M 44. Posamezna Številka stane 1 Din. v um«, v sonne № 24. leïniarla ira. Leto LL r ИИ1И1 Naročnina_ sa državo SHSi do proktieas O p« pošti твсббпи Ma 11 k; dostavljen i aa don «eaeéno...... „ » sa Inozemstvo: eesaôno.......Ole n es Sobotna izdaja: b v Jngoalariji . .... Dm so a lausameiva ..... „ M m Cens Insoratom:« Kaaatolpsi oeiltaa »п » шаВ igUai po Din 1-— In Ols.l'Stti, ▼aliki oglati na4 45 ти Wn» po Dla. 2 —, poalana • & po DiB. 3 —. тебЈет «roéilu papwfc (uhaja rsuk de» (хтсатМ :.onadei)ka (n ilnava po pra». nlke ob 5. nrt gjutrei. Uredništvo la т Kopitarjevi alloi ftter. 6/Ш. Recopiai sa as vračala; nairanMrana pisma sa sa «prejemala. D redu. telet. šiv. 50, upravo. ihr. 328. Političen lis! za slovenski narod. Ujma|avKopitarjevi si.8. - Haàan poBtae bran. t|«M|aaaka U. OSO aa aaro&alno Ia it 348 sa пв!ам, ■agrab 31.011, aerajer. 7583, pra&aiadoaal. 24.787- Za koroške brate. Ob priliki obiska kanclerja avstrijske republike, prelata Seipla v Belgradu, je vsa slovenska javnost brez izjeme pozdravila ta resni poizkus ustvariti med Jugoslavijo in Avstrijo tako prijateljsko razmerje, ki bi ga tudi bodočnost ne skalila. Med nami in Avstrijo obstojajo realne gospodarske vezi, ki obema državama prinašata le dobiček in opravičujeta olajšanje prometa potom priznanja medsebojnih maksimalnih carinskih ugodnosti, ker se to obema kompaciscenloma stotero povrne. Avstrija nas tudi politično v nobenem oziru ne ogroža. Med našo državo in Avstrijo namreč k sreči ne obstoja nobeno 'iustvo medsebojne zagrenjenosti ; vsaj pojavilo se ue bo, dokler bodo avstrijsko republiko vladali sedanji trezni politiki in lih ne zamenjajo, česar Bog ne daj, kakšni Ludendorffovci ali podobni monarhi-»tični prismojenci. Je pa tudi na tem obzorju temna pika, to je koroško vprašanje. Danes so koroški Slovenci v Avstriji popolnoma brezpravni. V diametralnem nasprotju s čl. 67. senžermenske pogodbe koroški Slovenci še danes ne smejo otvoriti niti svojih zasebnih ljudskih šol v Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu, ki sta smeli obstojati v avstrijski monarhiji, ne smeta pa obstojati v avstrijski republiki. Toda ta republika se pa niti ne zaveda dolžnosti, katero ji nalaga čl. 6S. senžermen-<зке pogodbe, da se morajo na javnih ljudskih šolah v slovenskem delu Koroške slovenski otroci vzgajati v svojem mater-aem jeziku. Nasprotno — republika je ta pouk sploh onemogočila, ker ni niti koroških rojakov učiteljev sprejela v službo, temveč iz dežele izgnala in jim povratek onemogočuje. Od pamtiveka obstoječim kulturnim društvom delajo oblasti same ovire in jih šikanirajo z očividnim namenom, da sčasoma zatio njihovo delovanje. Prepovedujejo se cisto nedolžne gledališke igre na podeželskih odrih kot з-miru in redu nevarne«. Taka tajna nemška društva kot: je »Heimatdienst«, ki je po vrhu reakcionaren, uživajo pri svojem nasilnem delovanju proti Slovencem večalimanj odkrito caščito političnih oblasti in sodnije. Kdo je vsemu temu kriv? V prvi vrsti gotovo vlada avstrijske republike, ki ali noče ali pa ne more s svojo avtoriteto brzdati šovinistične in reakcionarne rogo-vileže v koroški deželi in čuvati narodno in kulturno enakopravnost Slovencev v eraislu avstrijske ustave in svojih mednarodnih obveznosti. Kriv pa je brez dvoma tudi belgrajski režim, ki nikoli ni karal pravega smisla za oni del slovenskega naroda, ki je odtrgan od svoje naravne celote. Dočim se pa naša vlada, kar se tiče Slovencev, ki so pod savojskim kraljem, vsaj lahko deloma s tem opravičuje, da ji mednarodne pogodbe ne dajo v roke nobenega orožja, da bi njihov položaj olajšala, se glede koroških Slovencev ne more izgovarjati, ker se vedno lahko sklicuje na mednarodne pogodbe in na Društvo narodov, katero je njihov vrhovni varuh. Vrhtega ima naša država v rokah presije najrazličnejšega značaja, pred vsem gospodarske, ki jih lahko uporabi, ako avstrijska republika teli svojih obveznost' ne izpolnjuje. Nemški avstrijski listi sicer opozarjajo na položaj Nemcev v naši državi. Naj »o temu tako ali drugače, dejstvo je. da !raajo Nemci v Jugoslaviji tam, kjer količkaj kompaktno prebivajo, svoje šole, do-•im koroški Slovenci nimajo prav nobenih. Sicer pa mi kot ljudska stranka, ki brez izjeme za vse narode tirja enakopravnost. enakopravnosti tudi ne odrekamo nemškim državljanom Jugoslavije in smatramo za temeljno ustavno dolžnost vlade, da jo izvaja in ščiti. Zato je tudi dolžnost naše vlade, da kroti fašistovske razbijalske elemente, posebno v Vojvodini in Mariboru, ki s svojimi nasilstvi delajo uslugo le sebi enakovrednim fašistovskim elementom v sosednih tujih državah, da imajo cenen izgovor, kadar napadajo Slo- ч»"м i"r> rmrhiiain iinhnvt» crlflVO ir» rasph- no imetje. Mi bomo le veseli, če se to vprašanje enkrat razčisti in čo se naša iri avstrijska vlada pogodbenim potom obve-žeta. da zajamčita enakopravnost vseh svojih državljanov brez izjeme ter z vso strogostjo zakona krotita fašiste vsaka v svojem ozemlju. Trpljenje naših koroških bratov je naša nacionalna bolest, ki onemogoča tisto prijateljsko razpoloženje med Avstrijo in našo državo, kakor si ga želimo. Avstrijski kancler dr. Seipel je sedaj v Belgradu in brez dvoma se bo razpravljalo tudi o tej naši slovenski bolesti. Slovenska ljudska stranka je pri tej priložnosti po svojem načelniku opozorila vlado na to našo rano in na tozadevne zahteve našega ljudstva. Tudi druge stranke v Sloveniji so storile isto. Več v naši moči ni storiti, ker nimamo v rokah izvrševalne oblasti. Pač pa je v vladi minister iz Slovenije, g. dr. Niko Zupanic, katerega dolžnost je, da se zavzame za koroške Slo-vence. On sedi v vladi, on edini more na njene sklepe vplivati, on deli z njo skupaj odgovornost /a vsa njena dejanja, se posebno odgovornost pa ima pred slovenskim narodom. Zato ga ob tej priliki vprašamo: Kaj je storil ali kaj namerava storiti za koroške Slovence? Ali se je kaj zanimal za odškodnino, ki so jo Slovenci upravičeni terjati od avstrijske vlade za razdejanja, storjena ob priliki nemškega prodiranja? Al? sc misli zavzeti za otvoritev ; slovenskih šol? Ali hoče kaj storiti za niir-I ni prospeh koroških slovenskih kulturnih t in gospodarskih organizacij? Ali je za t prihod dr. Seipla v Belgrad v tej zadevi j vse potrebno pripravil? To je bil« in je njegova dolžnost! Sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo, Belgrad, 28. febr. (Izv.) Danes dopoldne in popoldne so imele posamezne sekcije avstrijske in jugoslovanske delegacije seje, na katerih je bil končno dosežen sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo. OBLJUBE DR. SEIPLA GLEDE KOROŠKE. Predvsem je zborovala politična sekcija. Seje so se udeležili kancler dr. Seipel, zunanji minister dr. G r ii n b e r-g e r in dr. N i n č i č ter dunajski poslanik Tiča P o p o v i ć. Razpravljali so samo o političnih vprašanjih. Od strani nase vlade je bil v tej stvari predložen obširen referat o stanja narodnih manjšin v Avstriji. Referat vsehuju pritožbe, da se Slovencem »a Koroškem zapirajo šole in ugotovijo na podlagi statistike, dtt imajo Nemci v Jugoslaviji razmeroma mnogo več šol nego Slovenci na Koroškem. Z naše strani je 1 ila stavljena zahteva, da se Slovencem na Koroškem da na podlagi mednarodnih pogodb popolna narodna in politična svoboda. — Zdi se, da je bil kancelar dr. Seipel na ta referat pripravljen in je s svoje strani podal poročilo o stanju Slovencev na Koroškem. Po tem poročilu ni uobenega govora o kaki borbi proti Slovencem na Koroškem. Kar se tiče šolstva, je podal dr. Seipel drugo statistiko, po kateri imajo Slovenci na Koroškem dovolj šol (ampak ponemčevalnih! Op. uredn.). Dr. Seipel je naglašal, da je on vedno stal na stališču pravičnosti napram vsem narodnostim in je obljubil, da bo vse pritožbe preiskal in ugodil vsem opravičenim zahtevam. TRGOVINSKA POGODBA. Ista sekcija je razpravljala tudi o sklepanju trgovske pogodbe. Sklenjeno je, da se bodo priprave za sklenitev defini-tivne trgovske pogodbe med Avstrijo h? Jugoslavijo izvršile tekom meseca marca. V principu se je z ene in druge strani poudarjalo stališče, da se stopi v čim ožje medsebojne ekonomske odnošaje. Druga sekcija je istočasno razpravljalo o prometu, v kolikor se tiče vprašanja prometnih koncesij in prometa sploh. Sklenjeno je, da se bodo na podlagi svoječasnih razgovorov v Gradcu vršili dogovori koncem meseca marca in je upanje, da bo prišlo do sporazuma v vprašanju medsebojnih prometnih koncesij. SEKVESTRI IN FINANČNF KONVENCIJE. Največ dela je imela sekcija za vprašanje ukinjanja s e k v e s t r o v in za druga vprašanja finančnega značaja. Ta sekcija je začela z delom že ob 9. dopoldne in je po dolgi razpravi sklenila nekaj koncencij. Prva konvencija govori o uki-njenju sekvestrov nad imetjem avstrijskih državljanov v Jugoslaviji in nad imetjem jugoslovanskih državljanov v Avstriji. V tej konvenciji se eni in drugi državljani pooblaščajo, da smejo svoje premično premoženje in vrednostne papirje prenesti v svojo državo, ne da bi bilo treba pluČHti takso ali carino. — Glede obveznic predvojnih dolgov, ki so last naših državljanov, a so nahajajo na ozemlju Avstrije in katere je Avstrija hotela žigosati, čeprav so bile oriiavlfene naši državi, je došlo do , sporazuma, da se te obveznice, ki dose-■ gajo višino 680 milijonov predvojnih kron, morejo prenesti v našo državo in žigosati z našim žigom. ZASEBNO-PRAVNI DOLGOVI. Druga konvencija ureja vprašanje dolgov, zasebuopravnega značaja, ki se glase v predvojnih avstrijskih kronah. Sklenjeno je, du se vsi dolgovi izplačajo na način, da se za vsakih 100 avstrijskih predvojnih kron plača 32 ju gosi. kron ali 8 dinarjev. Isto velja za prirastek vsote. Izvzet' pa so iz tega določila slučaji lombard-nili poslov, ki so bili sklenjeni na avstrijske vojne dolgove. Ker so tedaj te vrste dolgov ne smatrajo za predvojne, se izplača za vsakih 100 starih avstr. kron 100 novih avstr. kron. Ker pa se ta konvencija zelo tiče za-.sebnopravnih interesov državljanov, je naša vlada izjavila, da je ne more kratkomalo sprejeti, marveč mora prej poprašati za mnenje interesentov ter jo predložiti parlamentu v potrjenje. Izgovorila si je 15 dnevni rok za posvetovanje z intert senti. Isto je storila avstrijska vlada. Naša vlada si jc izgovorila 15 dnevni rok osobito radi nastopa ljubljanskih gospodarskih krogov, ki so v tem vprašanju interesirani z milijoni. Ti odločno odklanjajo tako rešitev, razun, če se za 100 a. K plača 24 j. K. Na ta način so ljubljanski gospodarski krogi odvrnili od sebe vsako odgovornost. Sedaj bo vlada. 15 dnevni rok porabil«, d« se 7. gospodarskimi krogi posvetuje. SPORAZUM V DRUGIH VPRAŠANJIH, Tretja konvencija obravnava vprašanje tujih podjetij v Bosni in Hercegovini ter vprašanje njihove nacionalizacije, to je prodaje 28.000 akcij Steinbeisovega podjetja, 2800 akcij želez, industrije v Zenici, 4000 akcij sladkorne tovarne v Usori, 1500 akcij podjetja v Varešu ter 1500 akcij rudarskega podjetja v Bosni. V tej konvenciji je obseženo tudi vprašanje poslaniške palače na Dunaju ter tudi vprašanje depoja 16 milijonov papirnatih mark, ki so shranjene v avstrijskih bankah. V teh v?eh vprašanjih je bil dosežen popoten sporazum. Avstrija odstopa vse akcije in dunajsko poslaniško palačo naši državi proti plačilu 10 milijonov Din. Kar pa se tiče depoja 16 milijonov mark, je naša vlada popustila ter prepustila lastništvo Avstriji. Četrta konvencija rešuje vpra-šanjo obvez tistih akcijskih družb, katerih last se nahaja v Jugoslaviji, a njihov upravni sedež v Avstriji. Sem spada tudi Trbo- ! veljska premogokopna družba. Sklenjeno j je, da -se imajo sedeži teh akcijskih družb v teku 6 mesecev prenesti v našo državo. O vsoh teh dogovorih je bil nocoj ob H. zvečer podpisan protokol. Jutri dopoldne se bo seja nadaljevala, da se na njej definitivno redigira protokol. Vidi se, da se je v vseh vprašanjih dosegel sporazum. Vprašanje imovine mest« Radgone tu ni zapopadeno, ker se bo o tem sklepal poseben dogovor. Jutri se sprejme definitivno redigirani protokol c sporazumu; zvečer se avstrijska delegacija z dr. Seiploni vrne na Dunaj. Ob treh popoldne bo dr. Seipel sprejel časnikarje. Grožnja virovitiških radikalov. 16 neolicielnih radikalnih list. Belgrad. 23. februarja, (izv.) Danes popoldne od 4 do 8 zvečer je imel sejo glavni odbor radikalne stranke. Na seji so se prebirala razna poročila, med drugimi najprvo poročilo radikalne organizacije v Virovitici. V tem poročilu se vivo-vitiški radikalci pritožujejo, do je minister dr. Laza Markovič ukinil sekvester nad imetjem grofa Mailaeha. Dopis opozarja v odstvo radikalne stranke, da je ta čin radikalnega ministra zelo oškodoval tamošnje prebivalstvo, vsled česar se mora ta odredba takoj preklicati. Če vlad« te ukinitve takoj ne prekliče, groze viro-vitiški radikalci, da bodo izvajali pri volitvah svoje posledice. — Nato so sc obrav navala vprašanja kandidatnih list. Ugotovilo se je, da je poleg Protičevih neodvisnih radikalnih list še 16 drugih neoficieluih radikalnih list. Glavni odbor je sklenil, volivce opozoriti na liste, ki jih priporoča oficielna radikalna stranka, ter jih pozvati, naj glasujejo le za oficielne kandidate. Radičeva voiivna smola. Zagreb, 23. febr. (Izv.) Radičev »Slo-bodni dom, poroča, da je bila Radičeva lista za Kranjsko na sodišču zavrnjena. Nadalje poroča Radičev list, da jo Radičeva stranka v Bački, Banatu in Baranji svoje liste prepozno vložila, vsled česar jih sodišče ni več sprejelo. V se vem i Dalmaciji — poroča list — je Radič tudi hotel )w>staviti listo. Tod« dr. Drinković je pregovoril Radičeve ljudi, da so šli na njegovo listo, in je tako preprečil Radičevo listo t severni Dalmaciji. >Slobodni dom< radi tega psuje dr. Dr in kovica. — Tako Radié ni mogel postaviti svoje liste ne na Kranjskem ne v Vojvodini m ne v severni Dalmaciji. (Kaj pa, če se je Radič bal kislega grozdja in je nalašč zafural svoje liste? Op. ur.) Razprava proti zarotnikom v Bukareštu. Stefan Friedrich član aarotniSke organizacije. Bukarest. 23. febr. (Izv.) V razpravi proti Mažarom, ki so obtoženi zarote proti kraljevi dvojici, je izjavil grof Delmond, da se je v Budimpešti seznanil s Turkoczy-jem in nato postal član tajne organizacije. Junija meseca 1922 je skupno s Turkoczv-jem potoval v Romunijo. Atentat na kra ljevo dvojico bi se imel izvršiti 8. septembra v bukareškem hipodromu. Pod kral jevo ložo so mislili položiti peklenski stroj. Člani tajne organizacije so znane budimpeštan-ske veličine, med njimi tudi bivši ministrski predsednik Štefan Friedrich. — Obtoženec Kallaav je izjavil, da je potoval s Tur koez.vjem na romunsko mejo in da je prevzel dobavo j>eklenskega stroja in ekrazita Načrti za sanacijo poljskih financ. VarijHvu, 23. febr. (Izv.) Finančni minister Grabski je izdelal sanacijski načrt za državne finance. Ta načrt bi se izvršil v treh letih in bi se v tem času zonnčili državni izdatki z dohodki. Da se ne bi znižali državni dohodki vsled morebitnega padca vrednosti zlata, se bo uvedlo do Čase. ko dobi Poljska definitivno valutno reformo, stalno merilo, ki se bo določevalo na podlagi indeksa cen na debelo. To merilo se bo prilagodilo poljskemu denarju ter bo njegov ekvivalent pri poljski marki od čase do časa določal ministrski svet. Primanjkljaj v rednem državnem proračunu in del primanjkljaja v izrednem proračunu ee bo pokril z dohodki pri oddaji premoženja. Državna hramba na češkem. Proga, 23. febr. (Izv.) Zastopnik vlade jc v seji brambnega odseka izjavil, da je uvedba milice in odprava rednega vojaštva nenugoča, ker prebivalstvo še ni dovolj po litično zanesljivo. Preteklo bo se precej če «o nradftu bo moeoče uvesti milico. Stran 1. SLOVENEC, Slobodne Tribune« je izprosil pogovor z dr. Seiplom, ki ga sedaj priobčuje v svojem listu. Med drugim Je zaupnik »S. T.« vprašal dr. Seipla, ako so mu znane pritožbe slovenskih iistov zaradi arogantnega obnašanja avstrijskih oblasti nasproti slovenskemu prebivalstvu na Koroškem. Dr. Seipel je odgovoril: >Da, toda ne v lem zmislu, kakor so se ta poročila glasila. Nezadovoljnost pri Slovencih na na-Sem ozemlju je čisto prosvetnega značaja. Po mojem mnenju je treba to vprašanje fcim preje rešiti in poizkušati hočem, da se o njem o priliki tega sestanka razpravlja. To vprašanje je bilo pred avstrijsko I. S. Turgenjev: Starka. Samoten tem IhaIU po širokem polju. ln naenkrat веш гаси! ta веооЈ lahne previdne korake ... Nekdo Je stopal pu mojem sledu. Obrnil sem se — in zagledal sem malo v gve gube sklonjeno starko vso zavito v sive cunje. Iz njih je bilo videti le njen obraz. Stopil sem k njej... Obstala Je. >Kdo si7 Kaj hočeš? Si beračiea? Pro-rlS miloščine?« Starka ni odgovorila. Sklonil sem ee t njj in sem videl, da prikriva njen« oči poiprozorna belkasta mrežica prav kakor pri pticah tujih dežela. Ona varuje njihov pogled pred nekoliko premočno svetlobo. Pri starki pa se ta kožica nI dvigala iu razkrivala zenic... iz česar sem sklepal, da je slepa. »Hočeš miloščine?« sem vprašal Izno-va. — »Zakaj hodiš za menoj?« Sturka je molčala kakor preje, le zdrznila ве je od Časa do časa. Obrnil sem se proč od nje in šel po svoji poti. In že zopet sem zaslišal za seboj iste lahne, umerjene in skoro pritajene korake. »Že zopet ta ženska 1« sem pomislil pri sebi. >Kaj me nadleguje?« Tedaj sem pa pomislil in del: »Najbrž je vsled sleposti izgrešila pot, in gre sedaj po sluhu za mojimi koraki, da bi obenem z menoj prišla med žive ljudi. Da, da, tako bol Vendar pa se je čuden nemir polaščal vseh mojih misli : začelo se ml je dozdevati, da ta starka ne hodi le za menoj, ampak da me vodi, da me kreče na desno in na levo in da se ji jaz uboglijivo pokorim. Vseeno ... pojdem naprej... pa kaj so črni in zev a pred menoj prav na poti... nekaka jama... »Grobi« — se uil je posvetilo v glavi. — »Tja me vodil« Urno sera se okrenil nazaj. Zopet Je bila starka pred menoj... toda ona gleda ...Motri me z velikimi ln sovražnimi očmi — z očmi ptice ujede... Približal sem se njenemu obrazu, h njenim očem... Ista zamolkla mrena, isti slepi ln topi pogled.. »Ah!« sem pomislil. »Ta starka je moja usoda. Usoda, kateri človek ne utečel« »Ne utečel Ne utečel.. Kaka blaznost ...Moram se prepričati.\ ln planil sem v stran v čisto drugo smer. Hodil sem hitro ... Toda lahni koraki so kakor preje šelestili za menoj čisto blizu, čisto blizu... In zopet je pred menoj zevali jama. Obrnil sem se v drugo smer... 2e zopet isto pošumevanje za menoj in isti grozni prizor pred menoj. ln kamorkoli sem se vrgel, kakor zajec med mostovaml, povsod isto, isto. »Stoj!« sem pomislil. »Morda jo preslepim. Ne ganem se z mesta.« ln sedeh sem nanagloma na tla. Starka stoji zadaj, dva koraka od mene... Ne slišim jo več, toda slutim, da je blizu. In naenkrat vidim: Isto strašilo, ki Je od daleč grozilo vame, je plavalo in polzelo samo proti meni. »Moj Bog!« Ozrl sem se nazaj... Starka srepo motri name — ln brezzoba usta so se ji skrivenčila v smeh. »Ne utečeš ji 1« vladi iWrïTjjokrat na dnevnem redu, a re- èiti ga ni bilo mogoče, ker je bilo treba prej zvedeti mnenje vaše vlade.« -f I«k varjena morala. Zločin mariborskih Orjunašev v Cirilovi tiskarni opravičuje »J utnx na tak način, da more človeku, ki ш izgubil prav vseh etičnih pojmov, pognati kri v lice. »Delikt nI nečasten, temveč je političen«, Izvirajoč iz čistega Idealizma, razglaša »Jutro«. Pojdite vse stranke, kar vas je v Jugoslaviji, najmite si pod nacionalno pretvezo, na državne stroške pretepače in razbijte imetje političnih nasprotnikov, pobijte politične nasprotnike same in po »Jutrovih« moralnih naukih ste zagrešili kvečjemu — politične delikte, izvirajoče iz čistega idealizma I Lepi »državotvorni« nauki 1 -f Sodišča, institucija eentrallstov? Tako se človek nehote vpraša, če opazuje postopanje demokratov povodom zločina, ki so ga izvršili člani »Orjune« v Mariboru. Dr. K u k o v e c kot vodja demokratov na Štajerskem je takoj po aretaciji nekaterih Orjunašev šel posredovat na sodišče in zagovarjat Orjunoe. Ni počakal Izida preiskave in se vprašal, ali so aretirani krivi ali niso krivi. In ko je bil aretiran Огјиплб Ini. Albert Vedernjak, tajnik SKS v Mariboru, Je šel zanj posredovat k preiskovalnemu sodniku posl. Mer molja. Ta posredovanja niso uspela. Zato je pa začelo tembolj pritiskati demokratsko časopisje. Spravilo se je celo na preiskovalnega sodnika dr. Emila Kramerja, ki se v izvrševanju tvojih funkcij in dolžnosti nI dal omajati. Ta akcija je bila na prvi pogled med demokrati dogovorjena ln da bi napravila vtis, je demokratsko časopisje istočasno z napadi na preiskovalnega sodnika naznanjalo, da so vse radi tega napada aretirane osumljence sprejeli pod svojo zagovorniško zaščito mariborski narodni odvetniki ln to brezplačno. Skoro vsak izmed 14 osumljencev Ima svojega branitelja. No, na trezne ljudi ta vest ni napravila drugega vtisa kakor začudenje, koliko demokratskih advokatov da živi v Mariboru. Da Je dr. Irgollč »vložil na predsedstvo okrožnega sodišča pritožbo, v kateri navaja težko kompromitira joče očitke proti preiskovalnemu sodniku dr. Emilu Kramerju radi njegovega postopanja kot preiskovalni sodnik v prejšnjih, p« tudi v sedanjem slučaju (napad na Cirilovo tiskar' no), ni vzbudilo prav nobene senzacije, kakor Je poročalo s prozornim namenom »Jutro«, ker je javnost navajena Se na hujša lznenadenja od strani demokratov. TI ljudje so prepričani, da si smejo dovoliti vse, karkoli hočejo, ln se obnašajo, kakor bi bil kazenski zakonik nekak Izjemni zakon za nedemokrate. 2e nekaj časa sem zasledujemo dogodke pri sodnih oblasteh ln si mislimo svoje, dokler ne pridejo Časi — ln H pridejo — ko bomo mogli to tudi Jasno v javnosti povedati. Mislimo pa, da nam na te čase ne bo treba čakati in nas bodo te dolžnosti odvezali že nažl bodoči poslanci. -f SamostoJneH «d dajejo korajžo. — Zadnji »Kmetijski list« skuia po splošnem polomu in razsulu vliti Se nekoliko papirnate korajže. Besediči o svojih dobrouspe-lih shodih ln klerikalnih polomijah. Seda| naj nam pa gospod Rajer pove, koliko poslušalcev je imel v St. Jerneju, nekdanji trdnjavi samostojnežev? Ne več kot petnajst. Obupan je odšel. Našteje naj nam Število zborovalcev v Smartnem pri Litiji, Ni bilo nad 12 njegovih pristašev. In tam je vendar doma Tomažin, kandidat SKS. G. Pucelj naj nam razodene, kako se mu Je godilo na Planini pri Rakeku ln kako v Gorenjem Logatcu. Vladala je brezmejna praznina v njegovem govoru kakor ▼ zbo-rovalnem prostoru, ko so naši odšli. Naj popiše g. Ažman svojo nebotično polomijo v Pristavi pri Tržiču in zopet g. Rajer svoj poraz na Raki in v Škocjanu. Zakaj ne prireja g. Pucelj shodov po svojem rojstnem okraju? G. Pucelj že ve, zakaj se ogiblje kočevskega okraja. To so dejstva, ki jih i samostojneži prikrivajo s tem, da zadnjim svojim vernim slikajo svoj obupni položaj v rožnatih barvah. V svojih nekdanjih najhujših trdnjavah niso več varni. Zdrav razum našega ljudstva je v tej kratki dobi pre-gledal te ljudi in spoznal, kako so ga leta j 1920. z mamljivimi gesli prevarali za zaupanje ln potem interese slovenskega ljudstva Izdali velesrbski politični in gospodarski hegemoniji. Zato se ljudstvo trumoma obrača od njih, jih preklinja ln zaničuj« Voditelji samostojnežev to uvidevajo in skušajo svojim zadnjim zvestim vliti na račun resnice in dejanskega stanja še nekoliko korajže in tolažbe. Dejstvo pa je, da se bo moral g. Pucelj temeljito potruditi, da si pribori količnik in prileze sam v parlament. To je resnica o »sijajno uspelih« i shodih «amostojnežev. Ta popolna polomija SKS na celi črti je za njene voditelje seveda hud poper in »Kmetijski list« skuša po svojem naivnem načinu poraze samostojnih parirati z izmišljenimi trditvami o »klerikalnih polomijah«. SLS je prodrla v vse dosedanje trdnjave SKS in v celem volivnem gibanju ni bilo niti enega shoda SLS, ki ne bi bil uspel ali ki bi bil tako klavern kakor Za edinstvo države ln naroda«. »Zarja«, glasilo Soc. stranke delovnega ljudstva prinaša volivni oklic, v katerem veli, da se je »edino socialistična stranka izjavila za edinstvo države in naroda, in to na podlagi najpopolnejše ln najširše ljudske samouprave«... Da se je socialistična stranka izjavila za »edinstvo drŽave in naroda«, to je res. N1 pa to nobena zasluga, ker to pomeni centralizem, ld ga vse slovensko delavno ljudstvo pobija. Da bi se pa bila ta stranka Izjavila »edina« tudi za najširšo ljudsko samoupravo v občini, okraju in okrožju, pa no drži. Najbolj točen ustavni načrt popolne ljudske samouprave je predložil Jugoslovanski klub, to je SLS. Socialisti so le pozabili zanj glasovati. Če se danes »Zarja« sklicuje na uspehe socialistične stranke v Belgradu, je to shbo priporočilo za njene kandidate SSDLI -f- Međ desetimi političnimi noticami v »Ljudskem dnevniku« od 23. t. m. jih je sedem posvečenih napadom na SLS. Druga stranka se slejkoprej ne napada nobena. Cul bono? '+ Značajnost p« takal Prejeli smo ta. Is značilen dopis: Kako navdušeno je govoril Fr. Beltram ob 25 letnici krščansko* socialne delavske organizacij« v D. M. v Polju naiemu delavstvu, da na) м tesno oklepa SLS ln naj nikdar n« krši discipline. Dan«s pa piše, da j« lita SLS najbolj hinavska ln najbolj lažnjlva stranka izmed vseh drugih strank, četudi v«, da s« SLS od tedaj ni prav nič spremenila. Pač s« j« pa spremenil Beltram, odkar j« pričel funkcionirati dispozlcijski fond dr. Šusteršiča. — Objavljamo ta dopis, ne s ozirom na Beltrama, ki ga nihče ne smatra za resnega agitatorja, ampak z ozirom na to, da s« ista lal dan za dnem zlohotno ponavlja od Pašićevih slovenskih trabantov, ki se postavljajo v pozo poštenjakov. ,§,;. Volivno panje. Celja. 1. marca ob pol 8. zvečer s« vrši v Cilju v vrtni dvorani pri Belem volu shod slov. ljudske strank«. Govorita piofeaor I. Vesenjak in poslanec 2«-bot is Maribora. Vsi somišljeniki povabljeni. Kandidati 8S.9L so objavljeni te dni v glasilih »Delavsko Novice« in »Zarja«. No-silec liste za Ljubljano je dr. Perič, namestnik pa Ivan Makuc. Za Kranjsko okrožje ni nosileo profesor FabJančK\ marveč Ivan j Makuo. i ' V sarajevskem okrožju Je bilo vloženfh 10 kandidatnih list: radikalna (dr. Sršklč), muslimanska (dr. Spaho), težaška (prof. Jankovlč), zemljoradniške (dr. Gavrilovič), Združeni Hrvatski kmetje ln delavci (dr. Pavičlč), Radičeva (Ivan Radič), Srp. ska stranka (Stojan Markovič), vladna muslimanska (dr. Karamehmedovlč), demokratska (dr. Gjukovič). V okrožja Skoplje je bilo vloženih n»« slednjih 7 list: narodno demokratska (David Dimitrijevlč), radikalna (Velizar Jankovlč), neodvisna delavska (Duša Oeklč), oficielna demokratska (Mihajlo Kujun-džič), turška (Kusibaragjija-beg), republikanska (Jaša Prodanovič), zemljorad» niška. Prvih 6 list je sodišče takoi po< trdilo. _ Pïsïnïlz Ogrske. X Budimpešta, 20. februar}«, Politični položaj. Danes so se vrnili Soslanci iz »pustnih 10 dnevnih počitnic«* bornica je ob 12., ko se je otvorila seja, bila precej napolnjena. Pred prehodom na dnevni red se je oglasil k besedi poslanec prélat Giesswein, ki je v daljšem govora obvestil zbornico, da se j« zadnje dni ustanovila nova parlamentarna skupina pod Imenom »reformistična stranka«, h kateri je pristopilo več Izven strank stoječih tet drugih, dosedaj manjšim frakcijam pripadajočih poslancev. Prélat Gieswein je predsednik te parlamentarne skupine. Ker se jI je že ob porodu očitalo, da »ljubim-kuje« z malo antanto, je bilo pričakovati pri govoru poslanca prel. Giesweina nekaj burnih prizorov, kar se je seveda točno izpolnilo. Drugih nesreč ni bilo. Zatem je zbornica prešla na dnevni red: nadaljevanje debate o zak. predlogu inženirskega reda. — Ob koncu seje je poslanec Kiss stavil nujno vprašanje glede zadnje povodnji, še danes trajajoče vodne mizeri-je v milijonskem mestu Budimpešti, V političnih krogih se zadnje dni mnogo razpravlja o potovanju bivšega ministrskega predsednika Štefana Friedricha, glavnega kolovodje ogrskih fašistov, v Rim in Angoro. Friedrich je odpotoval v soboto z večjim štabom. Tu sta se mudila več dni dva poslanca angorskega parlamenta, ki sta istočasno odpotovala nazaj ▼ Angoro, da pripravita teren za prihoe ogrskega Musollinija. V Angori namera* vajo nuditi Friedrichu priložnost, da bo ч turškem (kemalističnem) parlamentu govo-ril. V poučenih krogih se je že dalje časa razpravljalo o tem potovanju, ter krožijo o ciljih in namenih tega potovanja različ> ne vesti. — Od zadnjega govora Bonar La-wa v angleški zbornici, kjer je med drugim baje omenil, da je možnost razpada velike antante na vidiku, se je osobito v ogrskih fašističnih vrstah, ki vidijo na razvalinah velike antante razmah in ojačenj« male antante, ki bi v zvezi z Francosko io Belgijo lahko komandirala v Evropi, pojavil strah pred to »pošastjo«. Zalo stremijo za orijentacijo napram Italiji in Turčiji. V Italiji upajo najti zaveznika z ozirom na nekatere zjave senatorjev o priliki ratifikacije sanmargheritske pogodbe, a kemali-stična Turčija jim je pa vzor, kako se naj rešpektirajo mirovne pogodbe. Italijansko-ogrsko prijateljstvo se obojestransko zelc forsira: Otvoritev italijanske šole v Budimpešti z 250 slušatelji, nabiranje milodarov od strani fašistovske stranke v Italiji za budimpeštanske poplavljence, ustanovitev italijansko-ogrske trgovske zbornice v Trstu, poudarjanje »skupnih interesov« na raznih banketih itd. Tudi ogrski listi so z dnem odpotovanja Friedricha napram aa 11 antanti napeli po partedenskem odmori zopet precej ostre strune. Tako je v «P Llovdu« naoisal uvodnik bivši minister in Stev. «iri. SLOVENEC, dne 24. februarja 1928. №n 8. predsednik akademije znanosti Berceviczy, kjer strupeno napada malo antanto ter se izrçka proti vsaki pogodbi z sosednimi državami. — Pač nočejo miru! Velik sneg je zapadel od sinoči na danes v Budimpešti. Ulice so bile danes zjutraj tako visoko zasnežene, ko že davno ne. Kljub temu, da so celo noč kidali, je dopoldan skoraj ves promet počival. Tramvaji, omnibusi, auti, vse stoji. Nad tisoč rok se giba in z vsemi mogočimi napravami spravlja sneg z ulic. Magistrat se pritožuje, da kljub masam brezposelnih ni možno dobiti dovoljno število delavcev in četudi se je dnevno obljubilo 700 kron plače. Po trotoarjih so bili zjutraj ozki tiri, kot v kakem gorskem kraju. Pred nedavnim časom povodenj, mizerija z vodovodom, ki še sedaj traja in danes Budimpešta zasnežena, to je res redek slučaj. — Promet je bil opoldan na cestni železnici že deloma vzpostavljen. Sedaj ob 3. popoldr.n zopet sneži, kakor da bi se nad Budimpešto utrgal sneženi oblak. Ogrski Amerikanci so zbrali nad 10 tisoč zavojev milodarov za revno deco v domovini. Te zavoje so poslali z ladjo do Hamburga, odkoder pridejo prihodnje dni v 14 vagonih v Budimpešto. Župnik Jožef Marčinko, ki spremlja to pošiljko, je včeraj dospel semkaj. Vranglovci v Budimpešti. Včeraj je prispelo na zapadni kolodvor 37 bivših oficirjev ter 48 mož in nekaj žen bivša Vranglove vojske. Delegacija glavnega mesta Budimpešte, ki je, kakor smo že kratko poročali, potovala v London, da uravna predvojne mestne dolgove napram Angležem, ter se morala brez vsakega uspeha vrniti, je predložila magistratu stroškovnik, ki znaša 18 milijonov kron. Če se gg. Mažari kam peljejo, to stane »peneze«. Numerus clausus pri podeljevanju obrtnih koncesij so zahtevali v društvu probujajočih se Mažarov včlanjeni državni nameščenci upravne stroke na enem zadnjih zborovanj. Iz Gyora poročajo, da so te dni vlomili neznani zlikovci v okrožno sodišče ter »dnesli depozite in denar v vrednosti nad гп milijon kron. Eksportne sejme za pitane svinje je vpeljala vlada v Nagy-Tétényu in Gyôru. Oba sejma sta se pričela danes in bosta trajala 8 dni. V Nagy-Tétényu je sejmski komisarijat cenil prigon svinj na 10.009. Prignali so jih pa danes le 900. Živinorejci vedo, da pri današnjih izvoznih taksah (za komad }5.000 kron proti 500 K preteklega leta) ne bo prišlo mnogo kupcev. Res, prišla sta danes samo dva Čeha, ki pa tudi ne kažeta veliko volje do nakupovanja. Poročila iz Gyôra so istotako obupna. Ako se vlada zadnji hip ne odloči znižati eksportne pristojbine, bodo ti sejmi končali z velikim fiaskom. Koroške novice. k Ponemčevanje na Koroškem po Soli. »Koroški Slovenec« poroča v dopisih iz raznih krajev Koroške, kako se po šoli širi med ljudstvo ponemčevanje. Ne samo, da se v izključno nemških šolah raz-aaroduje in duševno ubija slovenska č ca, ampak nemško učiteljstvo zastruplja tudi Brca naših doraščajočih in doraslih ljudi. Kot najuspešnejšega sredstva so pri tem poslužuje nemške pesmi. Korošci radi polo. To izkorišča nemško učiteljstvo in na vse načine vabi naše ljudi k nemškim pevskim vajam. Ako pa kje sliši naše ljudi peti njihove slovenske pesmi, se jim posmeh je in smeši slovensko petje. Z bolestjo ugotavlja »K. S.«: Tam, kjer teče bistra Žila, tam jo že pozabljajo, našo pesem. Doli od Smohora in gori od Beljaka leze nova, tuja pesem: »Vom Tal bis an die Gletscherwand ton' deutsches Lied im Karntner Land!« Zilani — tako kliče list — vse pozabite! Le naše pesmi nikar! — Siidmarka poroča v drugem letošnjem rvezku svojih mesečnih izvestij, da so za pobiranje darov za SLidmarko v dneh od do 17. aprila zagotovile vse šole na Soroškem. Tako bo prisiljena tudi sloven. šolska mladina prispevati z denarjem ca svoje lastno raznarodovanje. Ali ni to mebovpijoč greh? O svojem delu v nek-ianji coni »A« na Koroškem poroča »Siid-пагка« v istih svojih izvestjih: »Pomnožili smo naša društva, za nemške šole smo iarovali mnogo denarja in pospeševali naraščaj nemških uradnikov. S Heimatdien-itom, ki vzorno deluje, smo edini v cilju ln delovanju za skupno stvar. Ako bo Siidmarka še nadalje razpolagala z denar-em, bomo skupno s lieimatdienstom ne samo odbili slovenski naval, ampak ga v aajkrajšem času tudi skupno potisnili na-taj!« Da Sudmarki denarja ne manjka, priča ta-ie račun: Dohodki v 1922. 1 so zr.ašali 114,282.743 K, izdatki 66,449.154 K, prebitek torej 47,839.589 K. Mesca aprila t. 1. se vrši zopet sistematično desetdnevno zbiranje darov za Siidmarko. Iz vsega tega si lahko napravimo sliko o pritisku, kateremu je izpostavljeno slovensko ljudstvo na Koroškem. — Dne 7. marca t. 1. so vrši v Avstriji ljudsko štetje. Popisovali bodo učitelji iu Heimatdienstovi ljudje. Koliko Slovencev bodo г grožnjo in prevaro vpisali za Nemce, bodo pokazali uspehi. k Smrt vrlo slovensko žene. Dne 11. t m. je nemila smrt iztrgala iz slovenskih vrst v Zrelcu blago slovensko ženo Veroniko Košat pd. Kranjčovo mater. Bila je vedno zavedna Slovenka in še na smrtni postelji si je želela, da bi ji na grobu zapeli slovensko pesem. Ta želja se ji je tudi izpolnila in po dolgem času se je ob tej priliki v Zrelcu glasila slovenska pesem, ki je vsem segla globoko v srce. Tako je Kranjčeva mati še preko groba nekaj storila za svoj narod. Blag ji spomin in večno plačilo v nebesih! županski tečaj bo v ponedeljek 26. t. m. za župane Ljubljanske okolice na verandi hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Ob 9. dopoldne se pricno predavanja: 1. predavanje o vojaških zadevah, re-ferira častnik divizijske oblastj; 2. občinsko gospodarstvo (proračuni itd.); 8. davki. Že iz dnevnega reda je razvidno, da bo tečaj izredne važnosti za vse, ki se zanimajo za upravo občin. Zlasti pa nujno vabim vse župane, svetovalce in občinske tajnike, da gotovo pridejo na tečaj. Isti dan popoldne ob treh imamo na istem prostoru sestanek Županske zveze za ljubljansko okolico. Dogovoriti se moramo o važnih organizacijskih zadevah. Predsednik. Prtarske ШЈсе, p Italijanska komisija za Reko. 22. t. m. je Mussolini sprejel člane reške pa-ritelično komisije: senatorja Quartieriia in poslanca Mazzucca in Gentilija. Kot izvedenci so dodeljeni komisiji polkovnik Carletti, dr. Rosbock, kom. Brocchi in kom. Vignone. Komisija je 22. t. m. zvečer odpotovala na Reko. p Pravna asimilacija državnih nameščencev v Julijski Krajini. Italijanska vlada je izdala odloke, s katerimi se izvršuje pravna asimilacija državnih nameščencev v Julijski Krajini, ki so poslej podrejeni istin zakonom kakor nameščenci v ostalem delu Italije. ИП — Intervencije poslanca Brodarja.— Poslanec Brodar je 21. t. m. v Belgradu v min. saobračaja interveniral radi dobave vagonov za hiter prevoz krme (sena in slame) v Slovenijo, katere pomanjkanje se čim dalje bolj občuti. — Brodar je tudi interveniral v ministrstvu za šume in rude radi podaljšanja lova predoseljske občine. Podaljšanje je izvršila pokrajinska uprava na veliko škodo občine. — Iz Hrnšicc. »Slovenski Narode, dne 18. t. m. zopet pogreva znano in že neštetokrat premleto »Korbarjevo afero«. Ker g. Korbar itak med nami nima nobenega vpliva več, bi se s to zadevo mi no pečali, če bi »Narod« ne porabil te prilike za napad na našo stranko z motivacijo, da je Korbar »znani bivši klerikalni župan«. Zato ugotavljamo, da je bil g. Korbar vedno eden glavnih stebrov dr. šusteršiča in jo tudi danes član njegove skupine. Vse kar r>Narodklerikal-ne strahovlade«, bi moglo kvečjemu veljali za ur. šusteršičevo skupino in njenega zaupnika g. Korbarja. Prihodnjič naj »Narod« premisli koga napada, sicer bo Pašić naročil dr. šusteršiču, naj nauči »Narod« kozjih molitvic. — Iz Kamnika nam poročajo: V Kamniku smo v mnogih ozirih še precej zaspani, vendar pa smo tudi mi dobili Orjuno. Glavni kolovodja je neki Jože Kržmanc, njegova adjutanta pa sta Anton Cerar n Franc Fajdiga. Kakor pripovedujejo ljudje iz »Stare pošte« je Orjuncev okoli 30 in so večinoma Sokoli. No, pa naši Orjunci niso tako hudi in nam menda ne bodo delali preglavice; če bodo pa kaj poskusili, bodo pa gotovo dobili plačilo po zasluženju. — Raka: Neki domači špekulanti so razkričali naš vinski pridelek kot »kisel-co«. In res se jim je posrečilo kupce opla-šiti, da sedaj sami vino po nizki ceni kupujejo, ker so vinogradniki v denarnih stiskah; sami pa je bodo drago prodajali. Nekateri listi so pisali, da je naše vino mešano e sadjevcem, čemur vinogradniki odločno oporekamo. Sadjevca porabimo doma, kupcem pa postrežemo z dobro robo. To delajo kvečjemu nekateri brezvestni gostilničarji. Tudi naš pridelek ne zaostaja dosti za pridelkom od 1. 1921. Postrežemo lahko z vagoni dobre kapljice. Vsak pondeljek, sredo, petek odhaja iz Krškega vozna pošta. Brzojavna postaja je ^ na Raki. — Nov slavboi sistem. Zagrebški pro-i fesor Peroš si je dal patentirali nov grad-I beni sestav, ki sc v kratkem praktično pre-■ izkusi v Zagrebu. Peroš je iznašel nov ' gradbeni material in nov gradbeni način, ki sta cenejša nego vsi doslej znani. Enonad-stropna hiša z dvema stanovanjema po tri sobe in s pritiklinami je zgrajena v enem tednu in takoj uporabna za stanovanje, je suha, topla, trajna in solidna. Celokupni gradbeni stroški znašajo 80.000 K. — Lesa ! ni treba skoraj nič, tudi stavbnih odrov ni treba. Država in zagrebška občina sta dali prof. Perošu na razpolago sredstva in stav-bišča, da svoj izum praktično preizkusi. Ako se obnese, bo stanovanjske stiske kmalu konec. — Reforma medicinskega študija na Češkoslovaškem. Društvo češkoslovaških medicincev v Pragi se peča z načrti za pre-osnovo medicinskega študija. V razpravah se splošno naglaša, da je tačas največja pomanjkljivost m edicinskega študija na praški univerzi v tem, da je zaradi prevelikega števila dijakov temeljita praktična izobrazba nemogoča. — Odlikovanje rešitelja treh otrok. Kralj je odlikoval t zlato medaljo za meščanske zasluge gospoda Vinka G la t za, veleposestnikovega sina iz Krïovine pri Ptuju, ki je dno 15. januarja t. 1. г lastno smrtno nevarnostjo rešil tri sankajoče dečke v Krčovini izpod ledu ribnika, v katerega so se pri sankanju vdrli S tem človekoljubnim in požrtvovalnim činom je gospod Glstz rešil dečke gotove smrti. —- Policijske vesti. Policijski svetnik dr. Ivan Senekovlč je iz službenih ozirov premeščen od okr. glavarstva v Celju k policijskemu ravnateljstvu v Ljubljano. — Enako je iz službenih ozirov prestavljen bivši ;Orjunec< komisar dr. Vojteh Strnad iz Maribora v Mursko Soboto. Na njegovo inesto pride nadkomisar Gu3tav Puš iz Murske Sobote. — Premeščena sta policijski pristav Josip Stadler od okr. glavarstva v Celju k policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani in policijski kanclist Ciril Bremec od policijskega ravnateljstva v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Celje. — Osebno izpremembe т politični službi. Stalno vodstvo pol. ekspoziture v Mozirju je poverjeno okrajnemu komisarju v Brežicah Janku Osojniku; dosedanji vodja okr. kom. dr. Anton Farfnik se vrne na okrajno glavarstvo v Celje. — Okr. kom. Franc Voušek jo premeščen i/ Ptuja v Celje. — Za provizorne vladne koncipiste na dosedanjih mestih so imenovani konceptni praktikanti: dr. Amon Srnj v Korjicah, Leop. Eilrîz v Slovenjem graden, dr. Drnjotin Škrinjnr in Jnkcb Počkaj v Celju, Kgon Bayer v Ljubljani, dr. Josip Orožim v Novem mestu in Heribert Svetel v Ljubljani. — Iz žiTiuor.dravniškc sluibn. Uradni živino-zdravnik Ignacij &lajpah je imenovan za definitiv-nega upravnika drž. žrebčarno na Selu pri Ljubljani. — Abs. živinozdravnik Zvonko Zemljič je imenovan za prov. uradnega živinozd ravnika v X. čin. .razredu p ' okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. — Trebnje. Podružnica Jugoslovanske Matice v Trebnjem priredi v nedeljo, dne 4. marca ob treh popoldne v šoli Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. — V 8marf-»em pri Liliji prirede »OvMce« v nedeljo, dne 25. februarja alevJetnijo. n sporedu je telovadba gojealc, članic, deklamacije. pelje, dva dramatična pri'.orn. Kakor je orlovska akademija 4. februarja nudila vsem gledalcem lep užitek, obe- ! ta tudi orliška akademija po boga; n sporedu mnogo zanimivega. — Vsi, ki se zanimate za mladeni-ške organizacije, ste vabljeni k polnoštevilni udeležbi! — Začetek ob poltreh popoldne, sklep ob petih. —■ Pri ravnateljstvo sploSnc bolnice v Ljab-ljnni se razpisujeta dve mesti asistentov in sicer za kirurgifni in dermatološki oddelek. Interesentje so opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Darilo za god ali Veliko noč. Jako primerni za te prilike so razni letniki »Odmeva iz Afrike« in »Zamorčka« ter jih onim priporočamo, ki komu želijo napraviti veselje. Prvi. za odrasle, stane vezan 9 Din. Drugi, za otroke in mladino, vezan 7 D. Vsaki knjigi je priloženo še lepo tiskano voščilo. Komur ti dve lepi knjigi podarimo, mu gotovo napravimo veselje; imata lepo poučno in zabavno vsebino s slikami. S širjenjem in branjem »Odmeva« in »Zamorčka« se pa širi tudi velika misijonska ideja, katera naj bi prevevala v današnjih dneh vse sloje. Torej v vsakem oziru lepo in obenem koristno darilo. Tudi v naših šolskih In ljudskih knjižnicah naj zgoraj omenjeni knji/f najdela svoje mesto. Naročata se prt Klnverjevl družbi v Ljubljani, Miklošičeva c. 3. Naročnino je treba poslali naprej. — Jamstvo zn priporočene pošiljke v Turčiji. Turška poštna uprava je prevzela zopot odgovornost za izgubljene priporočane poulljke in sicer brez ozira na to, v katere kraje so omenjene pošlljatva namenjene. — Okradoni gozdni delavci. Gozdnim delavcem v Rogu pri Toplicah na Dolenjskem jo neznani tat odnesel obleko v vrednosti 5940 K. — Krvava gostija. V Mariji pri Paši-ćevom v Vojvodini je prostovoljec Marko Irivič povabil na večerjo več svojih prijateljev. Proti polnoči, ko so postajali pijani, jih jo Trivičeva žena pozvala, naj gredo domov. To je Trivlda tako ujezilo, da jc hotel na žono streljali. Gostje so ga začeli miriti in zona jo v tem ušla. Trivić jo bil boson in je ustrelil na prijatelje. Zadel jc 1 enega, ki se jo težko ranjen zgrudil, ostali ! so zbežali. Strel jo pa .«M'ai sosed, ki jo pri-! šel k Tri viru pogledat, kaj so jo zgodilo. Ko je videl na tleh težko ranjenega človeka, jo rekel, da gr4 Trlvićn naznanit orožnikom, Trivlć jo skočil nanj lu gu z nožem 1 zabodel v srce. Sosed jo ostal nu mestu mr- tev, Trivić «e je pa nato sam javil 0mini kom. — Naznanilo podrroinikom knmenttlamort — Gradbeni oddelek nodiača občin« Skoplje i№e za svoj kamenolcm, ki je oddaljen 3 km od meeta pod-vzetuika, ki bi imel na razpolago večje število kvalificiranih delavcev kot: polirje, minerje in delavca za Izdelovanje kamnitih kock жа tlakovanje cest. Vsi od toga so podv-etiilki, ki r<-r!ektlraJo na to delo, ki M trajalo nekaj let, pozivajo, naj vpošljejo aa Državno borzo dola v Ljubljani pismene ponudbe, odnosno se —' njej osebno zglaeijo glede potrebnih informacij. — Drž. borza dela v Ljubljani. — VIon in »itvina na Krtini. Vlomljeno je bilo v gostilno Ane Vavtar na Krtini. Odne$ene-a ji j« bilo blaga v vrednosti 0556 K. — Iz nsše države sta izgnana Jožef Viehbaeher iz Monakovega in Vollhase Vilibold iz Berlina. — Kolo je Mlo ukradeno v T omžalah posestniku Antonu V 'чапи. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 Pristcjiiinskl namestek in procenti. Pristojbinski namestek je davek, o katerem ni naša državnozborska skupščina nikdar sklepal» ali sklenila, da naj se pri nas še tako kakor ▼ stari državi pobira. Z na red bo z dno 31. decembra 1920 red bi pove ministrstvo samo, da obstoji U da-bi poslance o tem kaj vprašalo. V navedeni odredbi pove ministrstvo samo, da obstoji Se da vek samo v deželah bivše Avstro-Ograke. ne obstoji pa pristoibinski namestek v m e J a h b i v -S i h k r r ! j e v i n Srbije in Črne gora. In tudi tako imenovani »procenti« ne. Torej je že samo na sebi nepravilno ia neustavno, da so ta davek pobira, ne da M ga skupščina odobrila — znkaj pa imamo potem ustavo in parlament, če se ne upoštevat«. Krivičen pa je pristojbinski namestek, ker ga piv Eujejo samo »prečani«, in krivičen tembolj, ker s« pri nas za prihodnji decenij, kakor to na lastni koži okušamo, odmerja s skrajno strogostjo, zelo drugače, kakor je bila dosedaj navada, in z veliko samovoljnostjo. O premakljivem premoženju ne bomo govo-i-ili, ker se je vsaj toliko priznalo, da se vsaj čaEno od predvojnih in vojnih obligacij prietojbin-ski namestek ne pobira, kakor se je pobiral »ve leti po prevratu, kljub temu, da se od imenovanih papirjev niso izplačevale noben« obresti. Poglejmo pa, kako so ocenjuje nepremično premoženj^! Zgoraj nav< rlena naredba v § 13 pravi: »Akp doaega napovedana vrednost a) pri gozdih in vinogradih 250kratni, njivah, travnikih in vrtih 180kratni, pri vseh drugih zemljiščih I20kratni znesek čistega katastralnega pri-nosa; b) lOOkralni znesek hišno-razrednega davka poslodnjih štirih tarifnih razredov, a 150kratni zne- ! sek... pri višjih razredih — smo napovednik za-! časno opustiti dokaze o pravi višini napovedanih I vrednostnih številk. Sodili smo, da se bodo davčne oblasti tega besedila, ki nastavi sicer nekako Okrat višje merilo, kakor je bilo prejšnji decenij običajno, pri ocenitvi nepremičnin vsaj po večjem držale, kakor so ! so ga prineipijelno držalo oblasti v bivši Avstriji, j saj če ima kaka odredba postavno obveznost za j davkoplačevalce, jo mora imeti tudi za uredništvo. ! Pa v praksi se rabi v zadnjem času pri rešitvi I priznanic ne muogokratnik tSO, ampak 1800, torej ; tOkrat višje, kakor je bilo 3prva določeno. Poele-i dica tega je, da se naraSuna 50—60krat višji(!) ' pristojbinski narneslek, kakor amo ga plačevali xe-četkom vojske — naravnost horendna svota! Mi si usojamo trditi, da tako praktlciranje nikakor ni v postavi utemeljeno. Zakaj ne? Vsa imovina se imn napovedati po stanju • dne 1. januarja 1921 in tudi oceniti po cenah, kakor i so bile za priznane objekte dne 1. januarja i 1921 vobče navadne. Saj smo tudi vrednostne. papirje prijavljali prej s tisto knrzno vrednostjo, kakor so jo papirji imeli v začetku decenija. Zoper prvotno izdano ocen il no merilo, se ne da veliko ugovarjati, ker je bilo v tedanji valuti utemeljeno: kajti aprila meseca 1921 je ve liai a laška lira 5—6 kron, francoski frank 10 kron, češka krona niti 2 naši kroni, avstrijska krona 23 naših vin. Treba bi se !e bilo tedanjih primernih nastavkov držati in stvari ocenjevati po nensb. kf so bile usuelne 1. januarja 1921 — In ne po cenah. kakor so seda i čez dve leti — 1923. Kaj se to pravi, razvidi m o iz besedila, da zn »lučaj, ako ni kupnih cen za primerjanje, je napovedati vrednost poslopij po sedanjih gradbenih cenoh. odnosno nabavnih stroških — to je 81. decembra 1920, ko je bila ministrska odredba izdana — ne po cenah poznejšega časa, ko je vendar očito, da so rene tekom 2 let grozovito narastle. Ako »e torej 2 leti staro priznanlco presojajo in rešujejo po sedanjih, v ! 1928 veljavnih cenah, je to post a v n o neopravičeno. Dalje! Cenili se ima po občni ceni С835Г in 30Г. o. d. 2.). to je po »koristi, ki jo kaks ■. ;ir 7 o7.jrom na vas in kraj redno >» sol oš-I no dnnr'šnc — ne pa po izrednih cenah. \i jih posebne razmere, povzročajo. Sedai žfvtmo gotovo v izrednih cenah, ki jih je pov/.ročils dveletna suša in dovoJM čas. in upamo, da te Stran 1 SLUVBHEC, 0» R МБпмф Ш ■fer. a »plota» lu mino м1 prihodu)! deoenlj м hoda oeiale. Davčna oblast ne im», da ne j« ulja U podlago cen pred 2 leti, tudi tega me vpoèteva, da •e utegne valuta spremeniti Ocenjujejo se nepremičnine po cenah, kakorfae Biti v tedanjih (»rednih cenah alaoateme-Ijeae. Nekdo je plačeval od cerkveno-ustanov. 9bjekla v prejinjem deceniju 8 K 28 v letnega prl-tfojbinekega nameetka, aedaj bo plačeval od istega »bjokta 460 K na leta Neki lupaik ima ueUnovno walitete • kateatralnim čistim prinoeom 170 K — kako M grunta, kar ee mu j« cenilo okroglo »00.000 K, la bo plačeval 1400 K na leto - «ker© BOkrat ve« kakor preji Ima navadno 4 glav Hvine, pri kateri recimo priredi ia leto kveè-)emu 000 kg žive goveje teže, kl ee proda — ' t*Ao vieto — SOkrtrt dražje kakor pred vojsko; ln pra-Hči »o bili o Božiču BO—COkrat dražji kakor pred TOjsko, Če ee Jih »ploh more kaj prodati. Obleka za posle, obuvalo, sladkor, orodje — vae to mora kupovati, kar Je 700krat dražje kakor pred vojsko Tako goepodarenje mora sneell fci^fku ne samo ne dohodke zemljišča, ampak tndi rjvnt nam, ie bi bil njegov. Ako pe bodo naši davčni organi tir ttrjavall U nepremičnin pristojbine ki namestek ali procente po curiški valuti: krona krajcar, ali krona rtnar — potem bo cnriška valuta kunalu: krona — аШа1 Ocenitev po mnogokratniku fistega kal donoea Ite ostala samo na — papirju; da se doïene vred-noet, m> pri davčnih uradih »gllha«, enkrat, dvakrat, trikrat. Ubogi uradniki! Koliko nepotrebnega dela se jim nala^n .. K« V* pomanjkljiv zakon j* to, ko samovolja toliko «ПоЗДi... Akt) se dogovor Bi podpisal, v konfrii M»-i^ui. razsodi eodna ceni-lev. Pri tej so včaelh odločevali od občine Izvoljeni Bapriaeženl cenilci, ki pe imajo menda seda] samo pravico molčati; kakor čujemo, se sedaj rado ocenjuje kar po ploskovni meri — travnik 8 K lm', njiva 2 K 1m»... Tako ceniti nI težko, vsebuje pa lahko veliko krivico. Saj Imamo vendar proračunjen čisti kai donos, kl ëe tod) ni zmiraj zanesljiv, je vendar navadno le najbolj zanesljiv, če se donos času primerno poveča. Koliko dela M se » tem prihranilo nradnlštvu, pa tudi koliko sitnosti In stroškov davkoplačevalcem. Ploskovna mera — kolik razloček med bregovi to, pusto, zaraščeno senožetjo, ln pa « 'lepim, sočnim travnikom — pa naj bo cenitev po ploskovni meri za procente ln pristojblnskl name-«tek roerodajna, pri nas v gorati, malo rodovitni Sloveniji, pe v rodovitnih južnih krajih- V Čudne stroške lahko zaide kak droStven dom. kaka dobrodelna naprava, ki služi v prvi vrsti izobrazbi in humanitarnim namenom, če se glfr-da le na velikost hiše, pa ne n« to, koliko je stavba % ozirom na njen namen vredna. Ignorira ne dejstvo, da so mnoge cerkve skorovse premoženje izgubile, ker se država ne zmeni ne za predvojne ln ne za vojne obligacije; ln mi» gim nadarblnarjem se ne izplačuje nobenih obresti od rent, ki л morda tvorile njihovo glavno plačo. Četudi so duhovniki večinoma osebno oproščeni od pristojbinakega nameetka, vsi vendar niso oproščeni Posebno pa eo prizadete serkve in zlasti podružnice, ki nimajo postranske gotovine, bodo prišle vsled pretiranega pristojbin-skega nameetka lahko v hude zadrege, ker bodo morale kako zemljišče z majhnimi prihodki — prodati če se bo stvar tako gnala na kvišku. Velika strogost v izvajanju tega zakona je tem manj umestna, ker se pristojblnski namestek ari me rja vsakih 10 let na novo,dočim*e pri fizičnih osebah izvrši sprememba v lastninstvu komaj v 80 letih. In kar smo omenili zgoraj, povdarjamo v nori?: 1. prlstojblnskega nameetka in procentov nj skupščina sklenila; 2. oba davka sta v Srbiji ln ftrnl gori nepoznana — čemu bi se naši kraji tako kruto lzmozgavali? Dne 18. marca Izvoljeni poslanci, v tem po-tfedu, vas brž čaka — ena naloga: Pristojbin-itri namestek ln procenti zu »prečano« naj se odpravijo, čo jih ne misli plačevati cela driaral * * ф g Bok ia vloïltev dohodninskih napovodl za L 1923 poteče koncem februarja t. L Posebne pozive ■a vložitev napovedi dobe le oni davkoplačevalci, kateri so šele tr' om leta 1922 stopili v dav?" o dolžnost s tem, da so vsled otvoritve trgovine, obrta ali lz katerihkoli drugih povodov dosegli dc'odke, ki na eno leto prei-^njeno dosegli davčni minimum 10.000 K, a'-o ni nastala davčna dolžnost tekom leta 1022 vsled priselitve v S'ovenljo ali s tem, đa so dosegli službene prejemke v dohodnini zavezani višini. Vsi drugi davkoplačevalci so dolžni na podlagi razglasa finančne Vlegaclje v Ljubljani r dne 22. januarja 1023 8t. Al 80Г objavljenega v Uradnem listu št 11 od 81. januarja 1923 vložiti napovedi brez nadaljnega pozi- n do 2R februarja. Kdor napovedi ne vloži v i roku, temu se odmeri dohodnina na podlagi uradno naliranlh podatkov brez njegovega sodelovati. Vrhu tega Izgubi tudi pravico izpodbijati dejanske ugotovitve cenilno komisije, oziroma nc more uveljaviti novih dejanskih navedb, torej tudi ne "iitevati kaMh no-vil> odbitkov. Spričo dalekcfež :lh posledic, katero povzroča opustitev ali prepozno vložitev napovedi, se davkopl-""- tilci opozarjajo, da določeni rok poteka. Komur bi ne bilo mognče pravočasno vložiti napovedi, naj 'oži pri pristojnem davčnem obln-stvu utemeljeno koleknpr- !o p' šnjo za podaljšanje roka ln na\ 'e v tej prošnji razloge, ki mu onemogočajo zciT-.--.!iti zakoniti do'ïnos'I v določenem roku. g Romunska lesnn prođnkrija. Romunska produkcija lesa je znašala v Erdelju 10.1П vagonov. Od tega se Je јч samo 16 ckI ' 11 produclralo doma, vea dr ur o je odpadlo ua izvoa. Najboljši Lon- arnnent romanskega Um J» Ogrska, kf ц» J|* pa*-vzela 8344 vagonov. ( Citai trg. N« wmwadekl produkta! boni n» tlrajo il tu sledeče eene: plenica 445 Din, Ječmea 815 Din, ovee 390 Din, korusa 887.50—175 Din, tliol 406 Din, plenlCna moka Ii I 926 Din, Ii C 529 Din, meklnje 165 Din. g Cene Uvllem v Berlina Cene v Berlinu ao sledeče: kruh (u Izkaznic«) 1 kg 1800 mark, lem-lja 24 mark, govedina kg 9200 mark, leletina 7000 mark, preftičevo meeo kg 10-000 mark, mast 8400 mark krompir 140 mark, pšentčna moka 2400 mark. g Padanje «en v IUlljL V Italiji eo od lanskega leta padle «ene živilom aa 9.07 odstotkov, Industrijskim izdelkom 2.72 odstotkov. g Bemaalja In ilato It Nemčije. Romunski narodni banki v Bukareitl J« Izročena od Nemčije svota od 68 milijonov zlatih mark, to J« del od onih 80 milijon' , ki jih ima Romunija v nemški banki. Romunska vla'*> bo napravila vse korake, da dobi še ostanek te avote izplačan, kar bo gotovo vplivalo na tečaj romunskega leja. g Dohodki is mažarekega borznega davka. Glro in blagajniška zveza v Budimpešti Je plačala v januarju kot borzni davek 540 milijonov Ko, tako da sme računati Ogrska dve miljardi mesečno borznega davka. 304ZJL zarlch, 28. 2. 1923. Devize: Pesta 0.1850. Berilu 0.0239, London 25.06, Newyork 581.25, Pariz 82.47, Praga 15.7750. Dunaj 0.0(17475, Bukarešt 2.60, Sofija 3.07, Belgrad 5.10, Varšava 0.0115. — Valute: n. a. K 0.0075. Zagreb, 28. 2. 1923. Devize: Pešta 3.48— Berlin 0.4450—0.4650, Italija 5.0—5.04, \t. ndon 491.0—493.0, Newyork 108.50—104.0, Pariz 655—6.85, Praga 8.10—8.Ц, Dunaj 0.1475-1.1485, Zurich 19.7250—19.80, Bukarešt 50.0, Amsterdam 41.50—41.75. — Valute: dolar 102.0- -102.50. Djnaj, 28. 2. 1928. Devize: Pešta 28.70, BerM < 3J20, Italija 3426.0, London 833900.0, Newyork 70975.0, Pariz 4334.0, Praga 2102.0, Ziirlch 18345.0, Sofija 417.50. Belgrad 681Д Varšava U5. L]ufc!janske novice. 1J Predavanje v Rokodelskem đoma. V pondeljek, dne 26. lebruarja točno ob osmih zvečer predava v Stolni prosveti v dvorani Rokodelskega doma gospa doktorica P1 a k e r n i k. Člani ln somišljeniki, poskrbite za številno udeležbo. lj Osrednji edbor ljubljanski!1, prosvetnih društev ima svojo sejo v pondeljek zvečer v Rokodelskem domu. Seja se prične takoj po predavanju Stolne prosvete, i j. okolu devetih. lj Odborova seja Leonove drnifbe «e vrSii danes ob pol petih popoldne v posvetovalnici KTD, •— Predêednik. lj SeatjakoVka prosveta. V nedeljo, dne 25. t. m. ob pol osmih zvečer bo nadaljeval mons. Viktor Steska svoje zanimivo predavanje >0 stari Ljubljani«. Vabimo k obilni udeležbi. lj Jngoslovensko-češkoelovaška Liga v Ljubljani priredi jutri ob 11. dopoldne v univerzitetni dvorani predavanje o pisatelju ln novinarju Joe. Ho-lečku. Govori dr. lvau Lah. Vstopnina prosta. lj Marijan-'"o g-edaliSče v Mestnem domu. V nedeljo, dne 25. t. m. ob 15. in 18. url: »TROJČKI IZ DAMASKA« in >TRI ŽELJEc. Jj Predavanje e Bosni in Hercegovini v drn-Stvu >Soča<. Opozarjamo na predavanje društva >Soča<, ki ee vrši danes t salonu >Pri Levu«. Predava s pomočjo skioptičnili slik v tem oziru vsem dobro znani mojster gospod Karel Mahkota o temi: »Potovanje po Bosni in Hercegovini«. — Člani, prijatelji in drugo cenjeno občinstvo naj ne zamudi prilike, da si vsaj na ta način ogleda te lepe naše jugoslovanske kraje. — Začetek ob poldevetih. — Vstop prost. lj Simultanska produkcija dr. Vidmarja. Dne 21. t. m. se je vrêila v ča-^islh objavljena simultanska produkcija našega jug. prv.".1:a, velikega šahovskega mojstra g. inž. dr. Шапч Vidmarja. Produkcija je vzbudila zelo veMro zanimanja, tako da je bila klubova soba v Narodni kavarni pcln;' igralcev in gledalcev. G. inir. -1- Milri VlcV ar Je igral simnltansko partijo z 29 igralci. Od teli je dobil 22 partij. 7gubil pa je proti gg.: Pevalek, Podobnik, Albert ln Jože Vidmar. Remi je igri! z gç.: Di^ novšek, Spindler ln 17imar Ciril. Igre ee je udeleži'" tudi nekaj dam. Vsi ' velikegn zar.imiinja cenj. občinstva r^-rie take 'odnkcije bo Ljubljanski Šahovski klub v kratkem zopet uprizori1 kako sliJ-no produkcijo. — OLSK. lj Ali jo dovoljeno s težkimi avtomobili voziti po Gradišču? Napis na ulici sicer pravi, da ne, a vozi se kljub temu. Avtomobilisti naj se drže ce-stnopolicljskih predpisov, da ne bo nesreče! lj Krivo pričevanje. Z ozirom na notico pod tem naslovom nas prosi Dež. zadruge ' one. zobo tehnikov za Slovenijo, da Ernest Potrato, ki je bil obsojen radi krivega pričevanja, nI zobotehnik. lj PoIIrljska kror"-a. 2 pQBt 'jni odeji sla bili ukradeni iz železniškega voza na glavnem kolodvoru. — Sodnemu pisarju Rajlm Stojcu n° Pregn eo odnesli tatovi veS zlatnine in srebrnine v vrednosti 62°0 K. Ra?Mtero$tl r Korčcg a diplomatlčaimi akti nkraden. Na kolodvoru v Halle na Nemškem je bil te dni ukraden kovčeg z važnimi dlplomatičnimi nktl. Halle-ška policija Je izdala letake, na katerih naznanja, da je za kovčeg in njegovo vsehino razpisana nagrada 2 milijonov mark. Kdo Je lastnik kovčka, policija ne pove. T Diplomati v .V rlki meraje postati abstinenti. Zbornic poslancev v War' ' igtrmu Je sklenila, da se 1 poslej vršila prels' ava zaradi uvoza alkohola f"dj nasproti članom dipNmnlrVega zbora. Г Pn-ar na krakovski akademiji nanesti. 20. t. ui. Donoči le v Doelooiu krakovske akademij'' гпа- ooeti mxtaî polar, M Je popolnoma onlčO dvorano, v kateri м bUa goologilm rt Irke. fekoda j« ailo Milka. i Sert mi 11 jenov delarjet new/вгШ mentol kajilnlel ao darovali milijarderji Rockefeller, Pay-ne Whltney in Edvard Harknet'-. 8 tem aneskom ae zagotove redni letni prejemki aa nameščence oddelka, ki imajo naloga da dajejo znanstvena pojasnila. > Tatovi okradli Schfflerjev kip. le v vojni, posebno pa po njej, ko ao raatle cene kovinam ln Je sploina beda vsak dan večja, se pove odi dogajajo tatvine, ki so bile prejo neznano, da namreč tatovi odnašajo kovlnaste ploUe z grobnih Is drugih spomenikov in celo kipe. To dni se je pripetil nov tak slučaj: V mestnem parku ▼ Stcndaln pri Berlinu je amanjkal bronasti Schlllorjev Jrfp, U ao ga bili postavili ob 100 letnici peanlkove amrti Cerkven! vestnik. • Sveti oče a Zveri atrilkega tiska. Zveza driSkega tiska Ima namen, nabavljati in tiskati verske knjige — kot katekizma, Zgodbe, molitve-nlke Itd. — v jeosiklh zamorcev ter jih pošiljati XV. je pravila »Zveze afriškega tlaka« potrdil ln zvezo blagopokojna grofica M. Ter. Ledohowska, ustanoviteljica Klaverjeve družbo. Papež Benedikt XV. )e pravila »Zveze afriškega tiska potrdil in njenim udom podelil mnogo odpustkov, sam pa je pristopil kot prvi njen ustanovnik z darom 5000 lir. Tudi eedanji sveti oče PIJ XI. ee je v ptemu na grofico Ledochoweko, maja 1922 o »Zvezi atriSkega tiskn« Jako pohvalno izrazil ter jo vernikom priporočal kot eno, na oedanjem misijonskem polju najvažnejše ln najpotrebnejše podjetje pomagati Širiti ; sv. vero v poganskih deželah. Daroval je obenem 12.000 lir ln Se blagovovil pristaviti: obžalujem, da ne morem dati več. Kdor bere ginljlva pisma afriških misijonarjev ln misijonskih škofov, objavljen? v »Odmevu Is Afrike«, ae bo sam prepričal o veliki potrebi tega podjetja. — Glavni aedež »Zveze afriškega tiska« je v Rimu (Podružnica v Ljubljani, Miklošičeva e. 8) ln stoji pod varstvom «v. Katarine, velike mutenlco Alekaandrijeka. Socialni vestnik. & Velike socialne reforme v območja oMlnske upnr«. Novi občinski zaatop v KoSicah ae Je lotil velikopotezne socialne politike ter v najkrajšem čaeu izvršili znatne socialne reforme. Te dni se otvori ljudska kuhinja, v kateri bo dobivalo vsak dan 260 oseb brezplačno kosilo. Obsežno se bo poskrbelo za otroke brezposelnih, varstvo dojen^Kov in mater se izvrši na široki podlagi. Vsem nepre-možnim ln sa bolezen nezavarovanim slojem se preskrbi brezplačna zdravniška pomoč. Za izvedbo teh reform bosta prispevali deloma tudi država in Rdeči kril Naravo Gledišče. DRAMA. Sobota, 24. februarja: UGRABLJENE SA- BINKE. Red D. Nedelja, 25. februarja: ob 8. url popoldne 21VI MRTVEC. Izven. — Ob 8. url zvečer: ZA PRAVDO IN SRCE. Izven. I Pondeljek, 26. februarja: VOJIČEK. Red A. OPERA. Sobota, 24. februarja: MEFISTOFELES. Red B. ! Nedelja, 25. februarja: PRODANA NEVESTA. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izven. ; Pondeljek, 20. februarja: Zaprto, i i .n i Ljudski oder. Nedelja, 25. februarja: »PRABABICA«, falo- j igra v petih dejnnjih. Iz pisarne Ljudskega odra. »Prababica« Je ena i izmed najpriljubljenejših klasičnih iger tudi na deželi. Opozarjamo ne le ljul ijansko občinstvo, temveč tudi podeželske odre, da el ogledajo to igro, katere jedro je greh prababice, ki se maščuje na potomcih. Predprodaja vstopnic danes od 5.—7. ure zvečer In Jutri, v nedeljo od 9.—12. dopoldne in popoldne od t"'' naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. Prosveta. pr Anton Janša: Nank o čebelarstvu. Tretja izdaja. Priredil Frančišek Rojina. Z dodatkom: Al-bertijev-Znideršičev (A.-Z.) panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena broš. knjigi Din 24. — Naš gorenjski rojak A Janša je bil prvi čebelarski učiHj na novoustanovljeni čebelarski Soli na Dunaju od 1769—1773, ko ga je komaj 89 letnega dohitela prezgodnja smrt Največje nemško čebelarsko delo »Unsere Bienen« 1920 leta piše o njem sledeče: »Anton Janša je bil samouk in ni Imel pred svojim nn^topom na čebelarski Soli nobenega znanja o znanstvenih pridobitvah svojih sodobnikov na čebelarskem polju. Toda kdor čita njenove knjige, se ne bo mogel nai-uditi ostrosti in pravilnosti njegovih opazovanj. Njemu nI bila čebela kak- zaprta knjiga. Vse tajnosti je odkrilo njegovo bistro oko in v nasprotju svojih tovarišev-strokovnjak' v, da celo strokovnjakov-učenjakov no najdemo v njegovi knjigi niti ene domneve ali nauka, o katerega pravilnosti bi morali danes dvomiti. Podobe treh čebelnih bitij, slikano od njegove umetniške roke so tako naravne, da ne zmoremo niti danes boljših.« —- G. pisatelj nam je podal v III. izdaji knjigo, katero je spisal J?.nSa, največji nafi čebelarski genij v nemSkem jezik-i pred 150 leti. Drugi del knjig©, prirejen po g. Humekn, razpravlja o seslavi In uredbi / !Lerti-2nidaršičevega (A.-2.) panja In o potrebnih po ni očkih v čebelarstvu. V kratki in jedrnati obliki nas seznanja g. pi-ealeli o raznih čebelarskih opravilih v A.-2. panju, kakor игепп>гш. urovažaniu ua pašo, odjemanju meda, vzgoji matic, pripravah za zimo Itd. Število« izvirne, vseskozi Jasne slike olajSaJo umevanje sle« poljudno spisane vsebine. Knjiga bo Izboron vodnik za vae, tudi na; rclne čebelarje, Id čebelarijo * A.-2. panju ali nameravajo preiti k temu v Slov» nI JI dobro U spri-mu sistemu. — Joalp Prlel, proi na vinar, tn sad). Soli v Mariboru. Orlovski vestnik. Dekllikl večer šentpeterskega erlllkega krožka M vrti danes ob sedmih zvečer v prostorih Sentp*-terske Prosvete. Turlstika In sport. ГП. Jugoalovenska smučarska tekma na Rakeka dne 25. L m. Priprave za lo-to velezaulmivo tekmo so v polnem tiru. Val udeleženci tekme, tako tekmovalci kot gle. dalci se odpeljejo lz Ljubljane v nedelj« dne 25. t. m. z jutranjim vlakom ob 6. uri 50 minut, le nekaj kontrolnih organov L dri funkcljonarjev že v soboto zvečer. Ker b« vsa, 17 km dolga tekmovalna proga taki ugodno izpeljana, da bo mogoče opazovan tekmece radijalr.o L« središča lu to lz grl& ka Srnjaka nad gostilno «Sevar« na Rak* ku, opozarjamo >)H3inst,vo, ki pride na R»> kek, naj vzamejo » »eboj kukala (daljnoglede), da bodo lahko c zanimanjem u> sledovall ln Imeli pred očmi tekmovalce na smučeh od grička do *-ička ln po ravnicah od starta do cilja, ^«v r.mučarje, tekmovalo« kot tudi one, ki ne bodo tekmovali, napro samo, da čim preje prijavijo svojo udeležb« in nam ponudijo svojo pomoč pri aranžlr» nju tekme bodisi kot funkcijonarji ua atai*< tu ln cilju, kot nadzorniki na relejih (po, stojankah), na tekmovalni progi itd, da b« vladal na tekmi brezhiben red. Tekmovalo« opozarjamo, da el vzamejo «oboj na tekmo mažo in krpe. Tekmovalna proga se bo tra» alrala ln markirala v soboto ln je trenlr». nje ob njej in sploh v rakovški okolici vsem tekmovalcem brez razlike zabraujeuo, da s« proça ne pokvari. Vljudno tudi naprošamo cenj. občinstvo, da ne hodi tik ob markirani progi ln pusti 5 metrov širok pae snega ni obe etranl tekmovalne proge uepogažen. Končno opozarjamo še, da Imajo vH udeleženci k smučarski tekmi polovično vožnj« za tja ln nazaj ln bodo za nje pripravljeni posebni železniški vozovi, ter naj se pravo časno prijavijo. Prijaviti se je mogoče tudS še pred odhodom vlaka na glavuem kolo« dvoru v LjubljanL — Jugoslovanski aln> fikosportskl savez. Smuška tekma za prvenstvo Jugoslavije ae vrši kakor smo so poročali definitiv» no na Rakeku. Sneg je sicer južen vendar je dopoldne zmrzujen ter je bil danes prav izvrsten srež. Proti poldnevu pa se omehča ter bi oviral hitrostne rezultate. Da se to prepreči, pozivamo vse tekmovalce, da se drže strogo navodil rediteljev in odidejo direktno s kolodvora na start, da bo mogla tekma čimpreje začeti. Proga za tekmovanji bo nad Rakekom, nekako 30 minut od kolodvora (med Rakekom in Bezuljakom), tak« da bo tudi gledalcem dostop lalmk. Vlak odhaja ob 5. uri 50 minut iz Ljubliap.e, brzo> vlak 20 minut preje. Pred kolodvorom na Rakeku se zbero vsi smučarji, ki. dobe vea potrebna navodila, številke i. dr. Svarimo vse tekmovalce kakor tudi ostale udeležence, da ne gredo v soboto na Rakek, ker tam ni prenočišč, ter bi se moralo prenočevati v Crkulcl, kar pa je zelo neugodna Legitimacije za polovično vožnjo se dobe v soboto dopoldne v pisarni Športne Zveze, Narodni dom, ter naj jih dvignejo posamezniki za celo družbo. — J. Z. S. S. £itnkaška tekma za prvenstvo Jugoslavija at vrši v nedeljo dne 4. marca dopoldne v Boh. Bistrici na letos preurejenem sankališču Belvedere. Tekma je odprta le za verificirane tekmovalce JZSS ter se bo tekmovalo: a) v glavni prvenstveni tekmi, b) tekma junijorjev, c) v tekmi dam na dvo-sedežnih sankah. Prijave je uposlati najkasneje do 1. marca s prijavnino Din 10 oziroma Din 20 za tekmo na dvosedežnih sankah na JZSS, Ljubljana, Narodni dom. Udeležencem se bo preskrbela polovična vožnja. Smuško tekmo v skokih za prvenstvo Jugoslavije raz skakalnice v Bohinju priredi Jugoslovan, zimsko športni savez dne 4. marca. Tekma Je odi prta za vse v JZ..S verificirane tekmovalce. Prlja> ve je uposleti najkasneje do 1. marca s prljavninc Din 10 na JZSS, Ljubljana, Narodni dom. Udeležencem se bo preskrbela polovična vožnja Meteorolocfičmo poročilo. LjubHann 306 m n. m. vtš. Ca. opni o-vnuja Haru-m «te i-t mm 1' rino-mutei v C Р.11|Г"П diieronca v 0 •Nebo, vetrovi fauavlnt V D» 22. 2. 21 h 7241 — 0-3 0-3 jasno 23./2. 7 h 728 7 — 2-2 1 megla - 28./2. 14 h 726-7 2-3 2-1 v. obl. VABILO na izredni občni zbor ki ga sklicuje Produktivna zadruga ključavničarjev in sorod, strok »Ježica« r. z. z o. z. na Jezici pri Ljubljani za soboto, dne 3. marca t. )., ob 15. uri v zadružno delavnico v Stožicah št. 50. DNEVNI RED: l. Poročila, 2. Predložite* računa. 3. Sklepanje glede vstopa v likvidacijo. SKLICATELJ. Člani sc opozarjajo v smislu pravil, da »e ob nezadostni udeležbi vrSi občni zbor pol ure kasneje in je ta sklepčen brez ozira na število navzočih članov. Takoj ali oozneie ODDAM V NAJEM *Ш: radi bolezni gostilno in trgovino blizu larne cerkve. Dopisi na upravo .Slovenca« pod šilro: «TRGOVEC". Ste?. 44. SLOVENBC, dnê fi febrnarja 19281 №u & PALMA K&učvK potpe toiKe in potplate HIŠNICA Išče službo T ««(tn, k ter M bilo tudi stanovanje, —• Naslov por« upravništvo «Slovenca« pod Itrr. 1069. Dva krojaška pomočnika za v.llko delo SPREJME takoj IVAN ITUPICA, Dob pri Domžalah. - Hrana tn stanovanj« v hllL 998 Mlekarne, pozor! Iiče и u stalno dobavo prima ČAJNO MASLO (Tb«cbutt«r) proti takojšnjemu plačila — Ponudbe z navedbo cene in količine na upravništvo «Slovenca» pod: «ČAJNO MASLO«. 1070 Služba organlsta In obC tajnika v zdravilišč« DOL. TOPLICE м odda dn« 15. вагca 1933. — Plačilni pogoji se polrvedo pri lupanstra ali pH fupnem urad« t TOPLICAH.__1076 Žensk« sred. starosti, ki ena kuhati in |e voljna opravljati vsa druga hilna opravila dobi mesto gospodinje. • Pismen« ponudbe na upravo «Sloven» ca« pod šifro «ŽupnlSč« Hrvatsko 1077«. URADNICA šp'Š pisarniška moč v popoldanskih arah. Cenj. ponudb« pod «URADNICA-DELO« «a upravništvo «Slovenca«. 1091 Večja damska konfekcijska trgovina r Ljubljani W IŠČE IZVEŽBANO PRODAJALKO Ponudbe z dobrimi referencami naj se poSljejo na upravništvo «Slovenca« pod Šifro: «LEPI STAS/1078«. ti popravljanje moikih io otroških oblek ia dobo okrog 14 dni, SPREJMEM — VpraSatl v upravi Usta pod tt«v. 1015. SPREJMEMO DVA PRIDNA, v svoji .1Ф4 stroki popolnoma liurjena '"•C GATRISTA Pismen« in ustmene ponudbe na tvrdko MULEJ & COMP., Bled П. Iščem PRODAJALKO ?o5teno, pridno, katera bi bila zmo£na lamostojno voditi trgovino s mešanim Slagora. Jezik slovenski ln nemški. Plača lôbra. — Ponudbe pod: «ZANESLJIVA it«v. 1030« na upravništvo «Slovenca«. Prost« Javna dražba MOŠKE OBLEKE, POHIŠTVA, ^vrt'laKlOA VOZIČKA. KOVCEGOV i'O. vae 1« malo rabljeno, i« vrši v • oboto, 3. marca, ob 3. «ri pop. v Novem Vodmatu, ZaloSka ceato 36, L nadstr. KUPUJEM » dokaso» 1е|Штас1Н stara, tudi pokvarjena tfvokolesa, motorje, PISALNE, ŠIVALNE te le rasna druga strola. - F. BATJEL, Ljubljana, Kar-ovska cesta Itev. i 609 It kompletni v premem 15, 20, 35, 30, 40, 50 cm prodaja popolno dobro ohranjene s skladiSfa KARL JETZBACHER D. D., ZAGREB, VlaSka ulica broj 35. 965 enme kakor jopice, zimsko pe-rêio, nogavice, rokavice v veliki izbiri pri A. iinkovte nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. Izrežite ta listek to ga poib'ite z naročilnim listkom ter sliko, ЛГ DOBITE 10 % POPUSTAI K. STAUT, umetni zavod, Ljubljana, Cegnarjeva ul.4 POVEČUJE ve« slik« in portret« po predloZenih slikah, KOPIRA razglednice, mal« svet« podobic«, velike slike, stenska ali za cerkev, krttev pot ln drugo v akvarenih in oljnatih barvah, z ogljem ali rujavo s«pia-barvo, umetniško izdelane, pripravna za darila, po skrajno nizkih ccnah. NAROČITE TAKOJI -»C Varujte iv goljufov! — Od potnika za-i-l htevajte lagitimacijol !-l Iščem STANOVANJE 1 aH 2 sobi in kuhinjo, ▼ stari ali novi hiSi, event. manjšo hišico v Ljubljani ali okolici V NAJEM za takoj ali pozneje. Najemnina postranska stvar. Plačam tudi za leto naprej. Ponudbe pod «KMALU« na upravništvo «Slovenca«. 1034 Arhitekt In mestni stavbenik Viljem TRE0 Ljubljana, Oosposvetska cesia 1ovoii" "Ti vedier> odlomu *>o-)nat. sestoječl te velike stiskalnice sa opeko (prnfa) (premer 500), ki pro« izvaja na uro do 3000 kosov, na« dalje razni valjci (Brech- to Feia« walzwerk), avtomatski stroj ia šivalni stroj (Singer) tf^hw «Sï Г? iam elesantno stansvEinlc s v««m komfortom, obstoječe Iz treh sob, u enako obstoječe Is Štiri b sob. Selit: v«n« stroSke povrnem. — Ponudbe na uprave Usta pod «STANOVANJE«. v bližini Ljubljane ODDAM TAKOJ NA RAČUN. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod Številko 1019. j KUPIM SIPE v debelosti 3—5 mm in ploščinske velt-kosti 70 X 90 cm. --- Naslov pove upra-I va «Slovenca« pod Stev. 1063. skoraj nov, KMETSKO PEC xa kruh (komoletna), velik KURNIK, dobro ohranjen, PRODA FR. MAI.ENŠEK, Rožna dolina itev. 103 pri Ljubljani. 889 Karl Jetzbac;^'. Zagreb, Vlaika ulic« 25. M« POZOR! Kupujem stare OBLEKE. ČEVLJE, POHIŠTVO Itd. Grem tudi na dom. — Drame Martin, Linbljaua, Sv. Jakoba nabrežje Itev. 29. Veliki sejmi za živino In blago - ¥ Čmomllu - zopet dovoljeni ter se vrSi prvi V TOREK, DNE 27. FEBRUARJA. Kupce in trgovce vabimo. Spretno prodajalko eprejmo v ljubljansko knjigarno. — Ponudbe pod: «KNJIGARNA 1030« na upravništvo «Slovenca«. — Spalne oprave iz trdega !n mehkega lesa, kakor tudi kuhinjske oprave, imamo po nizkih cenah vedno v zalogi, Matija Andlovlc, mizarstvo, zaloga pohištva, Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 6. Prodam parcele № stanovanje In hrano sprejmem mirnega gospoda aH srednješolca. - Naslov pov« upravništvo «Slovenca« pod Itev. 1093. na periferiji m«sta. Cena za m9 40 dc 48 Din. — Pismena vprašanja na upravništvo «Slovenca« pod Šifro: »600—800«. od Din 10.000.— naprej proti 10^ letnim obrestlm Odpoved po dogovoru. Garancija v vsakem oziru. — Ponudbe pod: «GARANCIJA 1016« na upravništvo «Slovenca«. Dvonadstropna HIŠA s petimi stanovanji in zadaj letečim gospodarskim poslopjem, v bližini cerkve sv. Petra, ugodno naprodaj. Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 1033. Mesarijo in gostilno eventuelno tudi samo eno, mogoče s celo hišo, v Sloveniji, VZAMEM V NAJEM takoj ali 1. maja. — Naalov v upravnl-štvu «Slovenca« pod Itev. 1029. p.anina, harmonije, (tudi igrane) aa obroke la posodo, — Največja izbei*» v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasi», instrumentov, strun ia muzlkellj na debelo in drobno, -o ftliosi Breznik, t. u£. Glasi). Mal Шш. Kongresni trn ts Koranit zajamčeno pravi asbest-škrilj za kritje streh. — Ne premočil — Ne pozebe! — Proti ognju in viharju popolnoma siguren. — Neomejeno trpežen. — Teže na 1 m9 12 kg. — Cenik in proračun pošlje Franc Hočevar, Žirovnica (Moste) Gor. ASKINO MORPURGO čašica lega delikatnega LIKERA je nepopisen užitekl Priporočamo: COONAC DAI.MAT1A MEDICINAL in druge b« >: brane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe. >1 PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA DESTILACIJA V. MORPURGO, Split. Zastopnik: Adolf Kordin, Ljubljana, Zrinjskega cesia številka h IŠČEMO eno ali dve sobi z 2 posteljama za TAKOJ, — Cenj. ponudbe na upravo lista pod «SÔBA 976«. AMALT Stare kovine BAKER, MEDENINA, ALUMINIJ itd.) kupuje po najvišjih cenah ▼ vsaki mno-tfai lelezninska tvrdka BREZNIK & FRITSCH LJubljana, Cankarjevo nabrežje 1. »» 99 , Pozor peki! »Diamalt«, tvornice Hauscr ! Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastoprika za Jugoslnvljo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varujte se ponaredb v prahu aU tekočini! Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn Bôsendorfer, Ehrbar, Czapka, IIôlzl, Sclnveighofer, Stingl itd. — Tudi na obroke, Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, HilSerjeva ul. S» +Г T VsemogoCnemu se je dopadlo poklicati nažo predrago mamico oziroma taščo, sestro, svakinjo, teto itd., gospo lïlarilo Celarc posestni» hi gostttnlSarka v veCnost. Predraga je 23. t. m, ob L uri zjutraj za-tlsnila svoje trudne oči. Truplo nepozabljene pokojnice se prepelje v nedeljo dne 25. t. m. ob 14. uri (2. popoldne) iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica št. 165, Sp. Šiška, na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se bo položilo k večnemu počitku. Ljubllana - Spod. Miha, dne 33. februarja 1933, MICI LAH, roj. CELARC, h«; FRANC LAH, zet to ostali sorodniki. mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica št. 25 kupujo po najvišjih dnevnih cenah rasne vrste okrogli tes, kakor tudi cel s goxdne parcel«. Lokomobila Lanz 28/34 HP naprodaj aH se zamenja za 60 HP. Naprodaj je tudi maniši parni kotel, pr; 3 mlekarne, rojasniio daje Jvan Oarin. Dr. Sriille-jm brezova uoda мшшпшшшишшшшшшшшжптпшшнш za lase iuetimiiiiiiii!iiiiiiiiiif;t!i;:i HtmMtmiiMttmiititriiiiMMf hrepi rast las, zabranjDje izpadanje las, srtiež liožB na glavi, tvorltBv pphljajev, Ožiyl|a in osuBžuje Čudovito živce Slavne zaloga: ШШ68 Л ri si!ilsssk 38Г>;'2r3l!e Vll3lu O, U., Zaopeb. МшШт ul. br. 66 Stran fi. SLOVENEC» 3ne »ebniaija Sfev. UL ' VELIKA ZAIOGA klobukov In slamnikov se dobi pri Franc Ctrar tovarnar v Slobu, pošla Domžale. Drevzemajo se tudi siari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVAČEVA i TRŠAN v LIU5DAN1, Prešernova ulica šlev. 5 Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4. VASE BLAGORODJE! Ako hočete imeti res dobro * prvovrstnim blagom, se obrnite na naslov: FR. P. STARE slikarski mojster, Ljubljana, Florijanska ulica št. 16. NAZNANILO X p.n. ^ Лг občinstvu ter znancem, prijateljem In NAZNANILO gostom z dežele naznanjava, da 0dpreva 28. februarja opoldne w ^ v eovi palači LjobMe kredilne Шт, nasproti slavne pošle 4 prvovrstno kavarno EMO!VAeml)«HA * 1КА1П kemlnrtAm. eae-- . I RESTAVRACIJA se znc.rc in s« to si. ob opremljeno s vsem komfortom. Sklicujoč sc na najino dolgoletno prakso cenjene goste s solidno in skrbno postrežbo џ v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava za naklonjenost h. Jan in Kat! Cen}. obHnstvu priporočam svetove« mane šivalne stroje GRITZNER v vé«h opremah m rodbinsko in «(Rime* rsbo tervse posuutetno delo, olj«, iglo ee vse sisteme. Edino le .pri JOSIP PETELINC, bJOBIiJANfi, Sv. Pete« aasip 7, Poduk v verenjn brespiaCen. Isto tam nalanterlio, srajce, kravate, potiebšč.ne sa šivilje, krojače, čevljarje, sedlar to, gombl, žlice, noži. Na veliko in malo. Več-letna garancija. Cene najnižje. 1И FIALA. Popolnoma varno nalelHs svoj «lanar y VZAJEMNI POSOJILNICI V UUBLJOHI ■——————и r...............———i II H—Д— r. z. z o. x. — sedaj poieg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION" Hranilne vloge se obrestujejo po tekočem račnnn 6°|d brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po <6 I Ueîji zneski se okreslujelo pe da§anoru. 54/10 M. MIKLAVC, LJUBLJANA, Komen-sfeega alîca Bt. 36. I*®^ prodaja bikovih drv In oglja na debelo in drobno, po zelo tiirki ceni, radi preureditve ohrafnih prostorov. Џ t trgovshe OFU^tVO ZâM Doioflteva uL 3. »rzoidvl: fsrafllTO lclelon 555 iiiminiiniu Zakupodaja ribolova. Pri gozdarjem uradu v Soteski, p Toplice, Dolenjsko, oddajo v za- j kup ribolov v reki KRKA od izvira do malinskega jeza v Rumunji vasi s stranskimi pritoki, izvzemši okraj št. 73 Žužemberk od Draške vasi do Dvora. — Zakupne pogoje, kakor popis ribolovnega okraja, pošlje gozd. urad Soteska proti plačilu pošt.; isto dovoli iz dobrote vpogled v gorenje g. F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana, Selenburgova 6. d. d. ¥ LiublSa prodaja m iz slovenskih premogovnikov velenjski, Sentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora terp0pX0oča Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črfgi premog in brikete. Naslov : Pr&ssr 2pM n ргегаоц, i d. centrala v Ljubljani, ШШ: Podimo v Novem Sadu (Batiia). L MiftiUS LjnijljauajBMi trois jpriporoëa su. jo zalege dežnikov In solnčnlkov in sprehajalnih palic. Pb ravilaUSr.dia^lliiiioi Nunska ulica štev. 3, pritličje, J9- NEDELJA, 25. iebruarja t. 1. ob 2, nri popoldne: -»C elegantna gosposka soba, salon, jedilnica, usnjeni klubski foteli, preproge, zavese, steklo, pleteni stoli, srebrnina, nova jedilna garnitura za 12 oseb, slike, električne svetilke itd, Kr. Holaiid&ki Lïoyd Redni in ri poštni parnim od Amsterdama ln Cherbourga za Južno Hmeriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, in Buenos Aires. Vsa potrebna pojasnila daje KR. HOLANDSKI LLOYD. Glavni zastopnlK za Jugoslavijo: JUGOSLAVENSKA BANKA Zagreb, B-cesta 33. Вгго avnf naslov: „Reallnyd* Zagreb, — lelefou: 24-65. Glavno zastopstvo za Slovenijo: UliBUlil, KOLODVORSKA UUCA £6. Dunajski mednarodni semenj 18. do 24. marcs 1923 Vsled zmanjšanih proizvajalnih stroškov brezkonkuren^e ponudb® v vseh strokah« 4000 razstavljalcev is lu-In Inozemstva. Vsa pojasnila daje: Wiener Messe A.-®., Wien VII, Messepalast kakor tudi ti rad na pisarna za pojasnila v Uubljani» Avsfrifski konzulat, TurJaSkl trg 4. Ne V 836/23-1, Na predlog lastnikov Rudolfa Kokoschinegg-a in Viljema Llnnitv gerja se prodajo na javni dražbi nepremičnine vlož. št. 34, kat. obč. Grajski marof, obstoječe iz parcel št 53/1 stavbišče v izmeri 6 a 43 m' in pare. št. 43, vrt v izmeri 9 a 88 m3 in vlož. št. 258, kat. obč, Grajski marof, obstoječ iz parcele št. 53/2, stavbičče v izmeri 2 a 83 m'J s hišo št. 8 v Mariboru, Zrinjskega trg, za pristavljeno izklicno j ceno 300.000 Din dne 8. marca 1923 dopoldne ob 10. uri kot celota, i Dražba se vrši v Mariboru, Zrinjskega trg št. 8, Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice ! na zemljišču zavarovanih upnikov se izbrišejo. Kupnina se plača cela ! v gotovini. Za potrditev prodaje imata prodajalca tri dni premisleka. »ZDRUŽENIH OBRTNIKOV« s » a I n o v ; Izkupilo prodaje je plačati v 8 dneh po odobritvi dražbe v roke zalogi pri MARTIN MALI, sedlarjn ш i dr. Oskarju Orosel, odvetnika v Mariboru. ličarju avtor,lobilpv v Don-?a I a h. - Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati v pisarni notarja Mili. Korberja in odvetnika dr. Oskarja Orosel v Mariboru VOZOVI Vsako prvo in Ireljo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževetr trgu (S$. Pelerski mos!). — Sprejemajo зе vozovi v popravilo hi v zameno 5235 MIHAEL KOERBER 1, r.f notar kot sodni poverjenik. Maribor, dne 21. februarja 1923. Zadružna Gospodarska banka d. d. 4 Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. ID (v laetni palači via à vis hotela ..Union-). Telefon Št. 57. Podružnice : QJAXOVQ, MARI30R, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. (ntereiaa skupno*! s: Sveopćo Znaatlijeko banko d. d. v Zegtobu iti njeno podfuZnicw , F\ai lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu-. ' Kapital In rezerve skupno nad £ez K 60,000.900--. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji j — .... Pooblaščeni prodajalec srečk Drž, razr, loterije* »«MRVA» . -4. ЕЗШ Izdala konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihael Možkcrc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani-