Zadrugarji — kvišku glave! Razumljivo je, če se polašča mnogih malodušje spričo težkih gmotnih skrbi, s katerimi se moramo dandanes vsi boriti. Ni lahka ta borba. Se teže pa občutimo njeno pezo, ako se ozremo v bodočnost, ki je nejasna, negotova. Vendar pa ne smemo pozabljali: bolnik si ne lajša svojih bolečin, če vedno o njih razmišljuje in se neprestano vznemirja. Upati in zaupati je trebal Naj bodo razmere še tako težke, kloniti ne smemo. Brodolomci se oklepajo vsake bilke, da se spasijo. Z nami še ni tako daleč. Mi imamo realnejšo oporo — svoje zadružništvo, v katerem vidimo rešitev iz današnjega žalostnega gospodarskega stanja v boljšo in lepšo bodočnost. Konsument mora in bo odločal v bodoče v produkciji in razdelitvi dobrin. Kapitalizem je odpovedal, nezmožen je, da regulira ravnovesje med količino proizvodov in njih porabo. Že dejstvo samo, da se preračunjeno uničujejo življenske potrebščine, medtem ko žive množice v bedi in pomanjkanju, spričuje dovolj jasno, da je ta gospodarski sistem nemogoč. Volja konsumentov, izražena v zadružni ideji ne bo pripuščala več, da bi se izžemalo ljudstvo od profitarskih špekulantov. Daleč je še sicer do popolnega uresničenja zadružnega gospodarskega reda, toda cilj je jasen in pot so nam začrtali že rodčalski pionirji. Toda je treba pravega, resničnega zadružnega mišljenja, odločne in trdne zadružne zavesti! V zadrugah ne smemo iskati trenutnih uspehov in koristi, treba je gledati nekoliko dalje-Tudi malenkostne žrtve so včasih potrebne, saj obrode prej ali slej sadove in uspehe. Biti moramo neizprosni, načelni zadrugarji, prežeti z ljubeznijo in vdanostjo do svojih zadružnih ustanov. Našo Nabavljaino zadrugo vodijo načela zadružnih pionirjev. Človeško delo je — zato ne more biti brez napak. Če se pojavijo, jih smemo in moramo obsoditi in skrbeti, da se odpravijo. Ne pljuvajmo pa takorekoč zgolj iz navade na to svojo ustanovo, ki mora bili naš ponos. Saj ni mogoče, da bi bil kdo tako slep, da bi ne videl prevažnih uspehov, na katere lahko pokaže ta ustanova. Njen blagodejen vpliv na naše gospodarsko življenje prizna vsak in marsikdo, ki ne more bili deležen njenih dobrot, nas zavida. Za 47 milijonov dinarjev je prodala naša zadruga v zadnjem poslovnem letu. Priznajmo odkrito, da so vsaj gromadni predmeti, kakor moka, sladkor, mast itd. če ne vsepovsod, pa vsaj povprečno izdatno cenejši kot v privatni trgovini. Razen teh prihrankov pa bode zadruga zopet izplačala svojemu članstvu kot povračilo nad dva milijona dinarjev. Znatno bodemo okrepili tudi svoj rezervni, podporni in posmrt-ninski fond. Na lanskem občnem zboru je bila dana upravnemu odboru smernica, da naj se kalkulirajo cene tako, da dobi vse članstvo najmanj 5°/0 povračil. To nalogo je upravni odbor točno izvršil. Dne 9. aprila se bo vršil občni zbor, 10. aprila pa bodo člani lahko dvignili na isti način, kot v prejšnjih letih svoja povračila! Tisti, ki so zlohotno ali zapeljani po drugih trosili o naši zadrugi neugodne vesti, ki so izpodkopavali njen ugled, ugled tiste ustanove, ki je tekom leta lajšala neštetim ubogim delavskim družinam gorje — bodo morali sedaj priznati, da so bili krivi preroki. Z neosnovano kritiko in z odvračanjem železničarjev od naše zadruge so škodovali sebi in svojim tovarišem in ne morejo biti na to svoje delo ponosni. »Zadruga naj prodaja svoje blago le za gotovino", je bil temeljni nauk ročdalskih tkalcev. Tudi nam mora bili ta princip cilj in ga je treba vsaj glede živil polagoma izvesti. Ni pa pravila brez izjeme. To vedo prav dobro oni, ki so bili primorani, zaprositi v stiski za razne olajšave pri plačevanju kupljene robe. Tudi v bodoče bo zadruga v uva-ževanja vrednih primerih nudila svojim članom v tem pogledu vso pomoč. Lahkomiselno zadolževanje pa se mora nehati! Tako zadolževanje je v gospodarsko pogubo prizadetega člana, ograža pa tudi razvoj in obstoj naše in vsake slične ustanove. Na lanskem občnem zboru je bil postavljen mejnik prekomernemu zadolževanju. Nekateri so mislili, da tozadevni ukrepi ne bodo imeli ugodnih posledic za zadrugo. Pokazalo pa se je tekom leta, da njena notranja jakost nikakor ni padla, temveč se je celo znatno okrepila. Kvišku glave —- zadrugarji! Ponosni moramo biti na svojo zadružno ustanovo, ki nam je in bo ostala trdna opora v borbi za naš gospodarski obstanek in napredek. Vršimo napram njej vestno svoje dolžnosti, da bo mogla tudi ona uspevati in napredovati. Toda dolžnost zadrugarja se ne neha že s tem, da kupuje svoje potrebščine le v zadružnih trgovinah, da brani zadružno idejo, če jo napadajo zlobneži ali nevedneži. Treba je tudi aktivno med svojimi tovariši delati na to, da postanejo tisti, ki še niso v naših vrstah, člani in ojačijo fronto konsumentov, ki se že borijo pod zastavo zadružništva. V območju ljubljanske žel. direkcije je 15.000 železničarskih rodbin, naša zadruga pa šteje danes samo 7.600 članov. Pomislimo — pa tudi vsi, ki še manjkajo v naših vrstah, naj pomislijo — kaj bi zmogla podvojena sila! Nerazumljivo je, da more spričo gospodarske nujnosti, ki jo narekuje čas, ostati toliko železničarjev izven skupne fronte proti skupnemu sovražniku. Manj kot kedaj preje je dandanes umestno, triji znižali za 30—65% ali za okoli 15 milijard dolarjev. Racionalizacija je porast tehnike dvignila do neslišane višine. Radi splošne zmešnjave na evropejskem denarnem trgu Evropa ni mogla slediti Ameriki takoj, temveč je čakala, da preboli inflacije. Sele ko je vrednost denarja prenehaja padati, je nastopila doba racionalizacije. V vseh panogah industrije se je začelo živahno razpoloženja, ki je dalo povod misliti na večni prccvit. Produciralo se je brez načrta in cilja. Med tem ko je konsum stalno padal, je produkcija stalno in hitro rasla. Med produkcijo in tržiščem je nastal ogromen prepad, ki je povzročil zastoj. Pojavila se je kriza. Ce bi se racionalizacija izvajala enotno in smotreno, bi se njeni škodljivi vplivi pravočasno paralizirali, ker se je pa produciralo kar na slepo, je postala žrtev konkurence — anarhije. Racionalizacija je povzročila ogromen porast brezposelnih delavcev, ki nimajo denarja, da bi kupili proizvode. Velikanske množine robe ležjo v skladiščih neprodane, 25—30 milijonov brezposelnih nima sredstev za golo življenje. Uspehi racionalizacije so bili kupljeni z odpustom delavcev, z zniženjem cen in šte-denjem delavskih moči vseh vrst. Ne samo brezposelni ne kupujejo producirane robe, temveč tudi ostali se vzdržujejo kupovanja. Spomini na vojno in inflacijo so še tako živi, da vsakdo skrbi, kako bi spasil denar na varno, pa če ni drugače tudi v inozemstvo. Brez denarja ni razpečavanja robe, ni poslovanja, radi tega tudi ni dobička za kapital. Ker delavce ne zaslužijo potrebnega denarja za življenje, jim mora država priskočiti na pomoč. Ti izdatki se prenesejo na davkoplačevalce, radi tega se izdatki znižujejo na polju higijene, šol, kulture itd. Povsod se štedi. Nadšte-vilne delavne moči se odpuščajo, nove nabave izostajajo. Meje kulturnih zahtev se znižujejo bolj in bolj. Ta znižanja potreb povzročajo popustitev kupne moči, nazadovanje povpraševanja na tržiščih in neprestano zmanjševanje razpečavanja. Zmanjšana konsumpcija vpliva na produkcijo, ki povzroča brezposelnost. Vse, kar se podvzame v svrho znižanja brezposelnosti, vpliva direktno ali indirektno zopet na porast brezposelnosti. Opustitvi obrata sledi počasna opustitev javnih organov, razpadu gospodarstva sledi razpad državnih financ in ekonomski katastrofi političen bankrot. Cir-culus vitiosus! Tudi na denarnem tržišču so se po vojni izvršile velike spremembe. Sev. amerikanske države so dolgovale do predvojne dobe evropejskim državam velike vsote in so bile od njih finančno odvisne. Vojna je to razmerje popolnoma spremenila. Dežela dolžnikov U. S. A. je postala dežela-upnikov. Amerika ni samo radi ogromnih vojnih dobičkov plačala do L 1919 Evropi samo vsega dolga, temveč je nagromadila v svojih tresorih okoli 2l/2 miljardi zlatih dolarjev. Vsled vojne obubožana Evropa je potrebovala silne množine sirovin, kolonialnih produktov in prekomorske robe. To je izpodbudilo Ameriko, da je vložila v produkcijo ves razpoložljivi kapital. Za finansiranje gospodarskega procvita je bila ustanovljena posebna centralna banka. V industriji in poljedelstvu je racionalizacija imela ogromne uspehe. Kreditne potrebe so stalno naraščale in so prekoračile meje in sposobnosti lastne države. Povpraševanje za kapitalom je bilo veliko. Prilika, koristno naložiti svoj kapital, je privabila evropske kapitaliste. Posli so sijajno napredovali. Radi visokih mezd, katere so delavcem plačevali, je bilo tržišče živahno, razpečavanje robe nadvse povoljno. Prohibicija je ugodno vplivala na varčevanje in omogočila pojačeno nakupovanje industrijskih produktov in tudi luksuznih predmetov. Produkcija se je povečala za 40°/0, delnice so od 1921—1929 porasle za 350°/0. Zgledalo je,, da je stabilnost industrijskega in finančnega kapitala nerazrušljiva. Toda v Londonu je vzbudil odtok zlata upravičeno bojazan, ker je tudi Francoska istočasno začela s politiko tezavracije kapitala. Denarno-tržišče je prenehalo biti likvidno. Razpečavanje je bilo otežkočeno in tržn: promet je zastal. Ker je tudi angleška banka zvišala svoj diskont od 5' na 6V2, je dotok kredita v Ameriko naenkrat prenehal. Evropski kapital je spremenil smer in se obrnil v domov no. V Ameriki je nenadoma zmanjkalo kapitala. Rastoči obrati niso dobili hrane, ekspanzija industrije je zastala. Ker iz drugih delov sveta ni bilo pričakovati kapitala in je bil ves porabljen, je razvoj nenadoma prenehal. Posledice so bile strašne. Njujorški bančni krah ni porušil samo visoko amerikansko konjunkturo, temveč je pokolebal temelje kapitalizma vsega sveta. Nastopila je vsepovsod kriza v produkciji, v bankah in na tržiščih sirovin. Nastopili so padci cen, porast skladiščnih zalog, plačilne težkoče. Tem krizam se je pridružila agrarna kriza, povzročena vsled padca cen sirovin, žita, živine, sadja, jajec, mleka itd. Ravno agrarna produkcija je računala z velikim sprejemljivim tržiščem. Obdelovanje polja se je vršilo s stroji, razširili so se obdelani prostori, uspehi gnojenja z dušikom so se pokazali v ogromni produkciji, ki je računala z množinsko razprodajo. Radi tehnike je bilo reducirano število delovne živine skoraj za 50%, vsled česar se je poraba krmilnih sredstev močno znižala in povzročila porast žitne produkcije. Poljedelstvo je potrebovalo veliko kapitala, ki se je obrestoval le pri razpečavanju v velikih množinah. Ko je nastal zastoj radi krtze, je padla rentabilnost. Presežek letin je pritisnil na cene, ki so še naprej padale in obrestovanje kapitala preprečile. Ker igra gospodarsko življenje Sev. amerikanskih držav v svetovnem gospodarstvu odlično vlogo, je amerikanska kriza silno vplivala na agrarna področja ostalih držav. Agrarna kriza se je razširila z neverjetno hitrostjo po vsem svetu, tudi v Evropo. Depresija, ki je dospela iz Amerike, je ustvarila situacijo skrajne napetosti. Ko je bila racionalizacija izvedena s pomočjo amerikanskega kapitala v evropskih industrijskih državah in je bila produkcija ravno z vso paro na delu, je nastopila kriza. V momentu, ko so evropska tržišča iskala nov kapital, je nastopila v Ameriki globoka depresija. Dotok kapitala na evropska tržišča je izostal, kratkoročni krediti so bili odpovedani in so se morali vrniti, na finančnem trgu je nastopila panika. Prestrašeni kapitalisti so spravili premoženje črez mejo v varnejše kraje in s tem odtegnili produkciji temelje obstanka. Visoko carinsko obzidje je preprečevalo uvoz tuje lobe, ki seje bližala iz Amerike. To je bilo sicer preprečeno, a je imelo za posledico, da so domače cene ostale visoke, vsled česar je ostal trg nepremičen. Konsum je popolnoma prenehal. 100 tisoč bankroterjev je vpraševalo, ali sme kapitalistični sistem sploh še obstojati; milijoni brezposelnih je vpraševalo, ali ima družba, ki svojih sužnjev ne more vzdrževati, še p avo obstanka. V sličnem položaju se je nahajal pred 500 leti feudalizem, ki se je moral vsled nesposobnosti, prehraniti človeško družbo, umakniti kapitalizmu. No, ni dolžnost kapitalizma samo, da producira, glavna njegova dolžnost je, da proizvode razpeča. Ako v teh temeljnih načelih odpove, zgubi pravo obstanka. V prejšnjih krizah opažamo, da je pocenitev robe povzročila hitra razprodaja. V sedanji pa vidimo, da ostane cena robi ista in da ima celo tendenco rasli, dasiravno povpraševanje pada. Cena najvažnejšemu prehranjevalnemu sredstvu, kruhu, je navzlic dobrim letinam in nepreglednim rezervam žita narasla. Žita je dovolj na vseh tržiščih. Toda radi zaščite lastne agrarne produkcije so uvedle vse države visoke carine, ki ne dopuščajo uvoza cenejega inozemskega žita. Na ta način ima žilo v državi visoko ceno. Domači producenti prodajajo žito po ceni, ki je enaka sve- tovni ceni plus carina; ravno tako je z drugimi življenskimi potrebščinami. Cene najnujnejših predmetov so stalne in se ne ganejo, ker je kriza poplavila vse panoge gospodarskega življenja. Dohodki vseh podjetij nazadujejo. Železnice, pošta občutijo posebno nazadovanje v industriji, trgovini in obrtu. Vsi javni budželi se borijo z deficiti. Pojačen davčni pritisk se izraža v nazadovanju produkcije, v odpustu delavcev, v podraževanju in otežavanju eksistence. Največ pri tem trpi mali človek — proletarec, ki je navezan samo na svojo delovno moč, brez rezerv, brez vsake zaslombe. Ako bi izračunali, za koliko se je življenjski standard povečal radi podražitve, bi prišli do neverjetnih milijardnih vsot. Za vse te vsote se je morala kupnja lobe zmanjšati. Kriza se širi vedno bolj in sega vse globlje v družabno življenje. Posledica krize, ki se javlja v konsumpciji, se vrača k produkciji, ki se znižuje. Po Waytinskem se je produkcija v Nemčiji znižala v prvih 15 mesecih krize za okoli 11 milijard mark. Zmanjšana konsumpcija, zmanjša produkcijo in ta zopet izvoz. Zgube vseh dežel evropejsko-ame-rikanske kulture ceni Waytinski do konca 1931 na okoli 150 milijard mark. Pogled v svetovno gospodarstvo nudi žalostno sliko. Vsevpovsod znaki nazadovanja, rastočega uničevanja, zmanjšanje kupne sile prebivalstva, krčenje tržišč, progresivna agonija razpečavanja, zmanjšanje prtduk-cije po obsegu in intenzivnosti. Stroški za edinice proizvodov naraščajo. Človeštvo je obubožano in sproletarizirano do najvišje stopnje. Prvotno vprašanje, kako naj se s produkcijo zadovolji konsum, je rešeno. Nastalo je drugo vprašanje, kako naj ogromne producirane mase spravimo med potrošače. To je problem, ki se mora rešiti v najbližji bodočnosti, ker v nasprotnem slučaju gospodarski organizem ne bode prenašal dolgo strašnih prelresljajev in rušenja raznotežja med produkcijo in konsumpcijo. Z rešitvijo tega problema bode človeška družba dospela v stanje, v katerem bodo materialne skrbi odstranjene in obstanek ljudi bode zagotovljen. Poročilo upravnega odbora Kreditne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani.*) Bilanca Kreditne zadruge se ne razlikuje mnogo od bilance prejšnih let. Sicer ni posebnega porasta v glavnih postavkah, vendar pomeni že dejstvo, da nismo nazadovali, dandanes velik uspeh in napredek. Danes ne dobe vlagatelji v drugih denarnih zavodih zlepa izplačanih svojih vlog. Od vloge na pr. 20.000 Din dobe mesečno po 200 Din. Zato tudi ne vlagajo več in ne dobiš drugod posojila. Naša hranilnica pa je izplačevala vloge, kakor so vlagatelji odpovedovali in v poljubni višini. In vendar niso vloge manjše kot prejšnja leta, kljub vsej paniki drugod ia svobodnemu razpolaganju z denarjem pri nas. *) Vabilo na občni zbor glej 2. stran ovitka. Nasprotno, zadruga je izplačevala posojila v enaki meri kot preje. Samo radi splošnega poslabšanja položaja železničarjev in njih prejemkov je morala postopati še bolj previdno pri izdajanju posojil. Tako ni prišla naša Kreditna zadruga do tega, da bi imela kaka dubioza (dvomljivo terjatev). Upravni odbor je imel med letom 26 rednih sej, 3 izredne in en® skupno z nadzorstvom. Dospela in obravnavala se je ravno 1001 prošnja, od katerih so se 806 rešile ugodno. Posojila so se izdala v sledeče svrhe: 62: bolezen, zobje, 32: ženitev, selitev, pogreb, 150: obleka, kurivo, živila, 95: nakupi pohištva, 141: adaptacije stanovanja in hiše, 32: za nakup hiš in zemljišča, 170: za razne gospodarske svrhe, 43: za šolo in šolske potrebščine, 66: ranžirnih posojil ter 15 raznih posojil. Po višini pa so se izdala posojila: do 1000 Din 124, do 2000 Din 247, do 3000 Din 165, do 5000 Din 135, do 10.000 Din 92, do 20.000 Din 32, pieko tega pa 18-tim članom. Izdana posojila se odplačujejo redno. Za vso dobo, kar smo včlanjeni pri Savezu nab. zadrug, je revidiral našo zadrugo revizor Saveza ter je našel poslovanje v najlepšem redu. O tem bo podal svoje poročilo Savez morda še na letošnjem občnem zboru. Koliko je bilo izdanih posojil, koliko se je vložilo in dvignilo denarja, je razvidno podrobneje iz bilance. Iz te in iz celega našega poslovanja pa bo tudi razvidno, da zasluži naša Kreditna zadruga med železničarji več zaupanja; ne ^amo takrat, kadar je treba denarja ter iščejo ljudje posojila, temveč tudi takrat, kadar se zbira denar. Zaključek III. gospodinjskega in kuharskega tečaja za železničarske žene in dekleta v Ljubljani. Dne 28. januarja i. 1. se je zaključil III. gospodinjski in kuharski tečaj, katerega je obiskovalo 24 gojenk. Tečaj je vodila, kakor vse ostale tečaje, naša neumorna ravnateljica ga. Jerica Zemljanova, podučevale pa so učiteljice: ga. Kornelijeva, gdč. Vidmarjeva, gdč Humekova, g. Seher in g. Strekelj. Zaključku tečaja so prisostvovali med drugimi še: zastopnika prosvetnega oddelka kr. banske uprave gg. Ribičič in šolski nadzornik Grum, zastopnik železniške direkcije g. dr. Fatur, zastopnik Saveza nab. zadrug g. Deržič in zastopnik naše Nabavljaine zadruge g. Punčuh. Iz lepih besed, ki so jih zastopniki naslovili na poslavljajoče se tečajnice, se vidi, kako globok pomen imajo ti naši tečaji. Vsestranska izobrazba naših žena, osobito pa gospodinjska izobrazba, ki jo moramo prištevati k najvažnejši, mora dovesti tudi v danih težkih gospodarskih razmerah če že ne do celotnega pa vsaj delnega zboljšanja našega stanu in našega naroda. Dobra gospodinja napravi zadovoljno družino, zadovoljna in srečna družina pa je zdrava celica našega državnega organizma. Drage tečajnice! Ohranite poslovilne besede v svojem srcu in ravnajte se po njih. Težki so sicer današnji časi, toda težkoče, na katere boste naletele, niso nepremostljive. V tečaju so Vam položili v Vaša srca naše učiteljice zdrav temelj prave gospodinjske izobrazbe. Delajte v tem pravcu dalje in širite si še naprej pridobljeno obzorje, ker to bo v Vašo srečo in srečo Vaše družine. III. gospodinjski in kuharski tečaj so obiskovale naslednje gojenke: Bajec Milica, Bervar Vida, Boštjančič Alojzija, Brenčič por. Lužar Ivanka, Bufon Ana, Bufon Gizela, Črvinec Josipina, Černjač Marija, Furlan Olga, Hafner Pavla, Jerausch Leopoldina, Kiferle Malči, Kumer Marija, Kušar Angela, Novak Roža, Luknžič Ida, Pavlica Betka, Petrič Danica, Poznič Pavla, Steska Vanda, Štern Marija, Verbič Mara, Vidmar Jela in Zadel Fani. IV. gospodinjski in kuharski tečaj se je pričel 3. II. 1.1. ter bo trajal do meseca maja. Obiskuje ga 19 gojenk. I 5)06080LZ07®5Y0J0ŽY®/?0S050Cr0V0O 1 Seher Umetna koklja. Umetno kokljo imenujemo vsako pripravo, s katero se piščeta grejejo, ako nimajo koklje, ki jih je izvalila ali pa kapuna, ki jih greje in vodi. Take umetne koklje lahko napravimo sami z vročimi kamni, z izkoriščanjem vrele vode (tozadevni članek smo objavili na strani 123 v 5. številki „Zadrugarja z dne 30. maja 1931), petroleja, elektrike, centralne kurjave itd., ali pa tudi brez kurjave, samo z izkoriščanjem lastne toplote piščet. Imamo umetne koklje za 20 do 1000 in več piščet. S številom piščet se sicer poveča nevarnost infekcije, razvijanje prahu, piščeta se odrivajo med seboj od krme itd. Dela pa je pri obratovanju z umetno kokljo veliko manj. Umetne koklje morajo biti pred vsem čiste. V splošnem velja pravilo, da ima umetna koklja prvih 5 dni 35°, koncem prvega tedna 32°, drugega tedna 30°, tretjega tedna 28°, petega 22°, tako da se s 7. do 9. tednom, ko se piščeta skubijo in dobivajo perje, ogrevanje neha. Najbolje se pozna pravilna temperatura na piščetih samih. Ako ležijo mirno in razdeljeno, je toplota prava, ako se prerivajo in silijo k toploti, je temperaturo prenizka, če pa odpirajo kljunček in se prerivajo na zunaj, je toplota previsoka. Bolje pa je več toplote kakor premalo, ker se lahko toploti izognejo, če se odstranijo od izvora toplote. Pri umetni koklji moramo paziti tudi na zadostno vlago. Ogrevanje s petrolejko, elektriko itd. povzroča suh zrak. Radi tega odda telesce, posebno pa dihalni organi mnogo vode (vlage), katero moramo nadomestiti. Vlaga v zraku naj bo približno 50°/0. Za natančno merjenje rabimo vlagomer (Hygrometer). V splošnem pa nadomes- vfmo manjkajočo vlago s lem, da poškropimo tla z gorko vodo ali pa postavimo gorko vodo v kakršnokoli posodo, da izhlapeva. Pravilna toplota, ventilacija in [zadostna vlaga je potrebna za izgojo ■umetno izvaljenih piščet. Prva prehrana izvaljenih piščet. Piščetom — mahovcem pokladamo krmo, ko pričnejo kljuvati po tleh. V principu je sestava krme ista kakor pri odrasli perutnini. Razlika je le v tem, da prve tedne večkrat na dan krmimo in zrnje zdrobimo, kakor pač zahteva velikost piščancev. Piščeta naj se ne nasitijo preveč; krmimo jih le toliko, kolikor živalce tekom 15 minut s tekom použijejo. Več piščancev pogine vsled prenasičenja kot radi premalo pokladane krme. Prvi teden dobivajo le suho krmo, kakor koruzni in pšenični fino zmlet zdrob, kašo, posušene drobtine, bel kruh, zdrobljen riž, oves in pesek, piti p4 jim dajemo mlačne vode z 1—2% železne galice, posneto mleko ali masleno mleko. Potrebna je vedno sprememba v krmi. — Krmljenje 6 krat na ■dan. — Drugi teden pokladamo, razen že naštetega mešanico razne vrste moke, suho in vlažno v obliki žgancev, priporočljivo je dodati še 3 g ribje •ali krvne moke na dan za vsako pišče, seseklano zelenjavo, malo oglja, zribano korenje. Krmimo 5 krat na dan. — V 3. in 4. tednu krmimo isto kakor v 2. tednu; krmo pomnožimo posebno z ribjo moko, priporočamo pokladanje 5“/„ cele krme s kostno ali krvno moko. Namesto fino zdrobljenega žita lahko že pokladamo otrobe, pšenični in koruzni zdrob, male kamenčke in mnogo zelenjave. Krmimo 4 krat dnevno. — 5. in 6. teden preidemo na krmo odraslih kokoši in pokladamo zrno, krompir in razne kuhinjske odpadke, mešane z otrobi in napravljene v obliki žgancev 3 krat dnevno. Prva enostavna hrana za izvaljena piščeta je drobno zdrobljena pšenica ali zribana stara žemlja; pokladamo vsaki 2 uri, pa samo toliko, kolikor v 10 minutah zaužijejo. Trdo kuhana in sesekljana jajca piščeta prav rada použijejo in je to gotovo dobra krma, toda je težko prebavljiva; piščeta rabijo prve dni prav malo beljakovine, 2 trdo kuhani jajci za 100 piščet zadostuje. Surovo, sveže jajce pokladati je bolj priporočljivo. Ne moremo pa priporočati krmljenja od valjenja izločenih jajc, ki so zamrla ali so bila neoplojena, posebno ne v surovem stanju, ker so se lahko v jajcu razvile pri valjenju razne bakterije. — Glede vzgoje piščet glej tudi stran 91 „Zadrugarja“ z dne 20. aprila 1931. Obvestilo: Jerebičasle pritlikovce, petelin in kokoš, proda član zadruge. Vprašajte pri perutninarski selek. zadrugi drž. železničarjev v Ljubljani. AAAAAAAA xzxozxJZeflQ že zunaj mlinar javil. Pred vsemi besedami namreč, ki se začenjajo z eno ali z drugo črko, ki jo najdeš v tem stavku, se piše z, pred vsemiš drugimi pa s. (Se bo nadaljevalo.)- £>^S^(P^0qSq£><30qV)qJq8 Maksim Gcrkij: Na pQStaji. (Prevel Rad. Peleriin-Pelruška — Nadaljevanje.) Gomozov je pa odgovarjal na vojakova sumničenja z vzdihi in se zmedeno opravičeval. — Kaj hočeš napraviti s tem? Ničesar ne narediš . . . Res je . . . to so norčavosti . . . vendar, odkrito bodi povedano: ne sodi, da ne boš sojen . . . Nekoč mu je vojak smeje odgovoril: — Zapela je sraka Jakova eno za vsakega! Ne sodi, ne sodi . . . če bi pa ljudje drugih ne sodili, bi ne imeli kal govoriti . . . Razun načelnikove žene je bila na postaji še ena ženska, njegova kuharica. Ime ji je bilo Arina, stara je bila skoraj štiritrideset let in zelo grda: čokata, z visečimi prsi, vedno umazana in raztrgana. Pri hoji je racala, na kozavem obrazu pa so se ji svellile ozke, preplašene in z gubami obdane oči. Nekaj suženjskega, zabitega je bilo v njeni neskladni postavi, njene debele ustnice so se vedno stisnile tako, kakor da bi hotela prositi vse ljudi za odpuščanje, se jim valjali pod nogami in boječe jokati. Gomozov je preživel na postaji osem mesecev, ne da bi se dosti brigal za Arino; pri srečanjih ji je govoril „zdravo!“, ona mu je odzdravila ravno tako, pregovorila sla par besed, potem pa šla narazen, vsak na svojo stran. No, nekega dne je prišel Gomozov k poslajenačelniku v kuhinjo in predložil Arini , naj mu sešije par srajc. Ona je bila zadovoljna in ko je napravila srajce, mu jih je, ne vem zakaj, prinesla na dom. — Prav lepa hvala! -— je dejal Gomozov. —• Tri srajce po griveniku, to je trideset kopejk sem ti dolžen ... Ali je prav? — Bo že tako ... je odgovorila Arina. Gomozov se je zamislil in dolgo molčal. — Iz katere gubernije pa si? je nazadnje vprašal žensko, ki ga je ves čas gledala v brado. — Iz Rjazanske . . . mu je odgovorila. — Od daleč si! Kako si pa prišla semkaj? Kar tako . . . sama sem . . . čisto zapuščena . . . — Radi kaj takega pride človek lahko še dalje...je vzdihnil Gomozov. In zopet sta dolgo molčala. Tudi jaz sem od daleč. Nižegorodec sem, iz Sergačevskega sreza... je zagovoril Gomozov. Tudi jaz sem sam, kakor me vidiš tukaj. A sem imel svoje gospodarstvo, in tudi ženo ... pa dva otroka. Zena mi je umrla, ko e bila kolera, otroka pa kar tako ... je že prišel čas smrii za nju, pa sta umrla. .. Jaz sam sem se pa od gorja čisto izgubil. Da-a . .. Potem sem skušal zopet vse popraviti, pa ni šlo, stroj se je pokvaril, pa ne dela več. No, pa sem zavil stran s svoje poti . . . zdaj se pa takode peham že tretje leto . . . — Slaba je, če nima človek svojega gnezda, je dejala Arina tiho. — Tako je! . . Ali si mogoče vdova? — Dekle . . . — Pojdi no, ali res! ? — je odkritosrčno podvomil Gomozov. — Bog mi je priča, da sem dekle, je zagotavljala Arina. — Zakaj se pa nisi omožila? — Kdo bo pa mene vzel? Brez vsega sem . . . kdo bo imel kaj od tega . . . zraven sem pa še grdega obraza . . . — Da-a je je zamišljeno zategnil Gomozov, si gladil brado in si radovedno ogledaval kuherico. Nelo jo je vprašal, kakšno plačo ima. Dva rublja in pol na mesec . . . — Teko. No . . . torej, trideset kopejk sem ti dolžan? Veš kaj . . ... pridi po nje zvečer. . . takole okrog desete ure, a? Tedaj ti jih bom oddal . .. čaj bova pila pa kaj pomenila se bova, od dolgega časa . . . Saj sva tako sama ... le piidi! — Pridem ... je rekla ona samo in je odšla. Zvečer je re res prišla točno ob desetih, odšla pa od njega, ko se je že danilo. Gomozov je ni nič več klical k sebi, trideset kopejk ji pa tudi ni dal. Sama je hodila k njemu, topa in pokorna, prišla je in se molče postavila predenj. Lezel je na postelji, pogledal nanjo, se pomaknil k steni in rekel: — Sedi 1 Ko je pa sedla, ji je povedal to le: — Ti, veš kaj — obdrži to stvar čisto za-se Da mi ne izve nihče niti trohice od vsega tega! Drugače to zame ne bo dobro . . . saj veš, da nisem več mlad, ti pa tudi ne . . . Ali si me razumela ? Pokimala je pritrjujoče z glavo. Ko jo je spremil, ji je dal svojo obleko, da jo zašije in ji zabičil ~še enkrat: — Da mi ne izve živa duša 1 Tako sta torej živela in skrivala pred vsemi svoje razmerje. Arina se je vselej prikradla k njemu ponoči skoraj po vseh štirih. Sprejemal jo je milostljivo kakor kakšen mogočnež in ji včasih zabrusil naravnost v obraz : — Presneto si res grda? Ona se mu je pa vselej nasmehnila molče z bledim nasmehom, polnim samoottožbe, kedar je pa šla od njega, je pa skoraj vedno nesla s seboj kako delo, ki ga ji je dal on. Videla sta se redko. Toda včasih, ko sta se srečala kje na postaji, ji je rekel polglasno Gomozov. — Pa pridi danes! . . In prišla je ponižno in s tako resnim izrazom na svojem kozavem -obrazu, kakor da je prišla izpolnit kako dolžnost, katere se zaveda popolnoma. Ko je pa šla domov, so prevzele njen obraz zopet njemu lastne poteze krivde in strahu. Včasih se je ustavila kje v kakem kotu ali za drevesom ter dolgo gledala v step. Tam je vladala noč in od njenega surovega molka ji je postajalo pri srcu tesno . . . Nekega dne po odhodu večernega vlaka je družba postajenačelnika priredila v vrtu pred okni Matvjeja jegoroviča v gosti senci topolov čajanko. V vročih poletnih dneh šo delali večkrat tako : to je prineslo v njihovo enolično življenje vselej vsaj malo spremembe. Pili so čaj in molčali, ker so že izčrpali vse vtise, ki jih jim je zapustil vlak. — Danes je še bolj vroče kot pa včeraj, je rekel Matvjej Jegorovič ter pomolil z eno prazni kozarec ženi, z drugo sije pa brisal pot z obraza. • • Žena je vzela kozarec in pojasnila: — To se človeku iz dolgega časa samo zdi, da je bolj vroče . . . — Hm? Bo že iako ... v resnici . . . življenje je dolgočasno! Za tak slučaj so dobre karte . . . toda kej, ko smo pa samo trije . . . Nikolaj Petrovič je skomizgnil z ramami, pogledal mežavo in spregovoril razločno, s poudarkom: Kartanje je, kakor se izražava Schopenhauer, bankerot vsake misli. — Imenitno 1 je Matvjej Jegorovič ves ginjen. — Kako je to? . . bankerot misli . . . da-a 1 Kdo je rekel tako? —- Schopenhauer, Nemec, filozof . . . — Filozof? Mm . . . — Kaj pa je s temi filozofi — ali služijo na vseučiliščih? — je vprašala radovedno Sofja Ivanovna. — To je . . . kako bi vam rekel? To ni poklic, ampak . . . tako rekoč prirojena sposobnost . . . Filozof je lahko vsak človek ... ki je rojen z navado, premišljevati in iskati v vsaki stvari začetek in konec. Seveda so filozofi tudi na vseučiliščih ... so pa lahko tudi kar tako . . . celo pri železnici lahko služijo. — Ali dobivajo tisti, ki so na vseučiliščih, veliko plače? — Kakor je kdo pač razumen . . . — Ah, če bi imeli še četrtega, kako lepo bi lahko igrali vint 1 — je vzdihnil Malvjej Jegorovič. Razgovor se je pretrgal. Pod sinjim nebom pojo škrjančki, po topolih skačejo z veje na vejo penice in tiho žvrgole. V sobi joka otrok. — Ali je Arina tam? — vpraša Matvjej Jegorovič. — Seveda je . . . mu kratko odgovori žena. — Originalna baba je tale Arina; pazite na to , Nikolaj Petrovič! — Originalnost je prvi odti«k banalnosti, — reče kakor sam zase Nikolaj Petrovič z obrazom globokega misleca. — Kako? — oživi načelnik. In ko mu Nikolaj Petrovič s poudarkom ponovi izrek, mežika sladko z očmi, Sofja Ivanovna pa pravi z nežnim glasom : — Kako si vse dobro zapomnile, kar ste čitali . . . jaz pa kar preberem, drugi dan, če me tudi ubijete, ničesar več ne vem . . . Tako sem pred kratkim čitala v „Nivi“ nekaj tako zanimivega, tako zabavnega, — a kaj ? riiii besedice se ne spomnim! — Navada! . . pojasni Nikolaj Petrovič. — Ne to je pa še bolje od onega . . . kako se že imenuje ? Scho-penhauerja . . . da-a — govori smehljaje Matvjej Jegorovič. Tako se pravi, da vse novo zastari! — In narobe, ker neki pesnik je rekel: „da, modrost bitja je ekonomična — vse novo v nji je sešito iz starega". -— Ah ti vrag! Kako pa to delate . . . kakor da bi iz rešeta sipal: Maivjej Jegorovič se zadovoljno hahlja, njegova žena se milo smehlja, a Nikolaj Petrovič skuša zaman skriti, kako mu laska njihovo priznanje. — Kdo je rekel ono o banalnosti? — Darjatinskij, pesnik. — A ono drugo? — Tudi pesnik Fofanov. — To so tiči! — pohvali Matvjej Jegorovič pesnike in zategnjeno, kakor bi pel, z zadovoljnim nasmehom na obrazu ponovi oba verza. Zdi se, kakor da se dolgčas igra ž njimi, za trenoiek jih izpusti iz svojega tesnega objema, nato pa zopet stisne k sebi. In tedaj zopet molče, sopihajoč od vročine, ki jo čaj še veča. Na postaji vlada tišina. Na stepi je pa samo solnce. (Dalje prihodnjič). „Bajtar“, stavbena in kreditna zadruga je imela svoj občni zbor dne 19. II. 1933. ter stopa v deseto leto svojega poslovanja. Po devetletnem obstoju je z njeno pomočjo gradilo svoje hiše 345 članov v različnih krajih dravske banovine. „Bajtar“ je predvsem informacijska pisarna, ki izposluje svojim članom brezplačen prevoz stavbenega materiala. Dalje daje stavbeno strokovne nasvete, pomaga in daje nasvete pri sklepanju pogodb, pri oddaji gradbenih del (revizija načrtov in obračunov). Posreduje nadalje pri nabavi gradbenega materiala ter je lani prodajala strojno zidno opeko po 28 do 32 par za komad, belo apno v kosih po 22 do 25, portland cement „Titan“ po 32 par vštevši prometni davek in vreče. Isto tako ima svoje skušnje in daje nasvete pri oddaji posameznih del, kot so na pr. tesarska in mizarska dela. „Bajtar“ daje kratkoročna posojila ter prodaja tudi parcele proti odplačilu v obrokih. Na razpolago ima še nekaj parcel ob periferiji Ljubljane ter namerava zgraditi nekaj enostanovanjskih hišic. Informacije se dobe v njeni pisarni (Kolodvorska ulica 26, dvorišče) vsak ponedeljek in petek od 18. do 19. ure in v sredah od 14. do 15. ure. Bilanco in poročilo o delovanju te zadruge so dobili člani posebej. wwww Uradne ure Narodnega železničarskega glasbenega društva „Sloga“. Nar. železa, glasbeno društvo Sloga v Ljubljani je v svrho olajšanja -administracije in da dobe društveni člani, osobilo starši gojencev naše glasbene šole laže potrebne informacije, poverilo posle zaupnika tovarišu Mozetiču Petru, ki uraduje — izvzemši nedelj in praznikov —■ dnevno od 9. do 12. ure ter od 14. do 18. ure v društveni pisarni, šolska soba št. 2 poleg društvene glasbene dvorane v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). V vseh društvenih zadevah se obračunajte torej na njega! Sprejema tudi plačila društvene članarine, šolske ukovine ter vrši vpisovanje gojencev v glasbeno šolo. V bodoče naj se vrše vsa vplačila za ukovino, članarino, itd., kolikor «e ne ubira uradno pri mesečnem izplačilu, le s čeki ali v roke zgoraj 'navedenega zaupnika. Odbor. Za februar. m LUŠ IHi\ DMA POS SOL LIC /ut RLI MIL bPT SEP .■US REM IG! Ufi ČVE ESN TJE 06 R KOV NE5 rtvs. ASfi ?1P M EM F.TJ MSS EVR VOJ em m Operni repertoir. (L. R.) Dan Opera (opereta) Red 3. 4. Carmen B 10. 4. Gorenjski slavček D 7. 6. Poljska kri C 1. 7. — „ — A 4. 7. — „ — F 5. 9. Gorenjski slavček E Črkovna skrivalica „Zbor". (L. R.) Ešk dž bkšdž pkžzhi hž cpšfč, zš nž hž tizi cčhšpuš rpšfč. Rešitev ugank v 1. štev. „Zadrugarja“. 1. ) Za novo lelo: Slabo pozabi, upaj na bolje! 2. ) Črkovn podobnica: Preko mere grad podere. 3. ) Črkovna skrivalica: Vol ima rog, če natančno pomislimo - dva, sune te ž ^jim a nanj trobili ne zna. Prejeli smo 23 rešitev. Samo 4 so bile prave, in sicer so jih poslali: Oiilija in ^ada Pavlovčič, Moste pri Ljubljani; Zoro Živic, Ljubljana, in Marko Osredkar, Ljubljana. Termini Cenjeno članstvo ponovno opozarjamo, da se strogo drži nakupovalnih terminov. Članom, ki naroče živila po terminu, sporočamo,' da smo primorani čakati z odpremo do naslednjega termina, ker smemo po določbah, ki jih predpisuje Saobračajno transportno uputstvo za vozni red 1932/33, pošiljati blago na vsako postajo le enkrat v mesecu. Urgence v tej zadevi bodo torej brezuspešne. Iz uredništva. Z veseljem ugotavljamo, da se naši člani vedno bolj zanimajo za vsebino „Zadrugarja“. Ustmeno in pismeno se obračajo na uredništvo z. željami, predlogi in nasveti. Za sedaj smo mogli ustreči tem željam v toliko, da smo začeli priobčevali razen člankov iz domače tehnike rubrika „Zdravsfvo“ in navodila za slovenski pravopis, v prihodnji številki pa bodo prišli na svoj račun tudi tisti, ki se zanimajo za radio. — Na ostale dopise, ki smo jih prejeli od zadružnikov in čitateljev, bodemo odgovorili posebej. Vsebina: Zcdrugarji kvišku glave (str. 53). — Produklivne in kon-umne zadruge (str. 35.) — Gospodarske krize (str. 37). — Poročilo upravnega odbora Kreditne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani (šfr. 40). — Zaključek 111. gospodinjskega in kuharskega tečaja za železničarske žene in dekleta v Ljubljani (str. 41). Umetna koklja (str. 42). — 1. redni občni zbor (šlr. 44). — Iz kuharskega tečaja Nabavljalne zadruge za pust in pepelnico (str. 45). — Koliko blaga naj kupim? (str. 49). — Uporaba kovin v gospodinjstvu (str. 51). — Kuhatni vstavek za štedilnik (str. 53) — Srce, krvni obtok in kr' (str. 54). — Nekaj o slovenskem pravopisu in slovnici (sir. 56’. — Na postaji (str. 58). „Bajtar“, stavbena in kreditna zadruga (str. 62). — Uradne ure Narodnega železničarskega glasbenega društva „Sloga“ (str. 63.) — Za naše male (str. 63). — Termini (st.. 64). — Iz uredništva (str. 64). ,Zadrugar“ izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din, posamezna številka 3 Diru Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. Ž„ Ljubljana, Masarykova cesta, kamor se pošiljajo ludi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold, Kolodvorska ulica 39. — Tiskarna .Sava* d. d. v Kranju. (Odgovarja Nikola Slckanovič, Kranj.) TP M <; Q J JC ■olf m 2, O™ BŠ juhan je najboljši dodatek k juhi, ki jo napravi tečno in okusno, juhan je domači izdelek, juhan dobite v vsaki boljši špecerijski prodajalni Že 50 let uporablja na milijone ljudi v mestu in na deželi terpentinsko kremo za čevlje SMOL-pasta .......■" JJJ1B om mast za usnje za Čevlje za Športinzaštrapac napravi usnje prozno in nepremočljivo Ako želite dobro pecivo, potem uporabite za prireditev istega Dr. Oetkerjev pecilni prašek in Dr. Oetkerjev vanilni sladkor Kako prirediš Dr. OETKERJEV š a rt e I j ? Zmešaj 14 dkg surovega masla s 5 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. OETKER-JEVE zmesi za šartelj, i/i litra mleka in čvrst sneg 5 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro nameščenem modlu pri srednji vročini. Zahtevajte, da se Vas brije le z .Merima milom!" „Merima dečje" milo ni samo nežno, nego tudi antiseptično! „Merima“ je čisto domače podjetje. Kupuj domače proizvode! Žika je samo ena. Ce hočete piti res dobro in ne predrago kav, zahtevajte izrečno ŽIKO. Ali prejemate mesečnik „ŽIK A“ ? v ee CERNJEII GRUN AGENTURA 1 KOMISIONALNA RADNJA, ŽITARICA, MLINSKIH PROIZVODA, STOČNE HRANE I SEMENA NOVISAD KRALJA ALEKSANDRA 14. TELEFON : 22-42, 24 86, 25 62 TELEGRAMI: ČERN JEI NOVISAD BANKOVNl RAČUN KOD: OPŠTE JU60SLAVENSK0 DRUŠTVO A. D. POŠTANSKI ČEKOVNI RAČUN BEOGRAD BR. 51643. m Ker stremi zadruga za tem, da postreza svojim členom z dobrim cenenim in domačim blagom, priporočamo vsem članicam, naj kupujejo HSlEERTIiS-OVO MILO BRAZILSKI C A J MATE celjske milarne z zgoraj razvidno zaščitno znamko. kot vsakdanja in jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma, kakor tudi njegove razširjenosti kot prave ljudske pijače zelo nizka. Vsaka gospodinja naj se prepriča, da ja milo enakovredno drugemu, četudi dražjemu biagu. Cena navedenemu milu je Din 6‘— kos pel kg, terpeniinovemu pa Din 7-—. BERIK čistilni pesek čisti in polira aluminijasto posodo, ce- RAZŠIRJA PRIJETEN VONJ PO JELKU »JELKA" HRANI ČAS, DENAR IN TRUD! »JELKA- DA TRAJEN IN POPOLEN LESK! mentne, kamenite in lesene predmete, kopalne banje, mramor, jedilni pribor in razne kovine. BERIK pesek se uporablja na mokri krpi. Zadruga je pričela v Ljubljani, Masarjrkova cesta 17 z izdelovanjem perila. Perilo izdelujemo po meri v najkrajšem času. Izdelujemo pa tudi konfekcijsko perilo, ki nas ne stane nič več kot če bi kupovali iz tovarne. Nadejamo pa se razen tega, da bomo delavce, ki so s konfekcijo zaposleni, lahko bolje plačevali. — Kroj je prvovrsten. Svetovna semena so preizkušena in najboljša Nabavi jahta zadruga uslužb. drž. žel. Ljubljana ima na zalogi semena veletrgovine s semeni Josip Urbanič, Ljubljana Miklošičev« cesta 8 (nasproti hotela »Union*) — Cenik vseh vrst semen za vrt travnik, in polje je prezplačno na razpolago, le pišite ponj. 1.) Zelenjadna semena — vrečice po 1 Din: Štev. 2 Karfijola Erfurtska, zgodnja 9 Glavnato zelje, belo, zgodnje 12 Glavnato zelje, belo, pozno 14 Rdeče zelje 18 Ohrovt ali keij, zgodnji 22 Ohrovt ali kelj, pozni 28 Kolerabice vrhovne, bele, angleške 34 Kolerabice vrhovne, bele, dunajske 36 Koleraba podzemeljska, rumena 38 Korenjček za juho, rdeči, kratki 39 Korenjček za juho, rdeči srednjedolgi 41 Peteršilj, dolgi, gladki 42 Peteršilj, kraiki, zgodnji 45 Zelena ali ceier, erfurtska 47 Zgodnja ali majska repa, bela 49 Solatna pesa, rdeča, egiptovska 53 Mesečna redkvica, rdeča, okrogla 58 Mesečna redkvica, bela, dolga 62 Redkev ali p o vrtnica, črna, okrogla 64 Por ali poriluk 68 Glavnata solata, Kraljica majnika, zgodnja 70 Glavnata solata, Ljubljanska ajsarca 71 Glavnata solata, Cyrius, velika, rumena 72 Glavnata solata, Braziljska, kodrasta 73 Glavnata solata, Parizarca, rjavordeča pikasta 75 Glavnata solata, Trdoglavka (Troizkopi), rjava 76 Glavnata solata, Trdoglavka (Trotzkopf), rumena Štev. 77 Glavnata solata, Zimska rumena 79 Solaia za rezanje ali berivka fŠchniiisalat) 80 Vezana solata ali štrucarca 81 Cikorija ali radič, rdeči 82 Cikorija ali radič, zeleni 85 Endivija, rumena, širokolist-nata 86 Endivija, zelena, širokolist-nata 90 Motovilec, domači, veliki 91 Špinača, širokolistnata 96 Kumare, dolge, zelene 97 Kumare, srednjedolge, zelene 98 Kumare, kratke za v kla-danje 108 jedilne buče, dolge 127 Majaron, grmičasti 129 Paprika, velika, sladka 135 Paradižnik, veliki, rdeči 139 Čebulno seme, za rdečo čebulo 2.) Cvetlična semena — vrečice po 1 Din: Štev. 213 Antirrhinum majus, zajčki (L6wenmaul) 228 Astre Straussenfeder, v najlepših barvah mešane 231 Astre razne vrste, mešane 235 Balzamine, polnjene mešane 269 Poletne ievkoje ali fajgelj-čki, mešane 277 Zlati seboj (Goldlack), zimski 280 Chrysanthemum carinatum, enoletne kresnice 285 Clarkia elegans, krasne polnjene vrste 290 Dalija ali georgina, polno-cveina, mešana 299 Vrtni nageljni, zgodaj cvetoči za prihodnje leto 302 Margareini nageljni, svetejo prvo leto Štev. 310 Kineški nageljni, krasno mešani 331 Helichrysum ali sohe rože (Strohblumen) 383 Peiunia hybrida, krasne barve mešane 386 Phlox ali plamenica, mešani 397 Reseda odorafa, dišeča re* sedica 421 Tagetes ali turški nagelj (Studentenblume) 427 Tropaeolum ali kapucinarji, nizki 430 Verbena hybrida I. vrste, v najlepšis barvah mešana 436 Mačehe (Stiefmiitterchen), velikocvetne, mešane 454 Zinnia elegans, najlepše vrste mešane 460 Poletne cvetlice, raane vrste mešane 498 Bellis perennis, marjetice, 577 Ipomea purpurea, vrtni slak ki se ovija 3.) Grahi in fižoli — to so velike vrečice po 2 Din: Štev. 145 Grah sladkorni (Zucker-erbse), srednjevisoki 146 Grah sladkorni (Zucker-erbse), visoki 148 Grah za luščenje, najzgod* neji, majnikovi 149 Grah za luščenje, pozni, visoki, zelo rodovitni 152 Grah strženasti, Telefon, visoki 153 Grah strženasti, čudež ameriški, nizki 154 Fižol nizki, fini, zelenostroč-ni, brez niti 158 Fižol nizki, fini zelenosfroč-ni, brez niti 165 Fižol visoki, fini, rumeno-stročni, brez niti Pri naročilu naj se napiše samo številko semena in število zavitkov 1 Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic r. z. z o. z. v Ljubljani Centrala: Ljubljana, Masarykova cesta 17, telefon št. 2241 in 2248, ..... J Glav. kol. Masargkova cesta 17, telefon št. 2248. ju jana.j Q0r (<0|i Bleivveisova cesta 35, telefon št. 2641. Koroški kol. Frankopanska cesta 34, telefon 2061. Prodajalne: Maribor Glavni kol. Aleksandrova 49. Prodajamo samo članom. CENIK št. 2 veljaven od 20. februarja 1933. Zadruga si pridržuje pravico, objavljene cene med mesecem znižati, ©vent. zvišati. TESTENINE Makaroni v kartonih špageti v kartonih Makaroni, jajčni . „ domači Polži, jajčni . . „ domači . . Rezanci, domači široki Špageti, domači Fidelini, domači Bleki, domači . . Zvezdice, domače Fidelini, E. B. . . Rezanci, E. B. . Krpice, E. B. . . jajnine.......... Din kg 11*50 „ 11-50 „ 10-50 „ 8-~ „ 10-50 „ 8*-„ 8-— » 8‘— „ 8*-„ 8-~ „ 8-— „ 20"— „ 20"— „ 22 — „ 17"— Na reklamacije se oziramo le takoj Zrnje Din ob prejemu blaga! Din Kava, surova Ha kg 48-- Riž, Carolina kg IT— „ žgana „ 68-— HLEVSKI IZDELKI „ la „ 9-— „ žgana »SpeciaT . . „ 80-- Din „ Ha „ 6 — „ žgana lila „ 58-- Moka, Ogg kg 4-25 Koruza, debela „ 1-15 „ Hag vel zav. 27’— n Og 4-25 „ drobna „ 2'- ” Hag mali „ 14'— „ št. 2 „ 4-_ Kaša „ 4-— „ »5 3-75 Ješprenj , 4-50 „ ajdova 5-25 Ješprenjček 33 S’- KAVNE PRIMESI „ ržena 31— Fižol, cipro „ 5'— Din „ koruzna „ 1-60 “ prepeličar .... „ 4'— Kava, sladna Dr. Pirčeva . kg 12’— „ krmilna „ 1-40 rihenčan „ 2-50 „ Kneipp „ 13;— Zdrob, pšenični ..... „ 4-50 Leča, la „ 13-- „ žitna . „ 8-— „ kuruzni „ 2'25 „ Ha . „ 6 — Žika . „ 14’— „ činkvantin .... „ 3 — Grah, zelen „ 13-- „ figova „ 22-- Otrobi, pšenični drobni 1-10 Piča za kure „ 2-— „ Enrilo „ 20’— „ pšenični debeli . . 1-50 „ „ * Promiul . . „ 10*— „ Enrilo skati. 16’— „ koruzni „ 110 Ptičja hrana „ 8'- „ redilna kg 20'— Drobtine „ 8 — Cikorija, Franck ..... „ 16'— SLADKOR kolinska .... » 16'— Din Sladkor v kockah .... kg 15-75 „ sipa drobna . . . „ 14'— „ sipa debela . . . * 14-10 „ v prahu „ 15-75 MAST Bonboni „ polnjeni la „ „ Ha Kandis............ Margo slad .... Bonbonjere . . . skati. 12" Šumeča limonada . . . . „ 24--„ 40"-„ 30'-„ 23 -„ 44--- do48-kom. T- SOL morska kreška , KAVA Kava, Perl............. kg 74"— „ Poriorico .... „ surova la ... . kg 12-— „ 275 „ 275 Din kg 74-— „ 74*-„ 60'— MESNI IZDELKI Din Slanina, soljena kg 17 — „ tirolska „ 19'— Din Mast...................... kg 15"— Masi v dozah po 5 kg doza 75*— Ceres, bel, rumen .... kg 24"— Čajno maslo la............ „ 36"— » „ Ha........... „ 32’— Kuhano maslo.............. „ 30"— Din Din Din Slanina krušna kg 15'— Sir, Chalet la .... ; . kom. 3‘— Ovomaltine vel. . . doza 56'— „ »hamburška" . . „ 19'- yy » US • i s i i » 150 » srednja . . „ 32'- „ prekajena debela „ 19- „ trapistovski . . . . . kg 20'— „ mala . . . , 16'- „ papricirana . . . . 16'- „ la , 26'— Citronat kg 100'— Salame, ogrske „ 60'- „ Ha „ 16'- Kapmi » 40*- „ milanske .... „ 60'- „ »Eidamer" Soda bicarbonat . . » 12- „ domače .... „ „ »Gorgonzola" . . . . Kruh, črn in bel str. 2'— „ krakovske . . . „ 24‘- „ »Parmezan" . . . . - 90'- Kvas kg 32 - „ letne „ 20'— Kvargelni kom. Jajca kom. 1*10 „ navadne .... . 13'- Maggi, velike steki. 28'50 „ tirolske .... „ 22'- „ srednje . 17'- -7 — „ »Mortadela . . . . 24'- „ male „ U'— „ posebne .... „ 20'— „ na drobno . . . . dkg 1'50 „ jetrne . 24'— „ juha gobova . . . zav. 4'— » pariške .... „ 20'- » » grahova . . » 3'50 » jezikove .... . 24'— Juhan, velike steki. 12'— SADJE Safalade kom. 2'— „ male - 6'- Din Hrenovke „ 2'- » na drobno . . . . dkg 1'— Jabolka kg 3*— Klobase, kranjske .... » 4'— Kocke za juho »Graf" . . kom. 1'— Češplje, sveže . . „ » suhe „ v » » n 1'25 „ suhe dom. . „ Meso, prekajeno .... kg 18'— Guljaš, ekstrakt zav. 4'— » suhe bos. . „ 6*— » brez kože .... „ 20'- Gorčica (zenf) .... koz. 9'— Hruške, suhe . . . . 6*— Kare s kožo „ 18'— Gorčica kg 24’— „ sveže . . . „ Šunke, dalmatin. v narezu „ 60'- Keksi v zavitkih zav. 24'— Breskve, sveže . . „ „ „ cele . „ 36'- „ „ „ a i kg . . kg 24'— Marelice, sveže . . „ „ domače „ 20'- „ na vago „ 24'- Grozdje » » » kuhane . n 45'- „ v aeroplanih kom 24'— Orehi, celi .... „ 6'50 „ zvite „ 20 - » v pločev. dozah . . doza 24'— Orehova jedrca . . „ 22'- Reberca brez kože . . . , 17'- Otroški piškoti zav. 15'— Rožiči, celi .... „ 5*- Carsko meso „ 17'— Napolitanke, dolge kom. 1'— Rožičeva moka . . „ 6*— Prsni vršci » 14'- „ „ zav. 15'— Mandeljni, la . . . , 52'- Plečeta, cela . 18'— Dezert šnite kom. 2'— „ Ha . . . . 40'- Krače tt U'- Oblati zav. 15'— Rozine la » 22*— Jeziki, goveji ..... „ 26 — Guljaš, goveji doza 8'— „ Ha n 16*- » svinjski „ 20'- Jetrna pašteta „ 6'- Grozdiči-Vamperli . n 15*- Repi, svinjski „ U — Sardelna pašteta .... , 7'— Cvebe n 13'- Svinjski parklji „ 5'- Čaj v dozah v. d. 26'— Čebula „ 1*50 Svinjske glave brez kosti . „ 12- „ „ „ Čebuljček .... Tlačenka „ 14'- Čaj v zavitkih zav. 3'50 Česen . tt 6'— Ocvirki, neprešani ... „ 8- „ „ „ „ 6'50 Limone ....... kom. 0*50 » 7'50 Pomaranče .... » 1'— DELIKATESE „ „ „ „ 14'- „ .... » 1*50 | Din Brazilski Mate čaj ... . n 3'50 Mandarine: .... n i— 8 Sardine Vs kg škai. 12'— Čaj na vago kg 96'— n .... . 1'25 J „ velike V« kg . . . „ 9'- Kakao la . 44'- Dateljni, novi . . . kart. 10'— 8 „ srednje Vs k9 ■ • 7'— „ Ha „ 34'- Fige v vencih . . kg 10— 1 „ male Vi o kg . . . » 4'— Čokolada al/4 kg ... . tabl. 10 — „ dalmatinske „ » 4 — Sardelni obr. s kaper, velika » 10"— 1/ » » /10 » .... . 4'50 Mak, plavi .... „ 20'- » » „ „ mala . 5'— » » ^2% » .... , 2'50 Lešniki, tolčeni . . „ 26'- Sardele, v slani vodi . . kg 12'— „ z lešniki Vs kg , 29 - „ celi . . . „ Sardele, očiščene .... kom. — '50 » rt Vs n , 20'- Zelje v glavah . . Tunina 1/ , 10'— „ kislo .... „ 3'- Slaniki „ 2'- » n Vs4 » • 2'50 Krompir ..... 1* Rusi „ 1'25 „ mlečna l/u » rt 5'50 Kostanj, domači Polenovka, suha kg 20'— » rt V7 . 11'— Pinjoli „ 60'— Med, ajdov „ Paradižniki Vs kg . . . . doza 5 50 Kumarce meš. z gobicami koz. 22‘50 „ cvetlični „ 18'- 1/ y> /2 » , 13'- » „ vel. kozarec 20’— Marmelada Ila kg 20'— .——: ————- » n mali » 12'— „ jabolčna doza a 1 „ 22'- — — — » „ veliki lonček 7'— » marelčna . . . „ 30'— „ „ mali 1'75 » marel. doza a 1 , 32'— TEKOČINE Kis za vlaganje „ vinski . . . „ dvojno močan Olje, namizno „ bučno . * olivno , Brandy 0.35 1 Brandy 7/io 1 Rum, Ila č 7a 1 „ la a Val „ la a 11. Žganje, borovničar a Ve 1 „ hruševec a ‘/a 1 „ tropinovec a */* 1 „ brinjevec a Ve 1 „ slivovka a Va 1 „ marelično a Va 1 Vino Vermut........... » belo štajersko , . 1 Din 330 „ 5— „ 3-50 b 14— . 11*— . 16-stekl.30— , 50'— n 20'- - 50— . 50— - 26— „ 22 — - 22— - 22— . 22'— „ 22— 1 24— . 8— g-— I 8— rt 6'— „ 6— l. Ml. L ELI4'— ELSlikl S— steki. 8'— , 15'— kg 19— steki. 6'50 „ rdeče cviček „ Dalmatinsko belo „ Dalmatinsko črno Francosko žganje . . „ žganje . . „ žganje . . Rum, esenca .... Malinovec a Va 1 Malinovec na vago . Rogaška voda a 1 Vs 1 Rog. Donati ali.. Radenska voda 1 Va 1 • • » 6'50 Sisačka voda 1 1IS 1 . . . „ 6'50 Grenka voda Fr. Jožefova , 12'— Medica.................. 1 Mošt sadni.......... Chabeso.................steki. 2 Sok, limonaden . . . Prošek.................... 1 18'— Panonski biser............stek. 32'— DIŠAVE Din Poper, cel in zmlet vel. zav. 3'— Cimet, „ ,, „ „ „ 3'— Klinčki (žbice)............ „ 3— Piment, cel in mlet vel. „ 2'50 Lavorjevo zrnje (l°rber) . „ 1' Lavorjevo listje........... „ 1'— Janež...................... „ 2'50 Kumna . ................... „ 2 50 Muškatov! orehi .... kom. 0'50 Muškatova cvet........... zav. 3'— Vanilija v šibkah .... kom. 1'— Žafran................ . zav. 0'75 Paprika, huda.............. „ 3'— „ sladka................ „ 3'— Ingver..................... „ 5— Korjander.................. „ 2’50 Majoran.................... kg 60'— Kamilce.................... „ 20'— POTREBŠČINE ZA PERILO Din Milo, Benzit . . . » Zlatorog nav. ... kg 11'50 „ » terp. ... „ 13'50 Milo Huberius sivo ... „ 9'50 n „ nav. . ... „1150 » „ terp. ... „ 13'50 „ Schicht nav. . ... „ 12'50 » „ terp. . ... „ 14'50 „ Merima . . . ... „ 14— „ Sunlight . . . . . . kom, 2'— „ otroško . . . ... » 8'- „ toaletno Apollo vel. „ 12‘— „ v „ mali „ 750 „ Elida vel . . ... , 15'- » „ mali . . ... „ 8*- „ Speick vel. . ... „ 10'— „ » mali . . ... „ „ Glycerin . . ... „ 9-- „ Viola .... ... „ 4'— „ Olivia vel. ... „ 7'50 „ Marija . . . ... „ 10'- „ toaletno karbe ... „ 4'— „ mandeljnov© . ... » 6*— „ za roke . . . ... „4'5Q „ za britje H 3'— „ » „ i . . ... „ 8'~ Soda za pranje . . ... kg 1'75 Lug 4*— Plavilo v kockah . . . . zav. 2'50 Plavilni papir . . . ... „ 1*50 Boraks ... „ 2'50 » carski . . . . . . Šketi. 4'75 Škrob rižev . . . ... » 5'- „ „ .... . . . zav. 1'50 Henko soda . . . 3'— Ženska hvala . . . ... , 2'50 »Tri" soda .... ... b 3'- »Radion" ... „ 5'50 »Persil* ... „ 6'— „Lux“ . . . zav. 4'50 Vrvi za perilo, velike kom. 20'— do 40'— » » „ male kom. 8'—do 15'— » „ „ male „ 16'— do 19'— POTREBŠČINE ZA ČEVLJE Din Globin, črn . . . • • • iti. Sl 12'— „ črn ... . . • • Sltll. 7'— „ črn ... . . . . Silil 5'— „ rjav . . . . . . skati. 5'— „ ramen . . ... „ 5'— , bel ... , ... b 5'— Albion, bel .... . . . steki. 6'— » siv ... . ... » 6'— Masi za čevlje . . . . . skati. 4'— Krtače za blato . . . . . kom. 4'— „ za mazanje . . . „ 1'50 » za svetlenje . . . b 12-— Vrvice za čevlje, črne dolge par 1‘50 Din Vrviee za čevlje, črne kratke par 1'25 „ „ „ rjave kratke „ 1— n n » rjave dolge „ 1'50 Vezalke, usnjene .... „ 2'— Olje za mazanje podplatov steki. 8— DRUGE POTREBŠČINE Din tuba 6'50 Kaiodont . Chlorodont Doromad . Odol . . Ustna voda Parfem Kolonska voda Esenc za kolonsko vodo Krema za kožo Vazelin, Elida Puder, Elida . Krtače za zobe, velike n tt rt mSiS „ » roke . „ „ obleke „ » ribanje „ „ parket« Omela za parket« „ mala Metle, velike . . „ male . . . Metlice otroške . „ za obleko „ za posodo Čistilo za parket« Sidol .”. . * . Svitol . . . • . Vim........... Hobby prašek Ominol . . . Pesek za email posodo „ 6‘50 . 6'50 L $11.65'— l Silil 55— llHL 22— steki, 20— . 16 — tuli. 12— 1. SlL 24— steki. 16'— tuba 12*— skati. 6— „ 10’— kom 12— n 8— „ 2'50 , 16— . 27.— , 24— - 12— , 10— „ 6'50 5’— „ 6— , 1-25 U1M24 — e tila 13-— tuba 5*50 tuba 4*80 kom. 2'50 , 6— „ 2'50 zav. 1'— » » n S pF0p. » n n n » „ „ alum. Peščano milo za roke . . Prašek za srebro in zlalo Smirkovo platno .... Tepači, veliki............ „ srednji............. „ mali.............. Sveče, velike...............pak. 7'— „ „ kom. 1*20 eaee8ea*!BEBiaBBe*H Din Din Din Sveče, mak pak. 7'— Morska trava . . . kg 4'— Drobtinice « 38— „ „ kom. 0'70 Hranilniki .... kom. 40'— Mesoreznice » 50— „ za božično drevo kart. Peharji veliki . . . "l-— 2Iice, nav « 5'50 Svečke čudežne škatl. „ srednji . . b 5'- Žlice, alpaka kom. 13'50 Nagrobne lučke kart. 10'25 „ mali . . . B 4'— „ kavne nav 3« p Nočne lučice skati. 2'— S tračnice, velike B 8' — „ „ alpaka . . . * 7— Vžigalice pak. 10’— Stročnice, srednje . 7-— Vilice, navadne B 13— „ škatl. 1'— b male . . b 6'— „ alpaka b 13'50 Zobotrebci zv. 0‘50 Solnice, lesene . . „ 9-- Noži, navadni B 13— Črnilo steki. 3'— Šivanke zav. 1'50 „ alpaka b 24— Svinčniki, navadni .... kom. 1'25 Sukanec, bel, črn št, 10-16 valj, 5'— Kolesa, „Waffenred“ kom. 1850*— „ tintni b 3’- n 9 » » 20-36 » 3'75 „ »Kosmos* kom, 1400'— Peresniki b 2-- V » t) 9 40-60 b 3'- Vozički za prev. živil . . b 350— Predpražniki iz mor, trave „ 44'— Flit, mala doza 16'— Prazne pušice 5'— „ „ „ „ b 30'- „ vel. b 29'- „ n ...... B ID'™ n 9 » n tr 26'- » s škropilko rt 51'- Umetno gnojilo kg 2"— Slama za predsobe, la . . b 12'- škropllka .... kom. 22*— Semena, mali zav, 1*— »V V 1 • » 4'— Obešalniki, veliki . rt 15'— Grah in fižol vel .... B 2— Muholovci » 1- » mali . B 2-50 KURIVO Prah za čiščenje obleke . B 10'- Pralni stroji . . . b 13'- Šampon tt 4'— B 14'- Drva, bukova cela . . . • • s Pergament papir .... pola 1'— » v • . % B 16'— „ „ žagana . . rt) * - > j r L le s- i UPORABLJAJTE ŠAH® Čistilo za čevlje odlične kvalitete! Znamka „FOX* Vam garantira fabrikate lz najplemenitejših sestavin in na temelju dolgoletnih pazljivih in premišljenih izkušenj. KEKSI VAFELJ NI BISKVITI najboljši pri TOVARNA KEKSOV IN VAFELJNOV B. Pauer družba z o. z. Ljubljana CIKORIJA dfci Tvornica čokolade Adolf Zavrtanik Lesce - Bled Zahtevajte mojo specijati-teto „NGISETTE" čokolado z lešniki, ki je po kvaliteti in okusu nedosegljiva. Dobiva se povsod kakor iudi vse vrste čokolade od najobičajnejše do najfinejše Vsak poznavalec kepi STEYR kolesa. LJUBLJANA Miklošičeva 36« „SIDOL“ priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin. Zlato naših hranil JUHIH makaroni, špageti, j uhane zakuhe