp, Benito Stoeca, Luciano Zorzet, Leonardo Brunetti, Michèle Rutigliano, Francesco Papadopolos, Tobia De Michele, Umberto Comìsel, Aurelio Schae-fer, Ennio Maddalenl, Renato Bar. di, Aristide Zucchi, Marcello Ri-gutti, Mario Memoh, Francesco Quinta valle. Addito Moratti, Angelo Furlan, Stanislao Bislacchi, Giuseppe Sossi, Romano Herman-ski, Francesco Groppazzi, Enrico Borsetti, Pietro Berni, Bruno Iu-ris, Aldo Medeconi, Mauro Maf-fione, Andrea Masé, Nereo Capanni, Michele Mongello, Albina Si-fol, Giuseppe Tiberio, Bruno Rosmini, Egidio Clautani, Cosma La-nacobia Ferruccio Montanaro, Eugenio Zennaro, Giovanni Berce, Ferruccio Depatri, Mario Merku-sa, Antonio Farella, Mario Scalla, Lino Zanovello, Armano Picek, Bruno Paliaga, Luciano Carminati, Stellio Venier, Odino Ellero, Rodolfo Radovini, Aldo Genzo, Francesco Sluga, Marcello Vaglie-fi, Adriano Trevisani, Michele Dra. scek, Vittoria Muha, Carlo Iaz-bez, Giovanni Onscak, Lidia Mat-ticchio, Bruno Celli, Silvia Poiau- ''•iitMmiiiiiuiiiiimiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiMiiMiimifmiMiiiiiMimlniiiMiiinfiiiMiHMHiiitHmiiiHHiiiiMimii HUDA PKOMETNA NESREČA V UL. PICCAHDI Smrt priletne upokojenke ki jo je podrlo vozilo v , Zensko so identificirali šele pozneje, ker ni imela pri sebi dokumentov V včerajšnjih jutranjih urah se je v Ul. Piccardi dogodila tragična cestna riesreča, pri kateri Je našla smrt priletna upokojenka. Okrog devete ure je 84-letna brancésca Mislej vd. Burgstaller, "! je stanovala pri vnuku ClaU-P'u Castellaniju v Ul. Fortunio 4 •!e stala na pločniku pri hišni ®t. 40 v Ul. Piccardi na vogalu Oh dell’Eremo. V istem trenuten je proti Ul. ReVoItella pri-Vozil pa motornem trokolesU last tržaške občine 29-letni Luciano «asiaco iz Ul. Piccardi 4L Basia-c? se je tedaj moral izogniti vo-Z1'u. ki je prihajalo z nasprotne stpaivi in je ostro zavil na desno,, zavozil ca pločnik in po- drl Mislejevo, ki je tam Stala nič hudega sluteč. Pri padcu se je Mislejeva hudo pobila po glavi, čelu in zatilju. Kc só na kraj nesreče prihiteli bolničarji RK je nesrečnica bila Že v predsmrtnem boju. Med petjo v bolnišnico pa je podlegla hudim poškodbam. Na kraj strašne nesreče so prihiteli tudi karabinjerji iz Ul. del-1’Istria, ki so opfavili potrebne formalnosti. Sele popoldne so i-dentiflcirali nesrečnico, ker fri sebi ni imela nobenega osebnega dokumenta. Truplo pokojne Miislejeve so prenesli v mrtvašnico glavime bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Jiùic ita tutù mik nik vd. Bassi, Leone Corazza, Sante Colamartino, Oaetano Sorsi Ba. Cicchi, Antonia Ukovich vd. Kr-Scak, Lodovico Canciani Giovanni Tommasini, Carlo fcarmasin, Anastasio Persi, Francesco Majcen, Giovanni Ciacchi, Luciano Carme-li, Carlo Cherubin, Libera Sala-teo, Riccardo Castellani, Balduino Bagatin, Vittorio Deancovich, Corrado Maiorano, Rosa Nicolacci por Furlani, Natale Canciani, Sergio Novaro. Renata Leve, Santo Raimondi, Egone de Carli, Licio Reduce, Giuseppina Semoli, Aldo Li-bossi, Domenico Fabbris, Vito Gambara, Otello Affatati Pietro Cadel, Carmela Derin vd. Pizza-mus, Giovanni Lovrecich, Tosca Bigi por. Furlan, Ester Benci vd. Zorzin, Costantino Schweitzer, Sonerò Krasna, Rodolfo Ukmar, Duilio Narduzzi, Giuseppe Nemaz, Nicolò Mauro, Sergio Martin, Mario Lucchesi, Egidio Sbricchi, Angelo Flora, Roberto Famea, Bruno Caruso, Teresa Tadina, Stellio Tó-mat, Rodolfo Hrovatin, Romano Bearzi, Mario Dossi, Raffaele Grillo. Angelo Zorzetto, Bruna Ferrari vd. Planis, Massimiliano De-vidé. PO KATASTROFALNEM POTRESU V SKOPJU Solidarnost goriških Slovencev z bratskim ljudstvom Makedonije Prostovoljne prispevke za pomoč zbirajo SKOZ, SPZ in prosvetna društva na Goriškem - Brzojavka goriške federacije PSI TtidtnA UUdhiUm V ponedeljek, 29. t. m. ob 18. ■n 20.30 url na prostem ponovitev filma predvaja danes 28. t. m. ob 16. in UJO uri M prostem barvni Supertechnirama film: VENERE IMPERIALE (Cesarska Venera) Igrajo: • GINA LOLLOBRIGIDA STEPHEN BOYD RAYMONDO PELLEGRINI in drugi VENERE IMPERIALE Glede zapostavljanja slovenšči-ne na praznik terana smo dobili naslednje pismo; Kot je znano, je bit v soboto 20. in v nedeljo 21. t.m. v Rep. nu praznik terana in pršuta. Ker ,em *t nekaj takega skoraj predstavljal’, sem pohitel v soboto zvečer v Repen, da se bom lahko prepričal, če bodo moja predvidevanja odgovarjala resnici, Ze pred tem praznikom terana in pršuta smo opazili v mestu lepake samo v italijanskem jeziku, ki so vabili ljudi v «Zolla di Mon. rupino», med temi pa ni bil niti eden v naSem slovenskem jeziku. Kot sem ie prej omenil, sem bil v soboto zvečer v Repnu Ob otvoritvi te naše kraške dobrote tn uide! kaj žalosten dogodek. Ob otvoritvi je bilo nekaj govornikov, ki so govorili samb italijansko, v domačem jeziku pa je bit zastopan samo župan in tako malo, da se ni skoraj opazilo, da smo čisto v slovenskem kraju. Saj fta teran in tudi pršut s sto-venskega Krasa in prav gotovo niso rastle trte na aPiazza Unità d’Italia» in niti ne na «Corso Italia». Toda nadvse graje vreden je po o- ... - sai je nsalo samo po italijansko. Vpra-al sem po slovensko pol litra te. rana in sem dobil odgovor: «O-irastite, govorite Po tržaško (ita. i jonsko), ker mi slovensko ne razumemo.» Vprašal sem, kdo je ta praznik Organiziral in odgovorili so ini: tUstanova za turizem». Takoj zatem sem videl zttanče in rekel, kako je žalostno, da »e naši ljudje morajo vedno prosto, voljno zasužnjevati, [n to prav u tem času. ko Se v«i zastopniki v mestnem Občinskem svetu bo-fijo za dvojezičnost, se v čisto slovenski vasi to dogaja. Zupan in usi svetovalci repen, taborske občine bi lahko posredovali, da bi se vse lahko prav lepo izteklo. Razočaran obiskovalec i mia nauvse graje vrea bil dogodek, ko sem takoj tvoritvi prišel k blagajni, , n J or» lei snmn Katastrofalni potres v Skopju, ki je zahteval tako ogromno število človeških žrtev, je bolestno odjeknil tudi med goriškimi Slovenci, kt globoko sočustvujejo s težko prizadetim prebivalstvom Makedonije in mu izražajo svojo solidarnost. Pokrajinska federacija PSI iz Gorice je poslala glavnemu odboru SZDL Slovenije v Ljubljani brzojavko, v kateri Izraža sožalje gori-, šklh socialistov ob strahotni nesreči ter solidarnost s tako hudo prizadetimi prebivalci Skopja. S skladu s pozivom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki vabi vse svoje članice naj bodo pobudnice za nabiralne akcije za prizadete Makedonce, so tudi na sedežu SKGZ in SPZ ter na sedežih podeželskih prosvetnih društev začeli z nabiralno akcijo v ta namen. Na sedežu SKGZ in SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. sprejemajo prispevke od jutri, v ponedeljek, dalje od 8. do 14. ure. Na sedežu prosvetnega društva «O. Župančič» v Stand rezu sprejemajo prispevke danes, v nedeljo od 10. do 13. ure in ob delavnikih od 19. do 21. ure. Na sedežu prosvetnega društva v Bteverjanu od ponedeljka dalje vsak dan od 21. do 22. ure. Pri prosvetnem društvu v Doberdobu sprejemajo prispevke iz vse doberdobske občine od ponedeljka dalje zvečer od 20. do 21. ure. Za Pevmo, Oslavje in St. Maver sprejemajo., prispevke na sedežu društva v Pevmi danes od 8. do 12. ure in od ponedeljka dalje zvečer od 20. do 21. ure. V Sovodnjah sprejemajo prispevke za vso občino nh sedežu domačega prosvetnega društva danes, v nedeljo od 10. do 12. ure in ob delavnikih od 20. do 21. ure. Prvi darovalci: Pokrajinska federacija PSI v Gorici 10.000 lir; Marko Valtrič iz Gorice 5000 Ur; Ernesta Boltar, Gorica 2000 lir. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trti • Dl. *v. Irantlšk» »t TVtolon 0|.7»!i N O V O : Stendhal: Parmska Kartuzija L 1.950 kino PROSEK i KONTOV EL Predvaja danes 28. t. m. ob 16. uri barvni film: U NOTTE DELL’INNOMINATO (Noč neimenovanega) I8rajo: DAN HARRISON, CHARITA RUIZ, MIRKO ELLI8, FOSCO GIACCHETTI in LORELLA DE LUCA KIWO «IBIS» PROSEK Predvaja danes 28. t. m. ob 16. uri I MISERABILI (BEDNI) Posnet po nesmrtnem romanu Victorja Hugoja. Največji evropski film v cinemascopi! technicolorju Igrajo: nepozabni JEAN GABIN, DANIELLE DELORME, SER-GE REGGIANI in BOURVILLE H’OLETNI KINO «SATELLITE»—! BORGO S. SERGIO — ob začetku avtobusa »t. 21 Predvaja danes 28. t. m. ob 20. uri barvni Universa! film: l’OCCHIO ČUDO Dii cino (Toplo oko c neba) Dramatičen pustolovski Igrajo: R. HUDSON, K. DOUGLAS in D. MALONE v Ponedeljek, 29. t. m. ob 20. uri zabavni film: KOI DURI ^rajo; (Ml, zakrknjeni) TOTO’, p. panelli, SCILLA GABEL, FRED BUSCAGLIONE Hotelske razpoložljivosti na zgornjem Primorskem Goriška turistična zveza iz Nove Gorice nam je 'poslala v objavo poročilo o razpoložljivih hotelskih sobah in ležiščih v ziseb. nih hišah, ki so še na razpolago do ponedeljka 5. avgusta. Po tem sporočilu je na razpolago v hotelu Planika v Ajdovščini 15 ležišč, v Alp-hotelu v Bovcu 26, v zasebnih sobah pa 40 ležišč. V Trenti je vse ztsedeno, v Nanosu v Idriji imajo še prostih 40 ležišč, v hotelu Soča v Kanalu 20 ležišč i 10 pri zasebnikih, v hotelu Zvezda v Kobaridu 50 ležišč in 12 pri zasebnikih, v Mo. stu na Soči je še 10 zasebnih le. žišč, v Novi Gorici je na razpolago še 76 ležišč, od tega v Park hotelu 30, v Sabotinu 20, pri Kek- cu 14 in na Skalnici 12. Na Lokvah je prostih še 10 ležišč pri zasebnikih, v Tolminu v gostišču Krn 10 in pri zasebnikih 15 ležišč ter 15 ležišč v gostišču Vipava v Vipavi. Ta pregled vsebuje samo sobe gostišč in zasebnikov, od katerih je turistična zveza prejela sporo-čilo. Morebitne rezervacije naj si interesenti zagotovijo pri upravi gostišča ali pri turističnem društvu. Prijave v slovenski dijaški dom v Gorici Uprava slovenskega dijaškega doma v Gorici nam je poslala naslednje obvestilo: Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1963-64 v slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem napisano na posebnih tiskovinah, ki jih lahko dobijo pri upravi tega zavoda. Take prošnje bo uprava sprejemala, dokler bo še kaj razpoložljivih mest v zavodu. Podrobnejša pojasnila in navo. dila lahko dobijo prosilci pri u-pravi slovenskega dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Včeraj nekaj po 15. uri so poklicali avto Zelenega križa v Pod-goro, kjer je postalo nenadoma slabo komaj 2-letm Luizi Mlažič iz Podgore Ul. Brigata Cuneo 5. Takoj so jo odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se jé deklica zastrupila s pralnim praškom, ki ga je zaužila v odsotnosti staršev, Nudili, so ji prvo pomoč in deklici je kmalu odleglo. l|IIIIHUITREVISAN I Trst, Via S Nicolo 21, tel 24-01» * Popravila: Via delle Milizie 3, telefon štev. 76-276 I H Vaši izbranci; 20.35: Sama glasba; 21.35: Evropa poje. Ili. program 17.05: Bachove skladbe; 17.25: Vitaliano Brancati: «Questo matrimonio non si deve fare»; 19.00: Angleška glasba srednjega veka; 19.15: Likovna umetnost; 19,40: Vsakove-černi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: C.Ph.E. Bach: «Dvojni koncert za Cembalo, klavir in orkester»; 21.20: Čajkovskega opera «Pikova dama». Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 17.00: Športni dogodek; 18,30: Program za najmlajše; 19.20: «Zlata poroka» — farsa; 20.15: Športni dnevnik; 20.30: Dnevnik; 21.05: A. Dumas: «Il cavaliere di Maison Rouge«; 21.55: Evropsko prvenstvo diletantov; 22.45: Športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 18.00: Drelser: «Ameriška tragedija» — četrto nadaljevanje; 19.20: Rotocalchi In poltrona; 21.05: Dnevnik; 21.15: Poletno veselje; 22.20: Borba proti gangsterju Al Caponeju. PONEDELJEK 29. JULIJA 1963 18.00 Program za najmlajše; 20.00: Sport; 20,30: Dnevnik; 21.05: Wln-ston Churchill: Neustrašena leta (od Tripollja do Sicilije); 21.55: TV priredba: «Zadnja tekma»; 22.20: Simfonični koncert; 23.05: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: G. Scheha-de: «Potovanje»; 23.15: Športne vesti. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 21. do 27. julija se je v go-riški občini rodilo 30 otrok, umrlo je 15 oseb, porok je bilo 3 in oklicev 7. ROJSTVA: Giorgio Marega, Mariella Turlon, Flavio Bressan, Annamaria Megna, Maria Cristina Grion, Cristina Romeo, Ivana Caz-zini, Paolo Venchiarutti, Maria Bucovini, Fabiola Comelli, Franca Godas, Valter Berlot, Laura Fen, Daniele Giovenardi, Fabio Accur-so. Desiderata Tunini, Laura Zni-darcic, Liviana Lissini, Alessandro Waltrisch, Barbara Zanolia, Alida Perna, Alessandro Moimas, Fabio Šuligoj, Mauro Turel, Rosella Virgin, Anna Goriani (rojena mrtva), Massimo Soranzio, Paola Brandolin, Guido Cassani. Antonella Falcone, SMRTI: upokojenec 66-letnl Andrea Laurenti, upokojenka 69-letne Ersilia Dohnalek, vd, Poberaj, gospodinja 74-letna Anna Perita, vd Berlot, gospodinja 80-letna Giu-seppa Guarneri, upokojenec 76-let-ni Eugenio Podversig, 84-letni La-dislao Dylewski, 74-letni Giuseppe Polli, upokojenec 67-letni An- tonio de Fornasari, gospodinja 86-letna Ernesta Petterin, por. Vitali, upokojenec 59-letni Carlo Pirzio, učiteljica (redovnica Maria Berch-mana) 67-letna Giuseppina Amalia Sirca, upokojenka 86-letna Paolina Bizjak, upokojenec 74-letni Alberto Primosi, gospodinja 79-letna Elvira Pelos, por. Donda, upokojenec 66-letni Giuseppe So-col. POROKE: brigadir karabinjer- jev Donato Lacapra in gospodinja Gabriella Gorjup, kuhar Angelo Marchesan in postrežnica Maria Cuffolo, oficir ital. vojske Michele Mirizzi in učiteljica Maria Ciarda. OKLICI: finančni stražnik Aldo Taverna in delavka Marisa Btason, uradnik dr. Silvio Balla-ben in bolničarka Bianca Petelin, delavec Ugo Vlšintin in šivilja Mirella Tribusson, električar Giovanni Offizia ln učiteljica Rosa Feltri, krojač Samuele Caccavo in gospodinja Candida De Pascale, livar Giorgio Bettinotti in tekstil, ka Valeria Roncato, bolničar Gianfranco Ragni in tekstilka Franca Delle Vedove čine, da bi tudi pri njih pobirali smeti, ker jih ti rabijo za gnojenje svojega polju. Končno pa je bil sprejet novi pravilnik, za katerega se je izreklo 11 svetovalcev, trije pa so se vzdržali. Na seji so odobrili tudi povečanje in okrepitev ulične razsvetljave, za kar naj bi potrošili 13 mi-lijonov 850.000 lir; prav tako so odobrili načrt za novo poalopje okrajne sodnije, ki jo bodo Zgradili v Ul. Sauro in bo stala 30 milijonov lir. Odobrili so tudi ko-lavdacijo drugega obroka del za kanalizacijo za 30 milijonov lir ter najetje posojil za nekatera javna dela. Preč zaključkom sej« so sprejeli še nekaj ukrepov v korist občinskih uslužbencev. Dva posega gasilcev Včeraj zjutraj ob 9.40 so poklt cali goriške gasilce v Ul. Fate-benefratelli 15, kjer ni mogel v svoje stanovanje Rudolf Marini, ki je pozabil vzeti s seboj ključe, ko je šel od doma. Gasilci so splezali na teraso in od tu skozi okno v stanovanje ter odprli vrata od znotraj in tako rešili problem. Kmalu po 11. uri pa so Jih poklicali tudi na Travnik št. 8, kjer so se vnele saje v dimniku v stanovanju Irme Sinico. Gasilci so očistili dimnik in odstranili nevarnost požara. Včeraj sta se poročila u St, Mavru Helena Filipič iz St. Mavra in Celestin Terpin iz Steverjana. Člani prosvetnega društva «Briški prič» iz Steverjana jima želijo obito sreče v zakonskem življenju. v Gorici VERDI. Zaprto zaradi poletnih počitnic do 2. avgusta. CORSO. 14.30: «Io, Semiramide», V. Furneaux in J. Erixon. Italijanski barvni film v clnemascopu. VITTORIA. 15.00: «Sexy al neon Bis». Italijanski barvni film v ci-nemascopu. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.30: «Vino, whysky • acqua salata», Tino Buazzelli in Raimondo Vianellu. Italijanski barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. v Tržiču NAZIONALE. «Duello a Sant’Antonio», E. Flynn in Alex Smith. Barvni film. EXCELSIOR. «Il vizio e la virtù», Robert Hossein in Anrtie Girardot. AZZURRO. «Tamburi lontani», Ga-ry Cooper in Mary Alden. Barvni film. PRINCIPE. «Cavalca Vaquero», Robert Taylor, Ava Gardner ln Anthony Quinn. Barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28,2 stopinje ob 14.50, najnižjo 22,4 stopinje ob 0.40 po polnoči. Povprečne dnevne vlag« je bilo, 53 odstotkov. KONFEKCIJSKA TRGOVINA PITASSI GORICA ☆ Verdijev korzo ----- nadaljuje —- z razprodajo ! vsega poletnega blaga po zelo nizkih cenah f Najtanjša ura, kar jih je - milimetrska SUPER ŠVICARSKE MARKE © -SlL2^ TSAMWIU T SUPER TU IN OD L U 1S D'O K I * I£ Dalmatinova 13. tel. 37-110 ;i; hotel tma moderna ležišča, ;!; dobro kuhinjo in zmerne cene HOTEL TU Ki ST LJUBLJANA HOTEL «ADRIA» ANKARAN Telefon 741-12 nudi gostom v sodobno preurejenih prostorih prvovrstno hrano in izbrane pijače — Spoštovanim gostom priporočamo tudi restavracijo «LAZARET» 1 TEDEN DNI PO ITALIJANSKEM PRVENSTVU Uspehi doma tih atletov Bronasta kolajna za Daneluttija in Skabarjevo - Buffon razočaral Državno atletsko prvenstvo, ki se je končalo v našem me-«fu pred tednom dni je poleg organizacijskih zmogljivosti domačih funkcionarjev predstavljalo tudi za atlete iz naše dežele važen izpit. Atletska sezona v Trstu do prvih dni julija, dokler stadion ni bil dokončan, se sploh ni začela in razumljivo je, da je to v veliki meri vplivalo na formo domačih atletov, posebno še tržaških. Prav zaradi tega so nekateri dosegli norme za nastop na tem tekmovanju šele v skrajnem času, nekaterim atletom, ki jim je manjkalo le nekaj centimetrov ali desetink sekunde, pa so le dovolili nastop. Največ upanja na dobre uspehe sta dajala Videmčana Danelutti in Buffon. Buffon, kot kaže skromni met 13.08 v metu krogle, res ni bil v formi, njegova stagnacija in celo nazadovanje pa povzročata skrb, ker so strokovnjaki za letos pričakovali že na državnem prvenstvu znamke blizu 16 m. Kaj je vzrok tej stvari si ne znamo razložiti. Je to le trenutno neraz-položenje ali je Buffon že blizu svojih zmogljivosti? Drugi «as» furlanske atletike, dolgoprogaš Danelutti. je jasno pokazal, da je najbolj primeren za tek čez zapreke. V konkurenci atletov, ki imajo na dolgih progah boljše Čase, je Danelutti dokazal, da je njegova tehnika premagovanja ovir res odlična. Njegov razmeroma siab čas prištejemo lahko samo trenutnemu nerazpoloženju. rirttsčeiku proge je bil tekač v hudi krizi, finiš, ki ga je privedel do tretjega mesta, pa je bil izreden in je sprožil val navdušenja. Enega do sedaj največjih uspehov je dosegla na domačih tleh metalka kopja Marcella Škabar. Pred 4 do 5 leti je bila Tržačanka sicer že mladinska rekorderka in prvakinja, njeni meti pa so postajali vedno krajši in kazalo je, da za Ginnastico Triestino ne bo več požela posebnih u-spehov. Na državnem prvenstvu je njeno kopje poletelo do 37.60 metrov! To je bil osebni rekord in 3. mesto. Do bronaste kolajne je prišel tudi Rossetti iz Tržiča, vendar smo z njegovim rezultatom razočarani. Atlet je morda edini. Ki dokaj dobro obvlada tehniko skakanja s fiberglasovo palico, vendar mu tudi to ni pomagalo, da bi poletel više od 400 cm. Dva najboljša domača sprinter-ja Morsut in Tassini Sta tekla po pričakovanju. Morsut, ki je specialist na ICO m, je dosegel najprej ir'2, v polfinalu pa 11”. Tašslni je izpadel že v predtekmovanju, srečo pa je imel, da je nastopil z najmočnejšimi v državi, ki so mu omogočili, da je dosegel čas 22”3 in izenačil osebni rekord. Tudi sprinter Loru iz Tržiča je dosegel lep uspeh. V pred-tekih je nastopil skupaj z dvema najhitrejšima in se kljub temu le za las ni uvrstil v finale. Njegov čas 49”l (prejšnji rekord 49”8) je res zelo dober in res Odbojkarski odsek ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR vabi člane moške ekipe, da se zbero JUTRI V PONEDELJEK OB 6.45 na avtobusni postaji škoda je, da Loru ni mogel še enkrat poskusiti sreče v finalu. Od boljših rezultatov domačih atletov velja omeniti skok v daljino 5.39 Giamperlattijeve, ki predstavlja nov deželni -rekord in tudi moški štafeti 4 x 100 Ginnastice Triestine in Udinese, ki sta se v močni konkurenci znašli in dosegli res dobre čase 43’5 in 43”3. Spomnimo se lahko še, da so kar trije državni prvaki iz naše dežele. Za klub Fiamme oro iz Padove pa nastopajo le, ker tam služijo vojaški rok. Ti so Boschini, ki je daleč najboljši v metu kladiva, Tomaello in Rosso, člana štafete 4 x 100 m. Na Madžarskem Uspešni nastopi moške in ženske jnniorskc reprezentance Italije v košarki BUDIMPEŠTA, 27, — V nadaljevanju madžarske turneje sta moška in ženska juniorska košarkarska reprezentanca Italije zabeležili dve zmagi. Italijanke so premagale ekipo juniork Kecskemeta 60:53 šele po podaljšku igre ,ker se je ta v regularnem času končala neodločeno 51:51. V prvem polčasu so bile italijanske mladinke v vodstvu za 1 točko razlike. Juniorji Italije so se bolje obnesli. Domačine, prav tako iz Kecskemeta so gladko odpravili v razmerju 85:54. V prvem polčasu je bilo stanje 37:21 v korist italijanskih gostov. MEDNARODNI BOKS Nocoj v Kopru nastop Nemečka (ČSSIt) (olimp. prvak) Nocoj ob 20.30 bo na Titovem trgu v Kopru zanimiv dvoboj v boksu, na katerem bodo nastopili olimpijski prvak Nemeček (CS-SR), Prešeren, Weiner, Pivk, Hribar in drugi. Na sporedu je dvoboj med Lokomotivo iz Češkoslovaške in ljub. ljanskim Odredom. JOŽE V ERO AN: OdMAREZIG do MADRIDA 25. «Nimam je,» sem jim rekel. «Ne vem, ali sem jo zgubil ■na poti ali sem jo pozabil doma.» Pokazal sem jim vojaško i odpustnico. «Bene!» so rekli. Pobrali so nama kavo in si izpisali najini imeni in druge podatke. «Za zdaj idita, ostalo izvesta na sodišču!» so še dodali. In tako sva capljala spet 60 kilometrov proti domu, neprespana, na smrt utrujena, brez kave in brez ficka v žepu. Kmalu sva dohitela Zoro. Tudi ona je jmela solzne oči. V Popetre smo prišli proti jutru. Pred vasjo sem se usta vil Regino sem prosil, naj gre v vas in poizve, če so tam karabinjerji, òe so v vasi, naj ostane kar tam, če j% pa ni, naj mi pride naproti. Cez četrt ure se je prikazala in rekla, da jih ni. Bili so pa v sredo in so pri nas nekaj robantili. Dom* sem dobil mater. Jokala je in mi hlipaje pravila: «Bepo moj! V sredo so te spet iskali. Kar divjali so, ker te niso našli. Rekli so, da te morajo dobiti živega aji mrtvega, in če jim boš skušal bežati, da te ustrelijo kot psa!» «še nekaj dni potrpite, mama,» sem jo tolažil, «v naj krajšem času se odpravim k bratoma v Francijo.» Danila Kumar jeva (Nadaljevanje s 3. strani) partijka. Ko je živela že v ilegali, je postala kurirka pokojnega Dušana Kraigherja. Ves čas pa si je želela postati partizanka. Leta 1942 se ji je želja izpolnila. Prišla je za bolničarko k Tomšičem. Zdaj že davno ni bila več Danila. Imenovali so jo Andrejo. Leta 1943 je bila borka in politdelegat, naslednjo pomlad pa namestnik politkomisarja čete. Pri Litiji so njeno četo Nemci popolnoma obkolili. Komandir je padel. Več dni si partizani niso mogli privoščiti spanja, več dni že niso imeli ničesar za pod zob. Vsi so se obračali na Andrejo. Enaindvajsetletno dekle je moralo iz nemogočega napraviti mogoče in to je Andreja tudi storila. Varno je izpeljala moštvo iz obroča Nemcev in ga pripeljala na zborno mesto. Ko pa je bila nevarnost za njimi, se je od onemoglosti nezavestna zgrudila. Ob razpadu italijanske vojske' je bila že namestnik politkomisarja bataljona, pomagala je razoroževati fašis.te v Dolenji vasi pri Ribnici. Vse to je bila igrača proti tistemu, kar. je prihajalo: proti nemškim jurišem in hajkam, proti borbam z Nemci, proti obkoljevanju in proclorom. To, kar je prihajalo, je bila doba hudih spopadov s Švabi in z njihovimi opričniki rupnikovci, Nemci so prodrli skozi naše čete pri Rakeku. Andreja, ranjena v nogo, je pomagala prenašati ranjene tovariše na varno. Ko so Tomšiči odšli na Primorsko, je vsa srečna našla tam očeta in mater. Očka, Andrej Kumar, je bil borec, sede-minštiridesetletna mati pa je bila partizanska pri tehniki. Tudi brat Adrijan se je boril v naših vrstah. Potem so jo poslali kot aktivistko na Gorenjsko. Pri novem delu na Gorenjskem se je takoj vživel* v terenske prilike. S seboj je prinesla prekaljenost stare borke, redoljubnost in natančnost iz dežele, v kateri je zrastla, ter odkritost, živahnost in širokosrčnost slovenskega juga. Na gorenjskem terenu je Andreja postala članica tajništva Pokrajinskega odbora AFZ. Ko se je v mraku vračala od Martinjega vrha po cesti proti Škofji Loki, je postala ob grobu, kjer je ležal padli partizan, Beli so predobro vedeli, kje se ljudje ustavljajo, kje molijò matere in prisegajo mladi maščevanje. Iz gozda za njenim hrbtom se je usula toča svinčenk. Drobno svinčeno zrnce se je zahrbtno zarilo globoko v njeno telo. Andreja je padla. Kri je tekla iz majhne rane. Hrabra borka se ni mogla braniti. To so videli tudi izdajalci. Prilezli so iz svojih skrivališč. Nad na pol mrtvim dekletom so se hoteli maščevati za vse izgube, ki so jim jih prizadejali partizani. Težko je pisati o njihovem početju. Toda naj bo še enkrat napisano, kaj so delali ti zločinci z našimi dekleti. Andrejo so najprej do kraja pobili, potem so ji sezuli čevlje, dvignili so ji krilo, ji razkoračili že mrtve noge in jo razgaljeno pustili ležati nekaj dni. Ali so sramotili Andrejo? Ali , so Andrejo razgalili? Tisti, ki so barantali z materinstvom in družinskim življe-njejn, so s tem dejanjem ponovno osramotili in razgalili sami ••• sebe. Andreja je ostala taka, ijj kot je bila v življenju: čista, ijj nesebična borka pripravljena na jjj OBIŠČITE NAŠ NOČNI BAR V PIRANU, ODPRT JE —-- ------------------J-'-------- VSAK DAN OD 23. URE DALJE. — MEDNARODNI Hotel restavracija «LUCIJA» v Portorožu vabi na odlično kuhinjo in izbrane pijače vsako žrtev za zmago delovnega ;j; ljudstva nad njegovimi zatiralci. :l: Vsi, ki so jo poznali in delali j:: z njo, govore tako o njej. Velika vrzel je zazijala za nj,o. jjj Andreja človek, Andreja tovariš, jjj Andreja delavka, Andreja borka jjj je mrtva obležala v zemlji po- |j| leg partizanske gomile, ob kateri jjj je padla. Se v času, ko so tam okoli div- jjj jali domobranci in Nemci, je bil jjj njen grob vsak dan prepoln rož in zelenja. Na Humu so imeli shod i! ARTISTIČNI PROGRAM SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno ladjami potniškimi redno prono Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika (Hljeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo. Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 10.000 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba« Piran, Zupančičeva ulica 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami; Plovba Piran Telesi: 035—22, 035—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 :::::::::: «T AP » TURISTIČNA agencija primorske poslovnega združenja gostinskih ln turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje agencije In menjalnice v Kopru, • Sežani, Kozini, Škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in hoteli na Primorskem (Nadaljevanje s 3. strani) J trt tat Confitti Po'ifn'trti _______tel. ono.. » svojo edinstveno lege ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna ku milja, istrske specialitete Dnevno godba in ples BLED vabi Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru glas ogovarjala in vlekla za ro- j|| kav. Mati pa, kot je ne bi .sli- Ijj šala, je še vedno nabirala Očenaš ijj za očenašem za vse težave in :!! slabosti, ki pretijo hčerki jv ši- jj: rokem svetu. ji: «Mama, pojdi,» je Tonka vztra- jjj jala in jo skoraj potiskala k ji: vratom. Pri vhodu je stopical ji; Tonac, a se v hipu ustavil in jjj-Tino malce v zadregi nagovoril: jjj «Mati, preveč ste zahtevali od •!• boga ,ko ste toliko molili.» «Nikdar ne preveč, Tonac, ji: nikdar, ko pa imamo vsega tako lupo malem.» ji: «Pojdi se odžejat, da nas ne jjj bo na poti stiskalo v grlu,» je jjj Tonac napeljeval z besedo in ko- jjj raki proti lipam. Za cerkvijo je šumelo kot v jjj panju. Krošnjar, ki je imel ob jjj zidu, je kot meh nategoval usta jjj in ponujal, ponujal skoraj vse jjj zastonj. Tisti, ki so imeli nekaj jjj v žepu, so si pogumno ogledo- jjj vali kramo, drugi pa so ristali jjj bolj od zadaj in pasli oči. jjj Tonac je potegnil Tonko bliže jjj h štantu. Hotel ji je izbrati ne- jji kaj dobrega, saj ji danes prvič jjj kupuje. Držal se je pokonci kot jjj smreka in obraz mu je bil sve- jjj čan kot fantu, ki na shodu iz- jjj bira dekle, jjj Na trati je razposajeno odme- jjj val smeh, pogledi fantov so švi- jjj gali, se lovili v noge, krila in Sij bluze, se slednjič ustavili pri jjj očeh in jih spraševali: «Me maraš?» Ce se je dekle sramežljivo nesmehnilo, je bilo to isto, kot m bi rekla: «Da!» Tudi Tonka je jjj tako storila in odhajala potlej jjj od štanta z zavitkom kolačev. j!j Ljudje so v gručah posedali jjj po travi, razvezovali cule in zla- II: gali prigrizek na rute in od vseh jjj, strani klicali Pepco, ki je ob vo- jjj zu pridno točila. Prešeren smeh. jjj se je od cerkvenih zidov in če- jjj ri v bregu odbijal v dolino in jjj prav tako je valovila od brega jjj navzdol otožna pesem: Ijj «Božime moje rijete, . , lil pustim te an grem po sinete...» jjj Oglasila se je tudi harmonika, jjj Petje, godba, vriski in pesem so jji se stapljali v en sam glas, čim jjj bolj se je dan nagibal k večeru. jj’/fofe/ «KRIM» ■ Bled Zdaj je čas neprizanesljivo te- ••• OBIŠČITE NAJLEPŠE PODZEMSKO ČUDO NA SVETU POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri. Izredni obiski p din, četrtletno 480 d») - Poštni tekoči račun: ŽaložnistvC trteškesa" tiska lTst U-5374 - Za"FLRj "'«dit fvy!T‘'l mnìuinè-Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: mn ..™—; ,«», --------------i«. <«n . ..— .-----J . Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln trgovski 100, finančno-apravni 190, oamrtnloe 130 Ur. — Mali oglas liska Založništvo tržaškega tiska, Trst «lesečn», 6,‘h m — Vnaprej: četrt 1 vrst li-5374 - Za FLRJ: nJ 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. •*'