Obvezna konsumna dru- štva za državne uradnike v Jugoslaviji. Sedemnajst tisoč vsega državnega uradnistva v Jugaslavijj tvori učiteljstvo. Pri zadniih noeaianiih za povišanie dra-iriiskih doklad vsemu državnemu uradništvu sie ie zooet poiavila ideja. da bi se državnemu uiadništvu namesto povišanih doklad daiala raJe živila. obleko ter dniv-e živlicniske notrebščtne v naravi. Ideja ni slaba in tudi ne nova! Premičani na stno. da ie niso v Beo2rad zanesle in zahtevale nie realizaeiio (vsai v tei obliki ne katar io namerava izvesti sedanja vlada!) uradniške organizacič. amnak ie nrei mocoče. da ie inicmativa za izvedbo v taki obliki izšla iz drueih krosrov. 2e v Avstrifr se ie v času *ežkeea poJožaja državnega uradništva hotelo realiz<rati tc ideio. a ker <=e ie uvidelo težko izvedbo tega vprašanja je država dala sprva uradništvu raie četrtletne nabavne Drisoevike. da si nrosto nabavi meobhodn. do.irebščine: nozneie ie ootom uradov dala na raznolapo uradrrištvu ceneišo nabavo obutve in blaea iz državnih zaloer in nrav nroti koncu ie država dala uradništvu v večfih centrth na razDola-.o posnodarske fonde s nomočin katenih nai bi «;e uradništvo medsebojjio gospodarsiko organiziralc. nakunilo s nnmočio teh fondov ceneie b'aeo ter bi _a brez tr.ovskeca dobička. n.o nižfi ceni oddiaialo državnim uradnikorri. Upravo teea trospodarstva bi imelo uradništvo v svoiih rokah! Že takrat sm.o imeli do take samouorave velike nredsodke. ker ie bilo že te«2' verižni-štvo v cvetu in voinnčasna konrocifa na ooliodu. Takoi v nrvih poiavih teh konsumndških ors^anizacii «e i> nokazaia usodna nanrika. da ie bil nakun blaea boli odvisen od orovizii in ^o.SDndarskeffa obrata in dobička »Dodietia«. Vakor od te?a. da se nudi č'anom čim ceneiša dobava neobhodno dotrebnih živlieniskih notrebščin ter v to svrho odoravi vsako korunriio in zmanSa č'mboli režiiske stroške. Vse nolno nas^avliiencev ie biln »neobhodno notrebnih« pri Obratu, tako da ie bilo režije več nego v kaki veletr_ovini ki ie višala —• nnesto zmani.ševala ceno noJrebščinam. Prvi avstriiski >uradniški konsumi« so oostaii ŠDekulafrivna nodtetiia ?otove?a kroca uradništva. ki ni inael čuta. da onosrjodari s tufim denariem -im uradniški konsumi so zerešili svoi srpoter: da niso skrbeli za čim znižaTioišo cetio dobreca blaea svniim članom. amnak so notom minimalne diference nod dnevno oeno skrbeli za to da bi Dodiietie *dobro šlo« s oomočio odiemalcev — uradnikov. Danes bvaliTno ba^a da ni več teh ^Uradniških konsumov«, ki bi .sisTurno slu^ili za oddaio slabeca blasra no \usokih ce^ah. verižnikom. k,i bi uveliiavili svoio ŠDe^ulaciTO na nodlafi »plačevaniia do obroK'h«. n?_ katero tako rado nased. urad"ištvo. Zadnie fonde teh uradniških konsumov 16 ^SDravilo ob nolomu Avstriie nemško i!radniš(yo ki ie imelo v Avstriii tudi prl ^^vodilna mfsta v svoiih rokali. in tako <ndi unravo teh fnndov. Mi smo hodili kot Po nifloščino nn Vn.ka »ceneiša živala« v te JUradniške konsnm.« — bili so voini časi! ,v In še teh dtobrot ie bilo deležno uradj-;stvo samo v večiih mestih ker dnigie. K^T ie bilo malo uradništva in še to raz- treseno in oddalieno. ie bila tudi ta ideia — neizvedliiva! Zato smo z malirp veseliem SDreieli vest iz Beograda. ki io ie razširil dopisni arad 24. oktobra in se elasi: »Komisiia. ki io i> sestavil finančni minister da izdela naredbo o nradnišKih konsumnih zadrueah. ?e končala svoie deln. V nrvi vrsti se ustamove lokalne koiv sumine zadtuce z delnicami. ki ne smeio biti maniše od 100 dinariev. Vsaka zadru^a mora imeti svoi re- zervni zaklad, v katerega pride vsako leto 20% prebitka. Kar cstane. se razdeli med butnanitarne tistanove ter se imorabi kot naerada za člane unravs. za Dokoininski zaklad zadruee itd. Kar še ostane. se vrne zadnipl. Take zadrueoe sp lahko ustanovik) takrat kadar ce ?lede teea soorazume naimani 10 oseb. Za ustanavlianie zadrue ni notrebno nredhodno dovoliente. Več zaiirue skunai tvori savez uradniških konsumnih zadrug, katerega središče mora biti v Beoeradu. Savez se ustanovi z naimani treini zadrueami. K savezu moreio nristoniti t»di one uradniške zadruge. ki so h!Je ustanovliene še Dreden ie ta naredba izšla in katere oismeno iziaviio da se bodo Drilaffodiile savezu v vseh tockah tekom treh let. Delnice za ustanovLienie saveza ne smeio biti mamše od 200 dinariev. Vsaka zadruffa mora 7.a vsakih sto svoiih članov nlačati eotovo vsolo savezu. Kar se tiče glavnioe, sestoji ta v glavnem iz delnic. katere plačujejo zadruige in iz 10% odbitka. ki ga bo država odvzela dragvnjskim dokladam svoiih nameščencev. Tako financiranje zadrug predvidevajo za pet let. Na ta način misliio pridobiti 8 do 10 miliionov dinariev na leto. Finančni minister bo stavil zadru?am rm. raznolaco tudi še, drusra sredstva. ali vendar bp zadružni ?lavnici vir dohodkov v sološnem denar Vpfere_a bodo sami uradniki in uslužbenci nfačevali za vzdrževanie svoiih zadrue. Say'ez mora imeti tudJi svoi rezervni /aklad. v katereea se bo vlasraio 50% od nrebit^a. Nalofa saveza ie. vzdrževati konsumne zadi"'"'0 v državi ustanavHaii nove zadruo-e in vršiti reviziie zadrue pn enkrat v dobi dveh let Pole^ te?a mora savez skrbeti za to. da dobavHa za svoife zadrtio-e notrebščine in mora v to svrho "stanrtviti delavnico za obleko obutev in diruge predmete. Savez ima nalogo, da radi svojih ciljev stopi v sti)k z drugšmi savei7.i. Naredbe glede u.stanavlianja konsumnih ¦zadrug se ne razliiktijeik) o^ tvodatkov in uredb v zakonu o zadrugah.« Priznamo. da ie to v veliki obliki zanrišlien načrt za ffosnodarskn nsamosvoiitev uradništva: Drinoznavanno- da ie to velikonotezni načrt. <= nnmočio katereea bi st: dalo urenrečiti višanie cen bi sip. dale cene ustaliti in Drenrečiti umetna šnekulaciia ki vzdrževanie visokh cen od strani nrekunovalcev in treovcev — če bi bili ti konsumii nbsežno raznredfmi no vsei državi in res na pravi zadTUŽTiiški m solidni n,)diavi ozirdiiia uoravi. ki bi irueie zveze direktno s nroducenti: vendar Dredno se to more izve^ti. *p š.p en no^oi da država izda stroge in neovrgljive odredbe proti vsekaki knrnnciu naviianiu cen in verlZništvii ter sama direktno pomaea zadrueam r>ri nabavi blaea. Dasi ie to važen Droblem ne samo za uradništvo samc. oe bi se to izvedlo amDak tudi za državo samo in niene notranie pnsDodarsko-sociialne razmere vendar ne moremo nrezreu nanake. ki se ie naDra- | vila nri izdelavi teera načrta. da seie nam- i reč to vDrašanie Dresotalo sarno z velikonotezne-a stališča splošne koristi in ščitilo iisriodno stante zadrue. nri tem ds se ie rač'inalq na breznoffoino požrtvovalnost uradništva v preveliki meri ni pa se pregledalo predloga s strani koristi in interesa uradnika, ki ga bo imel od zadruge neposredno. In od tega, kako bo uradništvo zadovoljno pri vinarjih z zadiruigo, je odvisen ugoden uspeh vse akcjje. Država lioče orisillti vse uradništvo. da Dostaneio člani uradniškili konsumov. V to svrho bo vsakemu uradndkn odte.nila 10% draginiske doklade za zadrugo. poleg | te?a bo ua vsak uradnrk moral Dlačat? 100 : dtnariev in Drednisano voisnino kot. delež zadru^i. Na ta na.in bo vsak državni uradnik moral nlačati na nodiaei sedaniih dra?inli.skih doklad novr.rečrm 204 K za za dmeo mesečno. Uradnik bo nrisilien nala- crati svoi kaoita! v zadmei. ker mu ea bo ^ržava odte°riila. neoziraie se na to ali bo doiTrinesel onih 204 K mesečno tnrl nakupu blaga v madni§ki zadrugi als ne bi morda izhaial ccneie in dobil boliše blaeo. če na- ^uni blaco nri trpovcu. To edino VDraša- n;e ie roerodaiiio za uradrrika t»rl vstotiu v zadruco ijj ne —¦ sila. To bo delalo nri marsikaterem urad- niku nredsodke do zaoočete akciie. Pole? tefa izeleda ta oblika odtreava- nia nekako nonesrečp.na in nasilna. Ze preiiidic nekaterih sedaniih uradniških za- druo da moraki nieni člani biti Ie oni. ki so člani uradniških društev. se nam zdi zelo nedemokratvcn in nasii^n Posebne važno- sti na nastaia vnrašanie <nrisiilne?a odtreavania dra^ititskiii dolflad /a sftmce in one uradnike. ki se vsled kraievnih razmer in nddalienosti mti ne bodo moeli Dosluževati uradniških zadrnir. Za nie bo 10% odbitek djafiniske dnklade značil osebno Dri'icraišarivie nri mesečnih dohodikih izvršeno peorostovolinim Dotom. V drusrem sliičaiu država ne more računati n.3 8 do 10 miliionov dinariev na leto za financiranje -zadru^, 'Druif nredsod-k ki va bo dobil urad- r;V do zadnip- nastaia zaradi razdelitve či^rm dohiika. orftbitka. V tem oziru so moremo vseeno1 sipom- nin fiofavskih k-onsufnn.i-li društov. ki kiiub korunoiiau_ m zlorabam nudilo svoiim čianorn vendar še mno^o p-osnodarskih ucrodnoMl rekli bi skoro da se boii ozarato na »nrtsti svoiiih članov kakor dosedanie uiadnišVre zadrure. Delavski komsurai razDolasraio Donaiveč 7. bla^otn nairazličneiših vrst. takmre- 'coč vseh vr^t notrebščin: cena ie znatno r>od dlnevno cero enakovrsttiiih aredrne- torv; dekišce iso obrestovan kapi+al z divi- londiami. katf-srih ^Kiiia se iK>veoini od- tnpria na nodlapi nrebitka: nolep te?a ob zakljuSkn prejme vsak olan ipTOcemtualfai ^nesi^k od. V5f)le vse^a ¦kuoli'en_.n bia^a. ki s?! nni izplača na nodlaei izkazil v rtpjianiu aN v blapu. Uradniškii konsutni ščitiio in upošte- vaio boli intprese zadru_e kot dobioek ki n?i se nudi članom na nodlaci zadruffe Prebitek uradniških kifinsumov se orei unoirablia za vse kot za člane same: 20% dabi rezervni zaklad: kar ostane se raz- deli med huntanitarne »stanove ter 7.3 čla- ine unrave. »okoininski zaklad itd.. kar še ostane, se vme zadrugi. Kie ie dobiček za člane. katerim ie za- dru_a nameniena in za katere ie ustanov- liena? Kako nride uradnik do te_a. da se hn z mie_ovim kanitalom Dodoiralo huma- nitarne ustanove ? Kako Dride uradlnik do te^a. da bo dražte Diačeval blasro da se bo iz nieeovepa denaria nodoiralo humanitarne ustanove? Ali ni zadruea strogo eospodarsko nodietie torei se ima tutji žisti dobiček unorabili za to. da se midi DOtem 00 z^ni2anih oepah neobhodno Dotrebne živlfeni-' ske nnirebščine. da si iih 1abi'o nabavi tudi naislabše sitnirani uradnik. Ali ni to humanitarnii namen!? Čisti dobiček ali nrebitek zadrug se ima unnrabliati izklfučno v to svrbo. da se nudi članom-nradnikofm blago po čim nairižie mofoče znižani ceni — izvziernši uporabo za režijske stroške. O razdelitvi nrebitka in!amo tudi slabe vzglede. kako je uTadništvo. dasi sicer na obroke. vepdar ne nrvovrstno blaeo po nrecei visokih cenah nlačevajo v oblačil";ci. od katere?a denaria se ie Drebitek iinorablial v humanitarne namene. V iavp'^t\ v'-"o oa čitali. kat&ri zavodi so dobilii :a denar in Vcliko dobička ie Drinesla oblačiipjca. Kako nride uradništvo do te_a. da 'irare nlačuie b!a?o in se nrebitek nobem Jpli dru^am: umestnefe bi bilo. da bi bilo hla^n ceneie in bi bilo s tem ustrez.no ne_bhodni nntrebi uradništva oo obleki. Enako nezdravo načelo se sedai zooet Rostaviia Dri uradniških zadrueah! Vsekakor seea obsežno ustanavlianie 'radniških zadruo- eloboko v sociiialno živlienie uradništva m ima vnliv na SDlošne Tn<?nodarske razmere. Prizadet bo ori tem ^sak nosameznik zato ie neobhodno _otrebno da se vnrašanie. še oredno bo izdana naredba. snravi v ;avno razprvo in c!-». tudi na.še organizaciie označiio svoie ¦•^:'Jiišče do uradniškiih zarinie-.