Vital
(Lcgenda.)
vapovčriani svoj praznik
S6iuigrad obhaja dntfa, Praznik Vitala — svetnika,
Ki zimnlk je ijil nebes . . . Dan ta že ob uri rani
Zv6ua glas ljtidem ozmini.
Ljudstvo za Boga gorefie Vsak opruvek opusti —
I)a bi dčlal, to pregreSno SUdnjerau se tlioes zdi . . .
A — tain Žena kruh si ptfie, Dela še končati nc^e,
K maši vabi Že zvoaenje;
Žena Cuje glas zvontfv, Vender ni jej cerkve mari,
Dokler kruh še ni got«5v. Mni5gL dolo graja njono —
Ali vse le — bob je v steno I
^Zapov^dani je praznik?! •—   . Bodi! —  Vender živi duh
V   eerkev prej me ne prižene, D6kler ni izpečen kriih!"   —
Čul je ženo sv^tec Vital, MoŽ pred nj6 stojeČ, of.ital:
nnLi ne slišiš, kar zvonovi
Oznamijejo sedaj ? Praitnik posvežuj, če hoSeB
ai^dati kdaj sveti raj! — Pusti t6rej, žena, delo,
Saj ne bode ti prospelo I""
nPraziiik ta naj posvefiujem? Bodi! — Tender živi duh
V   cerkev prej lne ue prižene, Ddkler ni izpežen kruli!"  . .
nBPojdi! — Vital sam velčva P6muila boŠ tega da^va!uu —
Re&s in izgine sv&ec . . .                   Spet prevz&no zagrohdče . . .
Žena grohotaje ii:                               Du5o napojl jej srd —
,Jaz te ne poznLni svetnika;                V pež poglMa . . . Mestu kruha
če pa hožeš, da sreii                           Kainen le opazi trd . . .
Tebi bo pokfirno, ženi                          Mine pfinos vi>s ženico,
Kruh ta v kaoien izpremeni!"           Brž ko izpoznd resnico . . .
Zdaj v Šcnt-Petra čcrkvi') vidiš
H14be iamenate tiS; ' nPraznik posveCuj le vestno," KAmeni ti govorf. —
Vitalis
^) Pouini:  Sv. Yital,  škof solnograski, naslcdnik sv. Riipcrtn, lci je v oaniem  stolctji ueUinovil cerkev bv. Petra v Solnem (iradu (Salzburg.)