Cena 1 Din
Poštnina „lačana V gotovini.	Maribor,	sobota	25.	januarja	19SI	šlev.	18.	telo	XI.	(XVIII.)
MARIBORSKI
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2140, uprave 2155	"HP
Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman	|H I	” M B&g,	™	X
v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-	BI ■	JUBk
se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409	■■■*	■"» 'HBp ■ Bi
Golgoti^i^
ŽENEVA, 23. januarja. Poročilo medicinske komisije, ki je v času od 28. decembra do 18. januarja preiskala higienične razmere v Španiji v času državljanske vojne, je sinoči prispelo v glavno tajništvo sveta Društva narodov. Komisija prihaja do zaključka, da je bila samo iz Madrida evakuirana dobra polovica prebivalstva, to je 600.000 ljudi. Komisija ceni število vseh beguncev, ki so pobegnili pred strahotami državljanske vojne na 1,004.000 ljudi. Število pa je še večje, ker nista pri tem všteti baskiška in asturijska pokrajina.
Hoj se dogaja v Musi kneževini Bitkenfeid
Han fagbiokita
Bolgarski kralj Boris.
BEOGRAD, 23. januarja. Z velikim zanimanjem se pričakuje v tukajšnjih krosih prihod bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Kjosei-vanova, ki se jutri zjutraj pripelje v spremstvu kabinetnega šefa dr. Mileva, šefa bolgarskega tiskovnega urada Bala-banova, našega sofijskega poslanika dr. Momčila Jurišiča in najuglednejših bolgarskih novinarjev v Beograd. V Cari-brodu bo slovesno sprejet na obmejni postan, kjer ga pozdrav] posebni odposlanec predsedirka jugoslovenske vlade, nakar bo nadaljeval pot v Beograd, kjer no jutri ob 9. dopoldne ob navzočnosti jugotJovenske vlade slovesen sprejem sefa bofgarsk^ vlade. Po kratkem oddihu se dr. Kjoseiv&nov pelje na dvor, kjer se vniše v dvorno knjigo, nato pa bo slovesen podpis jugoslovensko-bolgarskega Prijateljskega pakta. Po izvršenem podpisu pr jateljske pogodbe se poda Kjosei-vanov v avdienco na Dedinje, kjer ga bo sprejel knez namestnik Pavle. Na esst odhčnega gosta in predstavnika bolgarskega n la bo v Beogradu več slovesnih prireditev, ki jih bo organizirala •anajšnia Jugoslovensko bolgarska Iga. oeograjski župan Vlada Ilič je naslovil na prebivalstvo jugoslovenske prestolni-
^redsednik bolgarske vlado Kjoseivanov.
V® razglas, v katerem poziva Beograjča-"e- da se v čim večjem številu udeleže svečanega sprejema predstavnika brat-1 ke, prijateljske in zavezniške Bolgarije, rleakule se, da ho Kjoselvanovo biva- j jhe v Beogradu dalo povoda za pravi ruimj bratskih čustev jugoslovenskega ''aroda za večno prijateljstvo med Jugo-avi|o ju Bolgarijo, ki ga v bodoče nikdo' Re bo mogel več kaliti
i(,SVi;|;’tev VC(-'neka prijateljskega pakta zntid la v vseh krogih vd ko veselje.
,7i*. prlla<eljstva pomeni nedvomno lim; ll5e.,‘.one ve,!,<e in široko politične 11lo 11 Ui .!(> 'c /afrt^l blagopokojnl kralj j «!'!! te’j ob pril'ki svojega znanega se-<a \ ,w’l'-'arskhn kraljem Borisom. " prijateljstva je postal neodložljiva
METZ, 23. januarja. Havas poroča: Do-znava se, da nameravajo nemške vojaške oblasti izgraditi v dolini reko Nae, desnega pritoka Rena, in v sosednih dolinah severno Landstuhla sistem zelo močnih utrdb. Prebivalstvo na tem področju — okoli 15 naselbin — v bivši kne^ ževini Birkenfeld, je že prejelo nalog, da se izseli. Zemljišče, ki ga bodo evakuira-
LONDON, 23. januarja. Vlada je včeraj razpustila parlament. Spor med vlado in razpuščenim parlamentom je nastal radi zunanje politike. Senat in parlament sta bila nezadovoljna z nemško japonsko pogodbo, razen tega pa je večina parlamenta kritizirala provokatorsko politiko japonske vojaške struje na azijskem kontinentu.
LONDON, 23. januarja. Po naknadnih vesteh je japonska vlada predala ostavko in sicer na pritisk vojaških krogov, ki hočejo v proračunu večje postavke za vojsko. Pritisk vojaških krogov na vlado je bil zlasti hud v zadnjem času, ko je vlada hotela popustiti pritisku parlamenta ter zmanjšati izdatke za vojaške resore. Vest o ostavki vlade še ni potrjena in ni še jasno, ali je vlada razpustila parlament ali je samo predala ostavko.
TOKIJO, 23. januarja. Vlada je po burni parlamentarni seji imela dolgo sejo, na
svet je sklenil, da pooblasti prometnega ministra, da izvrši dobavo raznega železniškega materiala v vrednosti 400 milijonov dinarjev. Svoječasno se je govorilo, da se bo ta material nabavil v Nemčiji. Sedaj pa je padla odločitev, da bo glede tega v Beogradu licitacija in sicer najkasneje do aprila, ki se je bodo lahko
LIZBONA, 23. januarja. V pretekli noči je tukaj eksplodiralo zopet več bomb, ki so povzročile ogromno škodo. V vladnih krogih je radi tega veliko razburjenje. Število aretiranih osumljencev je naraslo na 56. Ministrski svet permanent-
PAR1Z, 23. januarja. Pertinax doznava sledeče podrobnosti o turških zahtevah: 1. Vprašanje Sandžaka naj se čimpreje reši. 2. Revizija Blumovega načrta o avtonomiji Sandžaka. 3. Faktično neodvisnost Samdžaka \ vseh lokalnih vpraša-
mijnost nadaljnjega normalnega razvoja obeh držav hi narodov, ki hočeta sedaj
i	s krepko potezo zabrisati vsa nesoglasja
j in motnje preteklosti ter se združiti v
močno zvozo, ki naj jamči za mir na
Balkanu.
ni prebivalci prejeli kot kompenzacijo, leži v severni Nemčiji. V službenih krogih v Berlinu se te vesti ne potrjujejo, pa je tudi ne zanikajo. Na pristojnem mestu so samo izjavili, da ima Nemčija na podlagi svoje suverenitete pravico graditi utrdbe v bivši demilitarizirani zoni.
kateri je padla odločitev za demisijo. Do te odločitve je prišlo radi tega, ker se je vlada znašla v težkem položaju med vojaškimi krogi in opozicijo v parlamentu, k] je skoraj splošna. Vlada je nameravala predložiti mikadu razpust parlamenta, je pa pri tem trčila na odpor suverena. Preostalo ji ni nič drugega, kakor dernisija. Reševanje krize je tem težje, ker je Japonska razdeljena v dva popolnoma nasprotna si tabora, in sicer na vojaške kroge na eni strani ter parlamentarci na drugi strani. Neki vodilni član stranke Minseito je izjavil: »Naša stranka ne bo popustila v. borbi za -razne administrativne reforme, proti vmešavanju vojske v mednarodno politiko in proti tajni diplomaciji. Razen tega pa nas je poročilo zunanjega ministra A-rita prepričalo, da ni pakta med Japonsko in Nemčijo sklenilo zunanje ministrstvo, marveč japonski generalni štab.
govora v svrho skupne obrambe Sandžaka. 5. Turčija bi bila pripravljena sprejeti Edenove posredovalne predloge.
ANKARA, 23. januarja. Včerajšnji sejf turške vlade je prisostvoval tudi šef turškega generalnega štaba. Iz turških službenih krogov se doznava, da niso od začetka bili prepričani, da Id Ženeva zadostila turškim zahtevam, ker ima Francija večino Sveta Društva narodov za seboj.
Hoietki
NARODNA SKUPŠČINA SE SESTANE.
Kakor poročajo iz Beograda je sklicana Narodna skupščina na svojo prihodnjo zasedanje v ponedeljek -dne 1. februarja. Med drugim bo skupščina v tem zasedanju razpravljala o novem trgovskem zakonu, raznih mednarodnih konvencijah in tudi državnem proračunu ter finančnem zakonu.
KMETIJSKE ZBORNICE.
Na svoji včerajšnji seji je gospodarsko finančni odbor ministrov sprejel uredbo
o	kmetijskih zbornicah. V smislu določb uredbe bo rok za prvo izvolitev v kmetijske zbornice določil kmetijski minister v sporazumu -z ministrskim svetom, in sicer za vsako banovinsko zbornico posebej. Pristojni ban bo v roku enega meseca od dneva volitev sklical prvi sestanek izvoljenih članov Kmetijske zbornice in bo odredil uradnega banovinskega upravnika, ki bo kot njegov komisar izvršil vse potrebne priprave za prvi sestanek Kmetijske zbornice. V nadaljnjih poglavjih določa uredba, da dobijo zbornice lahko svojo Zvezo, člani zbornic so posestniki njiv, gozdni posestniki in vsi tisti, ki morajo plačevati zemljiški davek. Razen njih so pa člani tudi prostovoljni pripadniki, to so zakupniki zemljišč, uživalci kmetijskih ter gozdnih posestev in vse tiste -osebe, ki črpajo svoje dohodke iz kmetijstva. Pravi pripadniki in prostovoljniki plačajo 5% doklade zbornicam. Vrhovni organ zbornice je zbornični svet. Vsak srez voli enega svetovalca, razen tega pa se predvidevajo tudi delegirani svetovalci. Navedeno uredbo mora še podpisati ministrski svet in posamezni člani kraljevske vlade, nakar se bo objavila v službenih »Službenih Nov; -uah« in dobila obvezno moč.
UREDBA O TIHOTAPSTVU SAHARINA
Ministrski svet je izdal uredbo o pobijanju tihotapstva izdelkov sladil. V smislu te uredbe je izdelovanje ter predelovanje jedil in pijač, ki se morajo sladiti z umetnimi sladili na mesto s sladkorjem, pod nadzorstvom finančnega ministrstva/ki bo vršilo kontrolo po svojih posebnih organih in zaupnikih. Odredba odreja tudi stroge kazni in se'bodo kaznovali z denarno globo do 100.000 Din vsi oni, ki bi določbe uredbe prekršili. Uredba predvideva tudi ustanovitev posebnega sklada za pobijanje tihotapstva umetnih sladil.
KOMENTARJI.
»Del. politika« poroča: »Sestanek med dr. Mačkoni in dr. Stojadinovičem je dal povod za dolgovezne politične članke v listih, ki pa so samo navadna ugibanja, brez podlage. Dr. Mačok je povedal svoje misli o potrebi nove ustave, dr. Sto-jadinovič pa, da se vsem željam Hrvatov lahko ugodi v okviru sedanje ustave in da je vlada pripravljena izvesti demokratizacijo političnih zakonov. V srbskem delu opozicije pravijo, da se razmerje med njo in hrvaškim gibanjem dr. Mačka vsled razgovorov v Brežicah ni izpremenilo. Vsekakor pa je zanimivo, da je pripravljen dr. Maček sprejeti tudi drugi izhod iz situacije.«
RAZPUST »PRIJATELJA PRIRODE«.
V	»Del. politiki« beremo: »Z odločbo kraljevske banske uprave Drinske banovine od 12. januarja 1937 II. br. 943-37 je na osnovi S 11 zak. o združenjih, zborih in dogovorih zabranjeno vsako nadaljnje delovanje Delavskemu turističnemu društvu »Prijatelj Prirode«. V Sloveniji so z odlokom banske uprave razpuščene podružnice v Ljubljani, Mariboru, Celju. Kranju in Trbovljah.«
japonske komati je: nemško japonsko ptijaieijsko pogodbo je skienii japonski genetaini štab
Hatava BO tokomoiiv in 60 vagonov v - tkadjatski
BEOGRAD, 23. januarja. Ministrski
U tiaboni aopei iteskajo iomde
fyede AieksandaeUe se ni	spoeaauma	!
' njih, nikakor pa ne v vprašanju carinske uprave in zunanje politike. 4. Turčija predlaga Franciji sklenitev vojaškega do-
udeležila podjetja tudi drugih držav itn ne samo Nemčije, lstotako je na vrsti nabava lokomotiv in vagonov za naš promet in sicer iz Nemčije. Kakor se doznava je izdelan tudi predlog, da se med drugim nabavi 80 lokomotiv in 60 vagonov v Madjarski. Končna odločitev o tem bo padla v gospodarsko finančnem odboru ministrov.
no zaseda. Dognali so, da je neka bomba, ki je eksplodirala pred vojnim ministrstvom, sovjetskega izvora. Od 56 aretirancev je 14 inozemcev, pretežno Špancev, potem en Francoz, en Anglež in en Čehoslovak
Tajke vse naga
Lov n«i vsemlrske žarke
Nerešeno vprašanje vsenurskega izžarevanja ni samo po znanstveni plati eno izmed najzanimivejših področij, ampak bomo na tem področju brez dvoma doživeli še marsikaj, mogoče celo naravnost prevratna presenečenja. To vsemirsko izžarevanje, ki je samo na sebi skrivnostno in vzbuja videz nevarnosti, je že od svojega odkritja postalo posebno priljubljena snov za poljudne članke, ki pa v svojih zaključkih niso imeli vedno potrebne znanstvene utemeljitve in so radi tega pri večini čitateljev razširjali često pomanjkljive in pogostoma celo napačne
Gala redut«
predstave. Vsemirsko žarke sta odkrila Fizike Hess in Kolhorster pri zrakoplovnih vožnjah in jih je radi tega sprejela znanost pod imenom »višinski žarki«, ker je postala njihova učinkovitost tem večja, čim višje se je zrakoplov dvigal. Za merjenje teh žarkov se poslužujejo znanstve niki v načelu istih strojev kakor za radijske žarke, vendar pa moramo takoj pripomniti, da višinski žarki z ozirom na svojo prodorna silo daleč prekašajo radijske in Rontge-nove žarke. Razni poleti v stratosfero, ki jih je bilo zadnja leta več, niso mogli rešiti uganke, tičoče se teh žarkov, zato so ameriški strokovni znanstveniki pod vodstvom učenjaka Comptona iz chieaškega vseučilišča izdelali poseben načrt za raziskovanje teh žarkov.
Prestrezanje žarkov na visokem morju.
Compton ima za izvedbo omenjenega načrta na razpolago potrebna sredstva in je d^l tehnološkemu zavodu v izdelavo sedem prvovrstnih, med seboj do pičice enakih strojev za merjenje vsemirskih žarkov. Ko bodo ti merilni stroji gotovi, jih bodo strokovnjaki poslali sedmim do-ločenim postajam:	dva	bodo namestili
nekje v Severni Ameriki, ostale na Gron-landu, v Peru-ju, v Novi Zeelandiji, enega pa na neki ladji, ki bo dalje časa križarila po Tihem oceanu. Z dveh drugih krajev Združenih držav se bodo v stra-tosferne višave redno dvigali zrakoplovi z vdelanimi merilnimi napravami, ki točno zaznamujejo jakost teli žarkov. Razen tega hočejo za vseučilišče v Chicagu izdelati orjaški magnet, ki bo tehtal celih stošestdeset meterskih stotov. Opazovali bodo, kakšen bo učinek tega magneta na vsemirsko žarke. S tem hočejo namreč dognati, kako vpliva magnetni odklon na vsemirske žarke.
»Svetlobni izstreliti« na dnu Bodenskega jezera.
Po ugotovitvah nekaterih fizikov so ličinke vsemirskih žarkov lahko opazovali s posebnimi napravami še na dnu Bo
nikih. Zdi se pa, da tako probojno silo razvija le manjši odstotek »izstrelkov«, ki prihajajo iz vsemirja. Znanstveniki so si na jasnem, da je znatna razlika med žarki v velikih višinah in med onimi, ki jih dojemajo električni merilni stroji na zemeljski površini. Prvi, ki jih znanost ime nuje »primarne žarke«, zadevajo zračne atome in jih lahko razbijajo, pri čemer nastajajo pozitivni in negativni električni delci, ki v najrazličnejših smereh lijejo v naše ozračje. Izmed teh prihajajo v naše merilne naprave večinoma le "sekundarni žarki«, ki so šibkejši in pri katerih igrajo najvažnejšo vlogo elektroni — o-stali manjši odstotek primarnih žarkov pa je oni, ki so ga, kakor smo že pove-
.t.t K. Wa* bor
dali, zasledili še ma dnu Bodenskega jezera in v rudnikih.
Nepremičnice kot magnetna polja.
Vseh teh obširnih dolgotrajnih in dragih raziskovanj ne bi bilo treba, če bi sl bili o bistvu teh žarkov v načelu na jasnem ali če bi natančno vedeli, iz katerega dela širnega vsemirja prihajajo o-inenjeni skrivnostni žarki. Po delnem mnenju prodirajo žarki od tam. kjer na-
stajajo soinčne pege. Drugi učenjaki iščejo izhajališča na premičnicah, kojih vroče in nemirne površine baje ustvarjajo močna magnetna polja. Ta polja baje lahko odbijajo električne snovne delce, lahko pa tudi oddajajo Rontgenove žarke take probojnosti, kakršnih v znanstvenih laboratorijih ne moremo proizvajati. V najnovejšem času je nova zvezda v Her-kuiu pobudila domnevo, da kozmične eksplozivne sile, kakršne so na delu, če se na primer kakšna zvezda razleti, prožijo silne strelicc, ki jih na zemlji lahko zaznamujemo in pri čemer opazujemo zanimive in nenavadne spremne pojave.
Obenem z raziskavami vsemirja se je zvezdoslovje podalo na novo znanstveno polje, ki skriva neizčrpna nova vprašanja. Pri tem pa gre za znanstveno panogo, ki se s svojim prodiranjem v vsemir-
Pustna S0:*0*»
je ne tiče samo strokovnjaka-znanstveni-ka. ampak zbuja na splošno veliko zanimanje v vsej javnosti. Radi tega bodo še posebno zanimive sedanje ameriške meritve teli žarkov, ki prestrezajo skrivnostne, iz vsemirja prihajajoče pošiljke.
bljani objavlja za dobo od 1. do 15. I. 1937 sledečo statistiko. Otvorjeni konkttrzi: v Dravski banovini 3 (—), v Savski 1 (4). v Primorski l (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 3 (2), Savski 1 (1), Primorski 1 (—), Zet-ski — (1), Dunavski 1 (l), Beograd. Zemun, Pančevo 1 (—). Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 4 (5). v Savski 1 (5), Drinski — (1), Dunavski 2 Moravski 2 (—), Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (—). Potrjene prisilne poravnave: v Dravski banovini 2 (4), v Savski — (2). Vrbaski — (2). Dunavski I (—).
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek 19. t. m. je bil kljub hudi zimi dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 37 volov, 282 krav, 5 bikov, 21 juncev, 53 telic. 4 teleta in 102 konja, skupaj 564 glav živine. Cene goveji živini so neznatno poskočile in so bile naslednje: voli 2.50 do 4.50 Din, krave 2 do 350 Din, biki 3.50 do 4 Din, junci 3 do 3.50 Din, telice 2.50 do 4 Din. teleta 5.50 Din za kilogram žive teže; konje so prodajali po kakovosti od 400 do 6800 Din, žrebeta pa od 1000 do 2300 Din komad. Cene konjem so se znatno zvišale.
6. Il7 Union 20 30
Občnj zbor SK Železničarja se bo vršil z običajnim dnevnim redom v soboto)
6. februarja ob 19.30 v klubskih prosto-1 rili na stadionu. Ako bi občni zbor ob napovedani uri radi nezadostnega števila; članov ne bil sklepčen, bo pol ure pozne-! je drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob[ vsakem številu članov.
Kolesarski savez kraljevine Jugoslavije | objavlja službeno opozorilo, da morajo J vsi kolesarski klubi, ki še niso plačali j članarine za leto 1937 po zaključku lan-j ske glavne skupščine poravnati to čla- j marino čimpreje, ker na sami skupščini) te obveznosti ne bo mogoče več opraviti.j
(Mme
a——im iiygqp»vfl7"t<Wt~yt' '*r
Gibanje delniškega kapitala v letu 1936. V letu 1936 je bilo v naši državi osnovanih 44 novih delniških družb z nominalno glavnico v iznosu 152.911.000 ( dinarjev. V teku preteklega leta je 33 j družb povečalo svojo glavnico od 141 milijonov 524.000 dinarjev na 344,374.02? dinarjev, medtem ko je 25 družb ztnani-šalo glavnico od 411,849.700 na 2č5 mi-j lijnov 979.994 dinarjev. Dotok kapital;« znaša od novih delniških družb 152 mili j jonov 900.000 dinarev. od povečanja ka-pitala starih družb pa 202 800.000, ali denskega jezera oziroma v globokih rud-1 skupno 355,700.000 dinarjev. Znižan j p
kapital obstoječih družb za 148,8 milijonov dinarjev, kar znači. da je neto povečanje delniškega kapitala v letu 1936 znašalo 209.9 milijonov dinarjev. Največ« ji porast delniškega kapitala beležijo rudarske delniške družbe in je bilo v preteklem letu osnovanih tudi 6 novih rudarskih delniških družb s kapitalom 71 milijonov Din. Zanimivo je, da je znašal porast delniškega kapitala leta 1935 v naši državi le 152.3 milijona dinarjev.
Narodna banka zviša dividendo. Na zadnji seji upravnega odbora Narodne banke je bilo sklenjeno, da bo občni zbor delničarjev. Narodne banke dne 7. marca. Upravni odbor bo predlagal občnemu zbo ru povišanje dividende od 350 na 400 Din za delnico. Razveseljivo je, da so bili posli Narodne banke tako uspešni, da more v tako znatni meri povišati dividendo. Mnenja pa smo. da je imela država za Josego večjega čistega dobička neprimerno več zaslug, ko pa delničarji Narodne banke. Zalo bi bilo edino pravilno, če bi se povečal čisli dohiček države, o-ziroma da bi tudi Narodna banka nekaj prispe\ ala za sanacijo našega denarnega trga. Vsaj jombardiranje obveznic Privile girane agrarne banke denarnim zavodom po 3% bi morala Narodna banka izvesti. Kdor uživa tako velike privilegije ko Na-j rodna banka, naj tudi nekaj stori za te privilegij;).
Kcnkurzj iit prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Lju-
Svinjski sejem v Ptuju. V sredo 20. t. m. je bil radi hude zime slabo naložen hi tudi kupčija je bila slaba. Prignali 80 šče-tinarjev, prodali pa 22 komadov. Cene svinjam so se zopet dvignile in so bile naslednje: prsutarji 6 do 6.50 Din, mastne svinje 7.50 do 8 Din, plemenske svinje 5.75 do 6 Din za kilogram žive teže: mrtve teže 9 do 10 Din.
Uvedeno je poravnalno postopanje i premoženju posestnika Konrada Čeha v Sp. Porčiču. Poravnalni komisar Haunig Ožbalt, poravnalni upravnik odvetnik dr. Stupica v Sv. Lenartu. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Sv. Lenartu v Slov. goricah dne 25. februarja ob 10. uri. Rok za oglasitev do 13. februarja. — Nadalje Je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju Ivana Štiberca, trgovca v Marib-oru. Poravnalni komisar dr. Lešnik, poravnalni upravnik odv. dr. Stefanovič.
Večkratni milijonar dobiva brezposelno podporo.
Kakor poročajo iz Jerseya, so tamkaj aretirali večkratnega milijonarja Josipa Rose. Na policijo ga je pripeljal neki brez poseitii delavec ter ga ovadil, da je prejemal že delj časa redno tedensko brezposelno podporo. Na policiji so ugotovili, da je aretirani v resnici večkratni milijonar ter da je prejemal 11 mesecev, preoblečen v siromaka in opremljen s ponarejenimi doku meti, brezposelno podporo. Delavcu, ki ga je pripeljal na policijo, se je zdel sumljiv, radi česar ga je dal na licu mesta aretirati. Opazoval je tega »brezposelnega« milijonarja že delj časa in čakal samo ugodnega trenotka, da ga prijavi oblasti.
Kulturni listek
50 letnica Srpske kr. akademije znan sti v Beogradu
Znanstveno življenje v osvobojeni Srbiji je v XIX. stoletju sledilo takratni o-srednji zemlji srbske kulture, Vojvodini. Tako je bilo po vzoru Matice Srpske v Novem Sadu 1. 1841 ustanovljeno v Beogradu Društvo srpske slovesnosti z namenom razvijati in izpopolnjevati srbski književni jezik iri gojiti v tem jeziku znanosti. Prvo vprašanje, katerega je morala nova ustanova rešiti, je bilo književnega pravopisa — torej približno v istem čas«, ko se rešuje tudi na Slovenskem vpraša-uje dajnčice, metelčicc, bohoričice in gajice. — drugo istotako aktualna pa izdaja srbskih knjig za nastajajoče šolstvo. Prosvetne cilje je zasledovalo društvo srpske književnosti z idejo občinskih knjižnic po vsej takratni Srbiji, katere bi bile na vrhuncu kronane z ustanovitvijo narodnega muzeja in narodne knjižnice v Beogradu. Do tega pa ni prišlo; nujnost šolskih in poljudnih knjig je stalo v ospredju in borbo za pravopis Vuka Karadžiča. Poleg tega je društvo začelo izdajati prvi znanstveni list v kneževini Srbiji Glasnik s
pretežno zgodovinskim obiležjem. Obre-renovičev absol. režim pa jc demokr. u-smerjeno organizacijo 1. 1864 uničil.
Še istega leta pa je bila razpuščena organizacija reorganizirana pod imenom Srpsko učeno društvo. Desefetni razvoj kulturnih prilik v Srbiji ;e sedaj omogočil višji programatični znanstveni nivo novega društva, ki se očitnje v notranji organizaciji novega društva in ki je razdeljeno v štiri sekcije (literarna, zgodovinska, prirodoslovna in tehnična; I. 1883 je bila ustanovljena še sekcija za poljudno znanost. Važno je Srpsko učeno društvo kot smotreni organizator zbiranja znanstvenega gradiva od arhivalij pa do meteoroloških opažanj. Kljub vsestranskemu programu, pa je bilo tudi delo Srpskega učenega društva v pvi vrsti zgodovinsko usmerjeno, kar je tudi najbolj odgovarjalo prosvetnemu razvoju zemlje. Poleg Srbov je upoštevalo Srpsko učeno društvo v svojem delu tudi vse druge slovanske narode in prve znanstvene stike Srbov in Slovencev imamo iz njegove itiobe. Tako
je 1. 1875 postal dopisni član srpskega niče nega društva naš Janez Bleiweis »iz uva-ženija njegove revnosti i truda, upotreb-
1	jen na umni i materialni razvitak kranj-skog kao grane naroda jugoslovcnskog.« Politična nasprotstva med absolutistično vlado in demokratsko usmerjenim srp-skim učenim društvom so dovedli na podoben način kakor je bil slučaj z društvom srpske slovesnosti I. 1864, do ukinitve srpskega učenega društva (I. 18S6.)
Kmalu po suspenziji srpskega društva
1.	novembra 1886 pa je Izdala srbska vlada /, ikon, s katerim je ustanovila Srpsko kraljevsko akademijo Nauka, ki jc v teku časa prevzela vse zbirke od Srpskega u-čenega društva in tako postala njegov dejanski naslednik. Nova ustanova je prevzela po zakonu dolžnost, da razvija znanosti z vzdrževanjem znanstvenih ustanov in publikacijami, da sc briga za narodno prosveto, ter da goji umetnost; kot taka ima podobne cilje znanstvene iti u-metnostne akademije, kakor je to tudi slu čaj pri .lugoslavetiski akademiji v Zagrebu. Nova akademija jc organizirala beograjsko Narodno biblioteko ter muzej srbskih zemelj, ki so se pa s časom osamo svojila tako, da je današnje glavno delo srbske akademije znanosti v njenih publikacijah, ki v povojni dobi upoštevajo tudi naše kraje (n. pr. J. Cviiič). Od akade-
mijinih publikacij imajo Glas, Spomenik. Godišnjak, Srpski etnografski Zbornik.
Srbska javnost je vedno in povsod jrle-dala v akademiji krono srbskega kulturnega življenja, številni meceni in .rodoljubi so poklanjali akademiji svoja premoženja in tako omogočili, da more srbska kr. akademija vršiti svoje poslanstvo brez kakih gmotnih brig in težav, katerim je znanstveno delo tako močno izpostavljeno baš pri Slovencih. Premoženje Srpske kr. akademije se bliža 100 milijonom, tako da zamore akademija računati z letnim proračunom okoli 2 milijona, v katerih iz-datkih so vključeni tudi izdatki z 23 ustanov in volil. Če upoštevamo gmotno utemeljenost beograjske akademije, vidimo, da je ona resnično narodna tvorba, vrhovni izraz narodnih srbskih kulturnih hotenj in stremljenj.
Jutri v nedeljo 24. januarja bo Srbska kr. akademija nauka praznovala SOletnico svojega obstoja in delovanja. V njenem jubileju in delu so izraža najlepše ves kulturni razvoj srbstva v časti i>o osvo-bojenju Šoimadije. Zato bo njena petdeset' letnica obenem s pogledom v preteklo delovanje tudi mejnik za še aktivnejše delo v bodočnosti, s katerim pa moramo držati korak tudi ml Slovenci, in to zlasti ob naši še vedno ogroženi severni meji.
V	M arfSeTru, <fne 3S'. T. 1937
MarffiorsRl »V e 5 e r n! £« Jtifra
mtm 3.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Sobota, 23. januarja ob 30. uri: Ukročena trmoglavka«. Globoko znižane cene. Zadnjič.
Nedelja, 24. januarja ob 15. uri: »Ples v Savcyu«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Znižane cene.
Ponedeljek, 25. januarja: Zapito.
Torek, 26. januarja ob 20. uri: »Baron Trenk«. Gostuje operni pevec Boris \~ftipov.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Ponedeljek, 25. januarja: »Prva legija«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora.
Kfoo Union. Do vključno ponedeljka prekrasni film »Burgtheater«. V torek največji alpinski film vseli časov: »Beli pekel Piz Palliia«.
Samo
PERE
SAM!
I
CJparabfjcrj tc pranje	Raaton,
kajti samo Rac*ion vsebuje dobro Scfuchtovo milo. Zato je Radian tako blag in izdaten.* Pranje z Radionom je tako lahko m preprosto: belo perito kuhaj t5 minut, volno in svilo pa pen v mrzli raztopini.
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
fHmfotske m tkotiške Mw'm
v
Crna kava povzročila otrokovo smrt
V	zadnjem času se množijo slučaji, da se otroci polijejo z vrelo vodo, mlekom itd. in da na posledicah opeklin umirajo. Takšen primer se je pripetil tudi v Orlici pri Ribnici na Pohorju, ko je 15 mesecev stari Ignac, sinček posestnice Julijane Krajnčeve, pograbil v trenotku, ko ni bilo nikogar zraven, za lonec vrele črne
kave na štedilniku ter se polil po levi strani roke in prsih. Ubogi otrok je trpel nekaj ur hude bolečine, dokler ga ni končno rešila smrt. Težko prizadeta mati pa bo radi tega imela sitnosti pri sodišču, ker so jo orožniki ovadili radi malomarnega nadziranja otroka.
Iz banovinske službe. Zvaničnik II. skupine Ivan Šrinjar pri sreskem načelstvu v Ptuju je napredoval za zvaničnika I. skupine.
Smrtna kosa. Za Kalvarijo 17 je preminila v visoki starosti 80 let bivša vini-čarka Marjeta Longina. V splošni bolnišnici je umrla v 40. letu svoje dobe žena kovača^ državnih železnic Pavlina Urle-pova. Žalujočim naše toplo sočutje!
Na drž. učiteljski šoli v Mariboru bodo praktični učit. izpiti 26. februarja 1937
Iz policijske službe. Policijski stražnik ... razreda Lovro Karbun pri predstoj-ništvu mestne policije v Mariboru je napredoval za policijskega stražnika I. razreda. Za policijskega stražnika II. razreda pa je napredoval pri tukajšnji policiji stražroik III. razreda Josip Flakus.
Sinočnji konce<rl Glasbene Matice je Prav lepo uspel in poročamo o koncertu obširneje v eni prihodnjih številk.
Rezervni poročniki, kj so si pridobili Pravico za napredovanje v čin kapetana
II.	ki., morajo svoje prošnje za pripustitev polaganja kapetanskega izpita vložiti Pri svojem pristojnem vojaškem okrožiu najpozneje do 1. aprila t. 1. Opozarjamo na to vse prizadete rezervne častnike v Činu poročnika, ker se poznejše prijave ne bodo upoštevale.
Ne hranite denarja v slamnjači! Posestnik Ivan Ribič iz Ročice pri Sv. Marjeti ob Pesnici je shranil svoje prihranke v slamnjači. Ko pa je včeraj nameraval nakupiti nekaj blaga, je moral ugotoviti, da mu je doslej še neznani zlikovec ukradel vse prihranke v iznosu 1400 dinarjev. Za tatom poizvedujejo sedaj orož-nikj. #
Biljardna tekma v kavarni Jadran. Kakor smo že na kratko poročali se vrši v kavarni »Jadran« v soboto, dne 23. in v nedeljo, dne 24. t. m. biljardna tekma n>ed najboljšimi igralci graškega biljardnega kluba in izbranim moštvom iz Maribora. Na včerajšnjem sestanku igralcev ■So bili za to tekmo določeni gg. Bender, nobacher, Herman, Lepej, Poš, Potučan, ■Jug, Koser iti Mešiček. Spored je sledeč: sobota: ob 18. uri sprejem gostov v ka-varni »Jadran«; od 20. dalje 4 partije (po
2	nart. istočasno na 2 mizah). Nedelja: 10. uri (izven turnirja) igrata dva najboljša igralca Gr. bilj. kluba gledno partijo, na katero se vsi ljubitelji bilj. športa Posebno opozarjajo. Ob 15. uri se tekma nadaljuje in se bodo zopet odigrale 4 Partije. Zvečer prijateljski sestanek vseh interesentov za ustanovitev biljardnega *'uba v Mariboru Razumljivo je, da vlada za to tekmo izredno veliko zanimanje, ie vendar prva mednarodna — čeprav neoflcijelrta — biljardna tekma, ki se jgra v na^eni incstu. Orazer Billard-
Klub je postavi! za tekmo sledeče moštvo: Bock, Czezniczewski, Kreuzig, Leinwe-ber, Oppolzer, Samlieki, Zelenka, Seidl, Štern, v spremstvu načelnik (Obtnann Allmer in predsednik (Prasidcnt) Brade.
spalnice, jcdilnice, kuhinj-■■ 1»®Wske opreme, stolce zajamčena izdelava najcenejc pri nu	Koroška	cesta	8
NOV#5IC	386 Vetrinjska ni. 7
Sokolsko društvo Maribor matica.
Članski sestanek za sestavo kandidatne liste bo v četrtek 2S. t. m. ob 20. uri v spodnji mali dvorani Narodnega doma. Glavna skupščina bo v sredo, dne 3. februarja t. 1. ob 20. uri v gornji dvorani Narodnega doma. Bratje in sestre! Vaša dolžnost je, da se udeležite sestanku in glavne skupščine! Zdravo! — Uprava.
Novice z Ljudske univerze. V ponedeljek ni prireditve. V četrtek je nadaljevanje biološkega cikla in sicer predava biolog zagrebške univerze g. dr. Lorko-vič v četrtek 28. januarja »Zakonik po-dedovanja« in v petek 29. januarja o vprašanju, kako se prenašajo dedne lastnosti.
Kako bo z vremenom. Dunajska vre* inenska napoved za danes pravi: Nobene bistvene spremembe.
Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Minafikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste.
Narodna odbrana Studenci poziva svoje članstvo na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 24. januarja v dvorani brata Grmeka ob 9. uri dopoldne.
Mala akademija pralne umetnosti. V nič manjši meri, kakor so v zadnjih desetletjih napredovale vse druge panoge osebnega in javnega življenja, je v tem času tudi življenjski način družine in z njim v zvezi delovni obrat v gospodinjstvu doživel velik, skoraj nepregleden razvoj. Razmah moderne stanovanjske kulture po mestih, uveljavljenje vsake vrste tehničnih, električnih, plinskili in drugih naprav, brez katerih si skoraj ne moremo več predstavljati idealnega, potrebam časa ustrezajočega človeškega bivališča, vse to pa je rodilo tudi posledico, da mora biti gospodinja, ki je šefinja hišnega dela in domačnosti, pravcata majhna strokovnjakinja na svojem področju. Mimo kuhe in odpravljanja družine z doma — tiste jutranje minute, ko mož odhaja v službo, a otroci v šolo so vsak dan prvi višek hišnega obrata — ie zlasti skrb za vzdržuva'11 je obleke in nerila eden največjih, najresnejših, pa tudi najbolj odgovornih opravkov, kar jih je naloženih gospodinji, saj vsi vemo, kako je zlasti dandanes, ko je kriza zadrgnila mošnjičke, celo po skromnejših me-
ščanskih družinah težko, včasih že kar nemogoče doseči, da bi bili vsi od prvega do zadnjega dostojno oblečen; in obuti. Razen proračuna, ki je vsaki gospodinji odmerjen, pa je še dobra kopa reči, od katerih zavisi končni uspeh njenega dela: predvsem smisel za smotrno gospodarsko razpodelitev in pa stopnja njenega znanja o slednji vrsti njenega dela. Tvrdka Schicht je povsem pravilno razumela odnose, ki naj vladajo med producentom in konsumenti, ter je uvedla po vseh mestih, kjer poslujejo njene podružnice, in tako tudi v Mariboru, nekakšne majhne univerze, ki posredujejo marljivim, naprednim gospodinjam vse mnogovrstno znanje, kakršno je potrebno za dosego najlepših uspehov v pranju, sušenju, likanju in vobče v ravnanju z vsemi vrstami belega ali pisanega, volnenega ali svjletnega blaga. V svojih prostorih na oglu Vetrinjske in Tattenba-cliove ulice prireja tvrdka Schicht stalne, vsakomur pristopne tečaje, združene z rednimi strokovnimi predavanji. Vsak dan od 8. do 12., pa od 3. do 7. vodijo tu strokovno izvežbane moči poskusna pranja na svili, volni in vseh specialnih tkaninah. Gospodinjam je vsak hip brezplačno na razpolago mrzla in topla voda, likalnik in vse, kar je pri pranju potrebno. V nagrado za svoje zanimanje pa prejmejo na koncu še majhno darilce. Vsak torek in četrtek ob 8. zvečer se vrši tu javno predavanje o perilu, namenjeno v prvi vrsti gospodinjam, ki so čez dan ■zadržane, da ne morejo z doma. Ta predavanja so pri naših gospodinjah po pravici naletela ra najtoplejši odmev. Na prijetan, veder način razlaga predavateljica svojim poslušalkam vse skrivnosti, ki jih prinaša pranje s seboj in opozarja na sredstva, ki perici pomagajo mimo zadreg do najlepšega rezultata. Tu se gospodinje prepričajo, da je najbolj ekonomična in najbolj efektna pač metoda pranja s Schichtovim Radionom. — Gospodinja, ki si želi vpogleda v čudežne skrivnosti, s katerimi je združen proces
pranja in sušenja, naj si od časa do časi odtrga nekoliko minut, morda majhno urico, pa naj stopi na to malo Schichtov« univerzo za gospodinje na oglu Vetrjnj-ske in Tattenbachove ulice, od koder bo brez dvoma odhajala dvakrat bogatejša: bogatejša v znanju in izkušnjah, ki jih nudijo tečaji, pa tudi bogatejša v gmotnih dobrinah, saj je metoda pranja s Schichtoviitn Radionom likratu metoda najskrbnejše in najsmotrnejše štednje.
Mestna podjjetja, avtobusni promet. V nedeljo 24. t. m. posebna vožnja na Pohorje. Odhod iz Glavnega trga ob 7. uri, povratek ob 17. uri. Interesenti naj se čimpreje prijavijo v prometni pisarni na Glavnem trgu, tel. 22-75, najkasneje pa do sobote 18. ure. Cena do odcepa Din 20.—, do Reke Din 12.—. Prijave se sprejemajo tudi za povratek.
Ustanovni občni zbor zadružne tekstilne industrije se vrši v nedeljo, dne 24. januarja 1937 ob pol 10. uri v mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje, mesto v restavraciji, kakor je bilo prvotno javljeno. Vabijo se vsi tekstilni delavci, trgovci in vsi somišljeniki, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Ugodna smuka na Seniorjevem domu. SPD opozarja svoje članstvo in ostale smučarje, da je na Seniorjevem domu 75 cm snega (pršiča) in da je smuka idealna. Potnikov avtokar odpelje v nedeljo 2# januarja ob 6. uri izpred hotela »Orel« v Ribnico na Pohorju. Povratek iz Ribnice ob 18. uri. Cena le Din 40.—. Prijavite se pravočasno pri Putniku!
Za vse planinske grehe bodo točili na planinskem plesu dne 1. februarja pri Unionu v vseh šotorih čudovite kapljice. Kdor bo te kapljice pil in čim več jih bo pil, več bo pil pozabljenja in več mu bo odpuščeno. Zato: 1. februarja vsi planinski grešniki in oni, ki hočejo to postati, na planinski ples!
Gostilna Krempl, divjačina, priznana vina.
Koncert danes iti v nedeljo. Restavracija »Triglav« (VoHer), Ramšak.
Svaka z rutanco pobil do smrti
Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne bavil s tragičnim dogodkom, ki se je pripetil dne 31. marca 19.36 v Žikarcah, ko je 44Iefcni delavec Ignac Bezjak usmrtil svojega svaka Ivana Polaučiča.
Pred sodniki je sedel na zatožni klopi Ignac Bezjak, ki ga je državni tožilec obtožil. da je udaril svojega svaka Ivana Polančiča z rutanco s tako silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjsko kost, tako da je Polančič na posledicah zadobijenih poškodb dne 6. aprila 1936 umrl v mariborski bolnišnici. Obtoženi Bezjak je kakor v preiskavi tako tudi danes pred sodiščem priznal svoje dejanje ter je opisal tragični dogodek takole: Kritičnega dnJ 31. marca 1936 so kopali v domačem vinogradu. Kakor je že običaj, so vsi, ki so delali v vinogradu, dobili vino, jn sicer domačo šmarnico. Ob tej priliki je njegov svak zavžil toliko alkohola, da je bil vinjen in je v vinjenosti napadel svojo sestro z motiko. Sestra, ki je poznala Polančiča, kakšen je, če je vinjen, je zbežala domov, vzela filetnega sinčka ter z njim odšla k materi pokojnega Polančiča. Polančič, ki je Se ves večer popival po raznih gostilnah, je prišel pozno domov.
Ko je videl, da ni nikogar doma, se je takoj napotil k svoji materi, kamor se je že nekajkrat popreje zatekla njegova žena, ko je doma razsajal. Tudi njegov svak, obtoženi Ignac Bezjak, je odšel s svojo sestro k Polančičevi materi, ker sc ie bal, da bi Polančič postal nasilen in jo je hotel pred nasiljem ščititi. Ko so bili vsi zbrani pri Polančičevi materi, je prišel Polančič pred hišo svoje matere ter pričel razsajati in z neko palico razbijati po hišnih vratih. Tedaj je Bezjak vrata odprl. Polančič je baje navalil na Bezjaka. ki je nato pograbil neko rutanco ter v veži zamahnil dvakrat proti svojemu svaku s takšno silo po glavi, da se je Polančič zgrudil na tla in v mlaki krvi obležal nezavesten. Domačini so takoj poklicali zdravnika, ki k odredil prevoz v mariborsko bolnišnico, kjer pa ie Pn-lančič dne 6. aprila Izdihnil.
Obtoženi Ignac Bezjak je bil radi prekoračenja silobrana obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo 3 let. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisednika sta bila s. o. s. dr. Lečnik in Kolšek, obtožbo pa je zastonal viši! državni tožilec dr. Zorjan.
fc žMjeaja iu sueia
Južna Afrika - zakladnica zlata in draguljev
Južna Afrika, glavna zakladnica zlata iu draguljev, je pred nami. Tu se razprostirajo širna polja in številne jame, iz katerih črpa vse človeštvo dragoceno kovino, zlato in blesteče dragulje. Dunajski profesor dr. Slanar je prepotoval pred nedavnim ves »črni« kontinent, o čemer je izdal obširna in zanimiva poročila. Najzanimivejša so pa vsekakor njegova poročila o onih krajih Afrike, kjer kopljejo zlato rudo in kjer iščejo demante, po katerih hrepeni zlasti ženski svet vsega sveta.
»TOVARNE« DRAGOCENIH KAMNOV
—	KAJ JE »ZELENEC«
Samo slučaju je pripisati, da so pred tridesetimi leti odkrili to zakladnico zlata »n demantov. Mali zamorček se je takrat igral na cesti s čudno se svetlikajočim kamnom, ki ga je neki tujec, ki je šel takrat tam mimo, spoznal za dragocen kamen. Vzel je kamen s seboj in ga pustil od strokovnjakov oceniti. V tem kamnu so spoznali strokovnjaki dragocen kamen, ki so mu ga odkupili za nič manj kakor 500 funtov. Odtlej se oskrbuje vsa Evropa s temi dragocenimi kamni iz južne Afrike. Lastniki teli polj in jam so produkcijo omejili na minimum in s1 tem dvignili cene do neverjetne višine. Če bi tega ne bilo, tedaj b{ imeli tega dragocenega kamenja na pretek in bi bila njegova vrednost skoro enaka ničli. Demantov bi bilo toliko, da bi iz njih izde-
Javna kuhinja nas naproša za objavo, da ostanejo njeni lokali vkljub eventuelni vselitvi mestnega konskripcijskega urada tam, kjer se nahajajo; to je na Slomškovem trgu 6, v hiši Zadružnega doma.
Prvo jugoslovensko kuncerejsko društvo v Maribora ima dne 24. januarja ob 1*1. uri, 21. red. letni občini zbor v restavraciji Emeršič, Aleksandrova cesta, Maribor. Odbor vabi vse članstvo, da se občnega zbora udeleži!
Maistrovi borci! Ne pozabite udeležiti se z družino in prijatelji družabnega večera, .ki je danes v lokalih A. Senice, Tattenbachova ulica.
Nedelja: popoldne in zvečer kitajsko čado v Veliki kavarni.
Skupina malih mariborskih harmonikarjev pod vodstvom prof. Schweigerja nastopi kot gost pri letošnji svetosavski proslavi v Unionu in to pri predpoldan-ski in večerni proslavi.
Mojstrska izpitna predavanja. V Mariboru se začne v kratkem nov tečaj mojstrskih izpitnih predavanj. V tečaj se sprejemajo samostojni mojstri in pomočniki rokodelskih strok. Tečaj bo trajal okrog 40 ur in se bodo predavanja razdelila na večerne ure ob delavnikih — izven sobot —, tako da udcleženci ne zamudijo ničesar na svojem zaslužku. Predavanja so 'brezplačna. Prihodnje dni se začne v Mariboru tudi tečaj za obrtno knggovodstvo. Oba tečaja priredi mariborska poslovalnica zborničnega obrtno-pospeševalnega zavoda. Prijaviti sc je v pisunii obrtno-pospešcvalnega urada na sreskem načelstvu. Kdor sc za tečaj pravočasno prijavi, bo o začetku pismeno obveščen.
lovali gumbe za naše obleke in čevlje. Kar dobimo danes iz Afrike pod označbo demant, je samo prečiščeno in predpisom primerno izprano blago. Tisti material, ki leži po strugah rek, v jamah in ki se tako vabljivo svetlika, takozvani »zelenec«, se zmelje v posebnih železnih strojih v prah, ki ga nato izperejo z vodo. Prav enostaven postopek za tako dragoceno kamenje! In vendar: kako tnalo jih je, ki imajo dostop v te prostore. Preje omenjenemu dunajskemu profesorju se je po zaslugi pristaniškega kapetana v Kimber-leytt vendarle posrečilo obiskati to »delavnico« demantov. Vsakdo bi si mislil, da je oko uživalo ob pogledu na te de-mantne jame in »tovarne« dragocenih kamnov. Pred nami se razprostira pusta pokrajina, obdana krog in krog z žično ograjo. Tri zaporedne vrste žične ograje zapira dohod k demantnim poljem.
V	ZADNJO VRSTO ŽIC JE NAPELJANA ELEKTRIČNA STRUJA.
Pred žičnimi ograjami stojijo mrke straže, ki jih ni mogoče zlahka podkupiti. Za temi žicami leži namreč ono polje, ki so ga stvorih vulkani in nanizali v njegovo kamenje — blestečo demantno rudo, iz katere se izdelujejo s pomočjo vseh mogočih priprav oni kamni, ki omamljajo s svojim bleskom in očarljivo barvo bo-sate in revne iz vse površine našega planeta.
Ko je takozvano surovo demantno kamenje v še neobdelanem stanju, mora ležati v za to pripravljenih prostorih toliko časa, dokler se ne »omehča«. Zrak in dež razkrajata debele plasti dernantne rude. Če nam je sreča mila, da smo prišli v ta zagrajeni prostor, tedaj moramo vedeti, da se v tem prostoru ne smemo priklanjati k tlom, četudi bi nam kaj iz rok padlo, kar je naša last. V slučaju, da se kdo pregreši zoper ta strogi predpis, tedaj sledi njegovemu prestopku temeljita in stroga telesna preiskava. Domačini vedo prav dobro, da si ne sme nikdo prilastiti niti najmanjšega med temi kamni, ker se vsak, pa še najmanjši prestopek kaznuje s strogo kaznijo. Obisk onih prostorov, kjer se perejo ti demantni kamni, so še strožje zastraženi, nego polja in jame. Oboroženi možje stojijo pred in za
posetnikom te »tvornice«. V navzočnosti ravnatelja sme posetnik celo vzeti v roke demante, ki ležijo izgotovljeni in izoblikovani na posebni mizi. Tu ležijo še neregistrirani demanti, od katerih predstavlja vsak najmanjši vrednost 300 do 500 funtov.
»ZLATO MESTO«
V	popolnem nasprotju s pridobivanjem in izdelovanjem demantov je pridobivanje zlata, katerega glavna ležišča so isto-tako v Afriki. Središče pridobivanja zlata I je mesto Johanisburg, o katerega razvoju ! smo pred nedavnim poročali. Zlato, to je simbol mesta Johanisburg, z zlatom je j vezana vsa kupčija in vse bogastvo tam-j kajšnjih meščanov. V tem mestu je da-, nes več avtomobilov, kakor jih ima mar-j sikatera izmed nasledstvenih držav v I Srednji Evropi. Odtod se izvaža okoli 1300.000 kilogramov zlata v Evropo. Zlata (industrija zaposluje 200.000 črncev in I približno 20.000 belokožcev. Zaposleni so na ležiščih, v rudnikih in v topilnicah. De-
lo	v teh rudnikih je težje nego delo naših rudarjev v rudniških revirjih. Nekaj sto metrov pod zemljo se koplje zlata ruda, kjer vzdrži le redko kateri Evropejec. Iz tega razloga vidimo, da so tu zaposleni pretežno domačini. V zadnjem času so se začeli branit: tega dela celo domačini, ker vidijo, da se pod zemljo v neverjetno kratkem času izčrpajo rudarjeve moči in je vsakdo že po par letih nesposoben za katerekoli drugo delo. Ruda se prevaža iz globin v za to pripravljene peči, kjer se očisti vseh ostalih primesi In zlije v kose po 80 do 90 kilogramov. Ti komadi zlata se prevažajo nato kar v odprtih vozičkih tvorniške železnice v skladišča, odkoder se prevaža tako zlato, kakor tudi demanti, večinoma z zračno pošto na vse strani sveta. Po vsem tem lahko imenujemo Južno Afriko zakladnico zlata in demantov za ves svet. Toliko zlata in demantov je nakopičenih na tem koščku zemlje, tako da bi človek res lahko mislil, da prebivajo tu samo srečni ljudje. Zal pa temu ni tako. Kakor povsod drugod, kjer ne skriva zemlja tolikih zakladov, tako vlada tudi tu nezadovoljnost in srečamo le redko ljudi, o katerih bi mogli trditi, da so res srečni.
?AUkikai/e Moviu
»Putnikov« koledar za avtokarske izlete 1937. 24. januar: Ribnica na Pohorju (smučarski izlet) Din 40. — 31. januar: Semmering (velika zimsko-sportna nedelja, mednarodne smučarske tekme, ma-skerada na ledu itd.) Din 170. — 1. februar:	Ptuj	(jubilejni ples Trgovskega
društva) Din 35. — 2. in 4. februar: Graz (družabni izlet) Dim 100.	7.	februar:
Ktagenfurt (mednarodne skakalne tekme.
—	13.—15. februar: Wien (svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, hokej tekme na ledu itd.) Din 240. — 28. februar —7. marca: Leipzig, Praha, Wien (obisk velikih mednarod. velesejmov) Din 1000. Vsa potovanja se izvedejo v modernih, udobnih in kurjenih avtokarih. Sedeži so numerirani. Vse informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22.
Putnikov avtokar za Ribnico in Senjor-jev dom vozi jutri ob 6. uri izpred hotela »Orel«.
Pluiske novice
Trgovski ples se bo vršil ob priliki SOletnice pomočniškega zbora dne 1. februarja zvečer v vseh prostorih Društvenega doma. Vabila na razpolago tudi pri blagajni.
Racija... Ptujska policija ie skupno z orožništvom izvršila v sredo 20. t. m. po Ptuju obširno racijo. Polovili so 26 samih mladih ljudi, ki so po Ptuju po večini nasilno beračili in denar zapili. Na policijski stražnici so jim temeljito izprašali vest in jih potem odpravili odgon-skim potom v njih domovinske občine. Med aretiranci sta tudi dva mlajša moška, ki jih zasledujejo oblasti radi raznih deliktov. Ta dva so izročili sreskemu so-
\ Zadaje teief okdfte mli
! .— —UMI l»ll UMI II«—HMT«W
Generala Franca so hoteli ubiti
LIZBONA, 23. januarja. Preiskava v zvezi z zadnjimi komunističn!mJ atentati je ugotovila, da so bi i med aretiranci trije komunisti, ki so odpotovali v Španijo z namero, da ubijejo generala Franca. General Franco je bil o tem pravočasno obveščen. Portuffiška oblastva so navedene tri komun!ste izročili Francovim ljudem, ki so j'h na španskih tleli tak^i brez preiskave obes'li.
225.000 ljudi brez strehe
LONDON. 23. januarja. Kakor poročajo iz C‘ncinnatj je radi poplavne katastrofe v Združenih državah ameriških 225.000 ljudi brez strehe. Skupna škoda znaša okoli 15 milijonov dolarjev. V Kentuckyu ie pod vodo tudi tamo^nia kaznilnica.
Japonsko vojaške skladišče zletelo v zrak
TOKU O, 23. januarja. Severno Tokia je zietelo v zrak radi eksplozije vojaško sklad'šče. Pet vojašk'h oseb je mrtvili.
V pričakovanju pomembnega BSumovega govora
ŽENEVA, 23. januarja. Zunanji minister Deibos in državni tajnik Vienot sta odpotovala v LyOn, kjer bosta prisostvovala velikemu govoru Leona Bluma, ki se bo dotaknil razmerja do Nemčije in vseh aktualnh vprašanj. Navzočnost obeh odgovornih voditeljev francoske zunanje politike naj dokaže sol'darnost vseh članov francoske vlade v vseh vprašanjih francoske zunanje poI!t!ke.
Italija k dardanel. sporazumu
RIM. 23. januarja. Kakor se doznava, se bosta turški zunanji minister Ruždi Aras iu italijanski zunanji minister grof Ciano sestala v nekem gornjem italijanskem mestu. Kakor pravijo namerava Italija pristopiti k dardanelskemti sporazumu.
80 in ? mrtvih
SALAMANCA, 23. januarja. Glavni stan Francove vojske poroča, da so bili na severu Madr'da manjše praske. Južno Granade so Francove čete prodrle 34 kn» in so repuplikanci pustili na bojišču 80 mrtvih. Koliko mrtvih je bilo na Francovi strani, nj znano.
dišču. Pri obedu v javni kuhinji so izsledili tudi 18 letnega Perša Franca, ki je kakor se je izkazalo, pobegnil iz ljubljanske poboljševalnice. Taka racija bi bila potrebna vsak teden.
NARODNO GLEDALIŠČE.
Boris Arhipov poje barona Trenka. Po
141etnetn presledku poje v torek 26. t. m. v mariborskem gledališču odlični baritonist, bivši član naše opere Boris Arhipov. To je pevec krasnega žametnega glasu, ki je po svojem odhodu iz Maribora bil član najrazličnejših velikih oper. Pel je po vsem svetu (med drugim tudi v Afriki )in je nastopil pod odličnimi dirigenti, tako tudi pod slavnim Mascag-niem. V torek nastopi v naslovni partiji operete »Baron Trenk«, ki jo je pel z največjim uspehom že svojčas v Mariboru.
Josiprna Certoškova:
Srečanje
Kolodvor je zbudit iz spanja. Voz za vozom, avto za avtom drči skozi mesto do kolodvora. Med prihajajočimi zbuja pozornost dvojica ljudi: gospod in dama. Kolodvorski hrup zavalovi okrog njiju, kolesje ogromnega stroja je, ki poje moderno glasbo, ritem tehnike. Piski lokomotiv in monotonski klici sprevodnikov. Znamenje za odhod. Naša dvojica se poslavlja. Slovo z objemom in poljubom ter stiskom rok. Vlak se pomika naprej. Dekle stoji na peronu in strmi žalostno za vlakom. Iz vlaka ji maha on v pozdrav. Vlak vozi hitreje. Njena postava »3 manjša pogledom mahujočih, vlak tone za o-vmkom. Kolodvor utone za vagoni. On we ie odpeljal.
Pred tremi dnevi sta se srečata. Ko je sedela v ka^a-rni, je začutila njegov po-
gled. Videla je njegov od sonca ožgani obraz, dvoje vernih oči in črne lase tor krasno stasitost: pravi slovanski lik. Zbegana in raztresena sc je razgledovala, misel pa ji je uhajala k ncznancu. Bolje je, da ga ne vidi nikoli več, ne bi ga hotela spoznati; kajti cesto jc že iskala za pomembno zunanjostjo odgovarjajočega bistva, a najčešče je našla — plehkost ali celo — neumnost. Ne; razočaranja noče več. Morda je ta tujec ravno takšen.
šla je iz kavarne. Pot jo jo podzavestno zanesla v bližnji park, kjer je sedla na samoten prostor in se prepustila čaru zahajajočega sonca. Zopet se jc začutila majhno deklico in prav srečno. Sedeč tako naslonjena na klop, je zaprla oči, misli pa so se oklenile neznanca, čustvo se je uprlo razumu in hrepenenje po tujcu sc jc, kakor drhteča roka, sprožilo v daljavo. Neznanec, kaj te je privedlo danes meni na pot? Zakaj sl mc zbegal? Ki« si daljni, ki
ii	ne vem imena? Ni te, a verničin, da si
takšen, kakor te želi moje srce. Da je moja misel spona, uklenila bi te vanjo in delala: ne pozabi me, sledi mojim željam in daj, da se skoro srečata najina pogleda.
Koraki so se bližali in obmolknili kraj nje. Ko je odprla oči, je videla svojega tujca, ki jo je motril z resnim pogledom in se nalahno priklonil.
»Slutil sem, da Vas najdem tu« jc dejal. •—
»Zares?« se je malce zbegano in pol neverno nasmchljala.
»Moral sem za Vami. Ne smejte sc mi, če Vam priznam, da sem čutil Vaše misli, ki so se ustavile pri meni. Ali ste res želeli, da se zopet srečava?«
»Res?!« je dejala napol tiho.
Sedel je k njej in oba sta molčala. Dolgo. V mjenem naročju so ji ležale razklenjene roke z odprtimi dlanmi, v temi je sijala njih belina. Njegov pogled se je izlil vanje v odprto čašo. Čutil jc, kako je za drhtela in jih umaknila. —
»Zakaj skrivaš roke?!« je dejal.
»Strah me jc same sebe.«
»Draga« — je zašepetal. Bežno kot dih je zaslutil njeno telo.
»Ostani pri meni, ne blodi do dalji, daj mi svojo pojočo besedo, pogled mi daj, čašo opoja in vonj lilij, ti neznana skrivnost.«
Okrcnila sc jc. Zadrhtela je, kajti njena misel: Ljubim te — mu jc zaprla oči in kot slak so je vzpela ob njem ter se mu razcveta na ustnicah kakor rdeč cvct ljubezni. Jordan. Pridi večnost! —
Ona mu je bita tisto dekle, ki je človek sreča samo enkrat v življenju im jc nikdar ne pozabi In mu je dražja kakor kasneje druge lepše, bogatejše.
A sedaj je stala sama na postaji zapuščena sredi dežja ir» vetra.
Kani jc šla Jordanova pot? — Uboga Vasiljka.	  ^
Spomnite se CMDi
V MarlSoru, Hne 23. T. 1937.
"	-rsrvaRBBB
AfariBorsEi »VečerniK« Jutri
■■■■■■■■■BHHHMHHHHHSCVTTTr???/'* " JJWIH
Stran 5.
100 Ut in 1 dnu na iafialU... Metuzalemci v zgodovini
Mnogo jih je bilo, ki so bili trdno pre-
pričani, da se jim je po dolgoletnih poskusih vendarle posrečilo najti sredstvo, s katerim bi bilo vsakomur omogočeno, da si podaljša svoje življenje. Kljub temu, da je bila vera v moč tega novega življen-skega eliksirja prav velika, so morali vendarle umreti, ko jih je objela smrt. Mistik P a r a c e I s u s je bil prepričan, da je našel kamen starih modrijanov in z njim ono sredstvo, s katerim si bo lahko poljubno podaljšal življenje. In vendar je sam umrl že v 50. letu svoje starosti. Istotako je prerokoval Aleksander Bonotriches, ki je živel za časa Marka Avrelija, da bo dosegel starost 150 let. Umrl je pa, ko mu je bilo komaj 70 let. Slično smolo je doživel univerzalen človek po imenu Bruce, ki je živel za časa kralja Petra Velikega. Bil je nenavadno pameten človek. Prepričan je bil, da se mu jc vendarle posrečilo, najti življenski eliksir in to tembolj, ker so ljudje mislili, da je v zvezi s samim vragom. V svoji oporoki je zapustil med drugim tudi naročilo, da ga po njegovi smrti polijejo s tem eliksirjem. Njegov sluga, ki bi moral izvršiti to naročilo, pa je po nesrečnem naključju razbil steklenico, s katero naj bi polil svojega gospodarja, iu tako Bruce ni mogel doživeti ponovne obuditve k življenju.
Med ljudmi imamo tudi takšne, ki si žele zelo dolgega življenja, prav malo pa je takih, ki dosežejo starost nad 100 let. Če pa doživijo nekateri res tako visoko starost, potem navadno nikdo izmed njih ne ve, kako in na kakšen mačin je prekoračil običajno starostno dobo.
Največja starost, ki jo je sploh kedaj doživel kateri človek na svetu, je bil baje neki Peter Z or s ay, ki jc živel od leta 1539 do leta 172-1, torej polnih 185 let. Na žalost pa manjkajo o teni najstarejšem člo veku vsi drugi podatki, tako da ni mogoče danes ugotoviti, kje naj iščemo vzroka njegovi izredno visoki starosti.
Glede izredne odpornosti človeka, ki je dosegel starost nad 100 let, nam pripoveduje zgodovina o nekem Jenkinsu, ki je živel v Yorkshiru, ki je živel od 1. 1500 do Jf)70. Ko mu je bilo 15 let, jc že moral k vojakom in odtod na fronto. Ko je bil 100 let star, je še brez napora lahko prc plaval najširšo reko. Doživel je svoje 140. leto in je bilo njegovo ime malodane nepretrgano v vseh mogočih sodnih zapis kili.
Neki Anglež Thomas P a r r c je dosegel 152. leto svoje starosti. Oženil se je šele, ko je bi 120 let star. Poročil je neko vdovo, ki je ob tej priliki izjavila, da ni v svojem skupnem življenju 7. njim niti najmanj občutila, da bi bil njen mož že prekoračil običajno starostno dobo. Do svojega 130. leta je opravljal še vsa hišna dela, med njimi tudi vsa ona, ki jih opravljajo navadno ženske. 1 lasi ravno je bil lastnik neke Pivovarne in je pil izredno mnogo piva, ic ohranil vseeno dober spomin in je ostal vse do svoje smrti čil in zdrav. Najbrže l>i starec 'živel še delj časa, če bi ga ne bil Povabil angleški kralj v London, kamor je Potoval peš. Za kraljevo mizo je pri obedu nenadoma omahnil in umrl. Zapustil jc sina. ki je istotako dosegel visoko starost
123 let. Neki njegov sorodnik je doživel svoj 127. rojstni dan. Zgodovina nam nadalje priča še o nekem drugem Angležu, ki je umrl v 144. leto svoje starosti. O tem človeku se je mnogo govorilo, da celo svoje življenje ni pokusil mesa ter da ni pil nobene alkoholne pijače in da je bil tako zdrav, da do svojega 100. leta ni potreboval zdravnika. Tudi ta Anglež, po imenu Cornwallis, je tik pred smrtjo prehodil peš 22 km, kar mu je očividno škodilo, da je kmalu zatem umrl.
Popolno nasprotje z vzdržnim Corn-wallisom pa najdemo v nekem Škotu po imenu Bromco, ki je živel 120 let, kljub temu da je bil vedno pijan. Umrl je v treznem stanju. Tako se glasi poročilo o njegovi smrti, saj ni dvoma o tem, da bi se ga bila smrt v pijanem stanju iz strahu pred njim, prav gotovo izognila.
Po vseh podatkih, ki jih imamo na razpolago o življenju teh starostnih redkosti, izgleda, da tudi kava prav nič ne vpliva na potek življenjja. Neka Francozinja D u r i e u x je popila vsak dan najmanj 40 skodelic črne kave in doživela kljub temu starost 140 'let.
Najvišja starost, ki 'jo je kedaj doživel kak Nemec, je znašala 135 let. Bil je to neki Georg W u n d e r, rojen v okolici Solnograda. Zanimiv starostni pojav je neki Prus, ki jc služil v vojski nič manj kakor 68 let in to pod 4 kralji. V starosti 111 let se je počutil še izredno odpornega, a je pri nekem daljšem sprehodu omagal in umrl. Starost vseh teh omenjenih moža kov pa je bila znatno manjša od starosti Turka Zoro A ge, ki je, kakor znano pred nekaj leti umrl. Dosegel je starost 159 let. Zoro Aga je bil devetkrat poročen. Do 100 tega leta se je čutil še za mladeniča. Njegovo glavno opravilo je bilo prenašanje kamenja. V svojem 150. letu se je naučil šofirati in je preživel težko avto mobilsko nesrečo, iz katere je pa po srečnem naklučju odnesel zdrave kosti.
Po vseh teh primerih, ki smo jih ravnokar navedli ni nič čudnega, da so ugotovili, da je neki človek, ki je bil rojen leta 1776, bil obsojen na 100 letno zaporno kazen in en dan, katero kazen je dotioni v redu odsedel. Istotako je znano, da so za časa francoske revolucije obsojali navadno zločince na prisilno delo v okviru zakona na 100 let in 1 dan. Požigalec Jean Baptista Mourou jc bil obsojen v 16. letu svoje starosti na 100 let in 1 dan prisilnega dela. Mourou si Je vtepel v glavo, da mora to kazen odslužiti, kar se mu je tudi posrečilo. Šele 2 leti kasneje ga je dohitela smrt.
Ljudje visoke starosti so v današnji dobi vedno redkejši. Življenskega eliksirja kljub napredku kemije do danes še nimamo, življenje samo pa izgloda posamezni ka v brzem tempu dogodkov in izživljanja tako hitro, da doseže le redko kateri starost nad 100 let.
   '	■'	1	'	—1	■	IH.....
Izrabila je priliko.
Mož: Kakor vidim, se le redkokedaj spomniš name in to samo tedaj, ko potrebuješ denarja.
Žena: Srce moje drago, čc bi to preje vedela, da tako hrepeniš po meni, veš, da bi rada prišla čim večkrat!
Prosvetno delo tezenskih sokolskih diletantov. Našega režiserja br. Rebolja je težko dobiti. Po dnevu v službi, po večerili na deskah ali zatopljen doma v kup iger, da najde kaj primernega za naše odre. Pa se srečava zjutraj na cesti, ko greva za kruhom. »Smo v eni občini. Pa še nismo bili na Pobrežju, pač pa že v Framu in Limbušu, ponekod po dvakrat«, tako mi pravi. Pa je dogovorjeno. Br. Renčel je dal na razpolago svojo dvorano, bivši župan g. Volk pa vzel pod okrilje Rdečega križa. — Veseloigra »Ka-rijera kanclista Vinciga« je nudila obilo smeha in so igralci takoj ustvarili pravo vez in izborno razpoloženje publike, M se je do dobra nasmejala in ni štedila s priznanjem. Dosegli smo, kar smo hoteli. Zadovoljili smo publiko, Rdeči križ in našo blagajno. V nedeljo pa v Studence v Sokolski dom. Tako ustvarjajo naši diletanti v zimski dobi pravo vez s sokolskimi društvi v mariborski okolici, kar krepi in utrjuje sokolsko zavest in vzpod buja posamezna društva k novemu delu. Zdravo! —
hovite 8 tkutskega petja
Javno čitalnico ima sokolska četa pri Mali Nedelji, ki je odprta vsako nedeljo in vsak praznik ter ima na razpolago vse časopise in mnogo lepili knjig. Članstvo naj to ugodno priliko izkoristi.
Naši gasilci so po vseh četah slovesno proslavili rojstni dan pokrovitelja gasilcev kraljeviča Tomislava in bili tudi v svečanih oblekah pri službi božji.
la vtihotapiti na našo stran. Po prekoračenju meje so ju ujeli graničarji ter odvedli na carinski oddelek v Rogašovce, od tam pa dalje h glavni carinarnici v Gornjo Radgono, kjer sta prejela občutm) denarno kazen v zneskih vsak po okrog 1.800 Din. Ker pa radi svoje siromašnosti nista zmogla te ogromne kazni, sta morala takoj nastopiti zaporno kazen vsak po 15 dni ter sta bila odvedena v zapore sreskega sodišča v Ljutomeru.
h (jctnje iodpute
Tihotapska smola. Pri vasi Sotina v Gornjem Prekmurju sta se podala preko meje na avstrijsko stran posestniška sinova Svetanič Karol in Goinboc radi nakupa petroleja, ki je v Avstriji mnogo cenejši ter stane liter 3 Din. Ker pa je ravno zapadel sneg, so njuno sled v prepovedani smeri preko meje zasledili graničarji in na istem mestu počakali njuno vrnitev, dokler sc nista vrnila s tovorom vsak po 10 1 petroleja, katerega sta hote-
Občni zbor Rdečega križa. V nedeiro 17. t. m. je bdi redni letni občni zbor občinskega odbora Rdečega križa. Občni zbor je otvoril predsednik g. Zorer, pozdravil vse navzoče, posebno pa delegata banovinskega odbora RK g. Kotnika Rajka iz Guštanja, ki je obrazložil pomen in namen Rdečega križa. Po 5 minutnem odmoru je bila soglasno izvoljena sledeča kompromisna lista: predsednik Zorer Franc, predstojnik sodišča, namestnik Tomažič Božo, šol. upravitelj, tajnik Duh Ludvik kaplan, blagajnik Grzetič Jože dnevničar sr. sod. Odborniki: dr. Honigman Alfonz, ban. zdravnik, dr. Winterharter Ivo, odvetnik, Vrenčur Sigbert, tovarnar, Ternik Simon župan, Zmork Oto, gostilničar, Lukas Ferdinand, ekonm, Kolar Vilko, učitelj, Holb-ling Maks, trgovec, Hrovat Jože, uradnik sr. sod., Semen Mihael, uradnik sr. sodišča. Občni zbor je soglasno sklenil zgraditi lepo moderno kopališče za pospeševanje tujskega prometa, urediti sedanji vodovod, skrbeti za revno šolsko deco, da bo dobivala v zimskih mesecih hrano, po možnosti ustanoviti zasilno bolnico ter rešilno postajo. To so najnujnejši socijalni problemi, ki vpijejo po nujni rešitvi.
Otroške bolezni zelo razsajajo v našem trgu. Večina malih otrok je zbolelo na ošpicah. Bolezen jc tako razširjena, da'je ni hiše v trgu, kjer ne bi imeli bolnika.
Prva smučarska tekma. Komaj je zapadel sneg so naši vneti dilcarji že pričeli s tekmami. V nedeljo se jc zbral ves marenberški naraščaj k prvi smučarski tekmi, ki je bila na 2 'A km progi.
Razno
JEDILNE IN SPALNE SOBE.
siperane, poHtirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjib cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
JOS. TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnlčno podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorlev. lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah
BUDILKE
od Din 40.— naprej pri grajskem urarju, Maribor. Kupujem zlato po najvišjih cenah. 5666
KOLESARJI!
Vaša kolesa so potrebna temeljitega popravila, kakor emajliranja, poniklanja itd. Obrnite sc na znano strokovnjaško mehanično delavnico Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14, tel. 21-30. kjer vam koio Dopra-vijo, da vam služi kakor novo. Shramba koles čez zimo. 6317
SLADKORNOBOLNI POZOR!
Zračni kruh, Aleuronat kruli, Schrott kruli izdeluje pekarna Rakuša, Koroška cesta. 184
ZA DIN 100.—
sprejm£in v vso oskrbo s oskrbo otroke. Naslov v upra vi »Večernika«.	357
ČEBOKLIJEVI PUSTNI KROFI
po kakovosti in ceni nedosegljivi. Komad Din 1,—■. 362
Oglašujte v „Vefernikii“
S 1. januarjem 1937 sem prevzela gostilno
»PRI FRAMSKI KAPLJICI«. Mlinska 15. Točila bom pristno framsko vino ter bom imela vsak čas mrzla in topla jedila po najnižjih cenah na razpolago. Sprejemam aibo-nente na prav dobro domačo hrano. Tem potoni se cenjenemu občinstvu najtopleje priporočam za obilen obisk. — I. Rlaževič.	374
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela z današnjim dnem staroznano GOSTILNO LAHAJNER Frankopanova 39. Prvovrstna vina in izborna kuhinja. Sprejmem abonente. Se priporoča gostilničarka Marica Lipuš.	395
Kupim
Po najvišjih cenali kupuje STARO ZLATO
Ant. Kiffmann, Aleksandrova cesta 11•	?23
HOJV JUAN
14
•Ali,!« jc vpadel v razgovor knez Voroncov s polnim zanimanjem. »Izplačal “i se trud, da bi prav to podjarmil.«
'Tudi jaz mislim tako« jq odvrnil ba» "in. »Toda ni lahka zadeva, kajti prodreti ^ morali skozi falango, oboževalcev in ^estilcev, o katerih krožijo vesti, da jih jc ^tiogo med njimi, ki jc ne ljubijo brez l,sDCha. Potem jc tudi vprašanje, čc se l>o yaš sistem duševnega biča izkazal nakani ženi, kakor jc gospa Glinarjeva, ki Jt radi oboževanja od vseli strani tako z-'lo razvajena.«
»Uoirio videli!« je vzkliknil knez Vo-foticov ter raztegnil ustnice v rahel smehljaj. »Treba bo poskusiti.«
sLpam mnogo na vas, dragi knez« je spregovoril veliki knez in vojskovodja ^ikolaj. »Bodite pripravljeni na trenotek.
1	bo pripraven, da vas pošljemo v Ca-Srad. Uporabite vsa sredstva svoje iz-
najdljive glave, da prodretc do jedra vseh spletk, ki jih razširja Anglija med velesilami proti nam. Nakazovali vam bomo potrebne vsote preko avstrijskega bančnika, ki jih protein po uvidevnosti uporabljajte.«
»Zahvaljujem sc vaši carski Visokosti« je spregovoril knez Voroncov. »Sem do-velj bogat, da nosim sam stroške te ekspedicije v sovražnikovo prestolnico, od katere si obetam mnogo zabave.«
»Če se vam posreči, potem je za vas pripravljen čin generala. In posrečilo se bo, dragi Voroncov, kakor ste v resnici pristni Rus in Slovan.«
III.
Močan južni veter jc proti večeru 10. februarja 1878 vznemirjal površino morja ob Ilesiki ob ustju Dardanel. V dveh dolgih vrstah jc bila tamkaj pripravljenih 10
angleških vojnih ladij, strogo ločenih v gotovih razdaljah, nasproti utrdbama Se-, del Bar ob evropski ter Kum Kaleh ob azijatski obali ter ob ustju morske ožine. Vseh 10 vojnih ladij je bilo pod paro. V trenotku, ko je sonce žareče tonilo v Egejsko morje, jc zadonel s krovov signal. Na »Aleksandriji«, ladji admirala Hornbya, so bili 4 častniki istočasno na krovu. Najmlajši med njimi, zarjavel in plavolas, je tičal zgoraj na najvišjem mestu in je skozi teleskop opazoval horizont ter je svoja opažanja sproti prenašal v svojo beležnico. Tedaj se mu je tiho, neopazno približal starejši častnik, ki je počakal, da je mlajši častnik zaključil svoje beležke.
»Kaj želite Guner?« jc povprašal mlajši častnik, nekoliko presenečen radi nenadnega prihoda svojega starejšega tovariša.
»Prihajam, da vas zamenjam, sir Ro\v-land« je odvrnil starejši častnik poltiho. j »Tako se glasi admiralovo povelje. Go-Ispod admiral vas pričakuj v svoji pri-
vatni kabini.«
Rovvland je na nepričakovano poročilo nekoliko začudeno pogledal, je pa takoj zatem izročil Gunerju svoje beležke in pohitel k admiralovim prostorom skozi obednico mornarjev, ki so bili pravkar zbrani pri čaju. Predno jc Ro\vland v predsobi odmiralovih prostorov prijavil slugi svoje ime, ga je sluga takoj odvedel v privatni kabinet admirala Hornbysa, ki je sedel pri svoji pisalni mizi in vljudno povabil Rovvlanda, da se vsedo. Ro\vlan-dova vest je bila sicer mirna in čista, vendarle mu je bilo nekam tesno pri srcu, ker ni vedel, za kaj gro in kaj hoče admiral od njega. Te zadrege ni ume] Rovvland niti prikriti.
Tedaj je admiral hladno spregovoril:
»Admiral Seymow vas je zelo priporočal. Pri njem ste si ob priliki vožnje na Severni tečaj pridobili dobre ime. Takšen značaj, kakršen je Vaš, potrebujem sedaj za svoje podjetje. Poslušajte pozorno, kaj vam sedaj porečem:
(Dalje sledi.)
Boljšega in cenejšega sredstva zoper raskavo kožo ne dobite!
Jugoslav.
P. Beiersdorf & Co. d.s.o.L Mari
Opravilna številka IX 1 3847 /36-121	Opravilna	številka IX I 4243/36
Draibeni oklicDražbeni oklic
Dne 8. marca 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Studenci vi. št. 130
Cenilna vrednost: Din 61.464*—
Najmanjši ponudek: Din 30.732*—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX..
dne 7. Januarja 1937.
Dne 8. marca 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Sv. Magdalena vi. št. 591
Cenilna vrednost: Din 150.213*—
Najmanjši ponudek: Din 75.106*50
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se lih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdtažiielja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. iX.,
m	one 5. januarja 1937.
Centrala: MARIBOR Oosposke - Slovenske ul*ce JU fi
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR |
m
He/bolJ verne naložba denarja, ker /amil *a vloge pri 1*1 kranllnitl Orevpke banovina e celim »vol»n> premoženjem in m vso JI svojo davim močjo — — Hranilnica Iz v r i u|e vse v denarno »troho ipadajoi« posle loino in kulant no
S preje m a	'SLUSiPodružnica: CELJE SSaa^S
po naiufocfne/lam obrestovanfu
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru
Stanje hranilnih vlog blizu 60 milijonov Din - Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
#
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
pG&fiiitMfG
m P Ur eP*WWWwWWWWW
R. Z."z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Prodam
VINO PO DIN 6.—
od 5 litrov naprej. Kokalj, Počehova.	359
Prodam malo rabljeno KOMPLETNO SPALNICO
ali po komadih' Volkmarjeva ul. 7.	397
Posest
HIŠO
s tremi sobami, kuhinjo, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom oddam v Studencih s 1. marcem. Naslov v upravi lista.	377
NOVOZGRADBA
soba, kuhinja, Pobrežje. Din 17-000. — Lepa novozgradba, 4 stanovanja, po soba in kuhinja. 75.-000. _ Hiša. 3 sobe, kuhinja, vrt, v centru 95.000. — Hiša z gostilno, trgovino, posestvom, 120.000. Velika izbira posestev ter stavbenih parcel. Posredovalnica >Ra-pid«, Gosposka 28.	385
RADI ODPOTOVANJA
na prodaj po konkurenčni ceni novo zidana družinska hiša s % orala zemjišča, tik ceste. Pekre št. 115.	355
DRUŽINSKE HIŠE
posestva od 10.000, Vile obrestonosne hiše od 50.000 Din naprej. Gostilne, vinotoče. gozdna posestva, pekarije, trgovine prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26.	373
Sobo odda
LEPA. OPREMLJENA SOBA
veiika ali mala, solnčna, z uporabo kopalnice, etažna kurjava, se odda. StroBmajer-ieva ul. 28, II. nadstr., 9. vrata.	309
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Gostilna Lešnik, Nova vas.	360
OPREMLJENO SOBO
oddam s 1. februarjem. Vprašati Maistrova ul. 18. I. nadstropje, vrata 6.	366
Najlepša slavnostna obleka je
MiffldMi kgžft
vso primerno blago dobite pri nas kakor tudi krasne vzorce za obleke dečve
TRGOVSKEM DOMU
r« Maribor. Aleksandrova c. 25
Pozor!	Pozor	i
V soboto, dne 23. in v nedeljo, dne 24. januarja
pridite vsi na
..prleški druiabni večer1*
S koncertom 2 Pristna kapljica, pečeni purani in druge dobrote! — Se priporoča 348 restavracija »Ljutomer” V. Stibler.
Naznanilo
Svojim cenjenim strankam naznanjam, da bom vodila po smrti svojega moža kleparstvo v istem obsegu naprej kakor do sedaj ter prosim, da mi blagovolijo izkazovati svojo naklonjenost še v nadalje.	358
V Mariboru, dne 24. januarja 1937.
Helena Horvat, vdova
splošno in galanterijsko kleparstvo
Maribor, Kopitarjeva ultca 4
SOBICO
v sredini mesta oddam, Stol-na ul. 1. vrata 1._______367
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam s 1. februarjem. Studenci, Kralja Petra c. 132-b 378
LEPO SOBO
s posebnim vhodom oddam Frankopanova ul. 14, I. nadstropje, vrata 6.	380
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam stranki brez otrok. Dravska ulica 8.______381
Lepo, solnčno, balkonsko SOBO
separiran izhod na stopnišče, takoj oddam opremljeno ali prazno. Vprašati Razlagova 25-1, levo. 327
DVE OPREMLJENI SOBI
ves dan solnčni. mirni, brez prahu, v vili Slomškova ul. 4 (nadaljevanje Cankarjeve ul.) oddam s 1. februarjem. 383
Čisto, ceneno
PRENOČIŠČE
oddam gospodični. Aleksan-drova 44-11. desno. 387
Takoj oddam
PRAZNO SOBO.
Smetanova 51. dvorišče. 391
ODDAM SOBO.
Delikatesa Fabijan, Aleksan-drova cesta.__________393
Ku H nitko posodo
v porcelanu, steklu, emajlirano in litoželezno, krasne iedilne servise, ne kupite nikjer ceneje, kakor v oddelku za kuhinjsko opremo tvrdke
Andraiii
Maribor - Vodnikov trg 4
Službo dobi
PRIDNO ŠIVILJSKO POMOČNICO
sprejmem takoj. Stalna služba. Tea Kaušek, Aleksandrova c. 36.	379
Stanovanle
SOBO IN KUHINJO
oddam. Pobrežka cesta 38. _____________354___________
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, oddam. Stritarjeva 29, Gulda. 394
NA STANOVANJE
sprejmem 2 gospoda ali 2 gospodični. Frankopanova 41. _____________392__________
MIRNO GOSPODIČNO
sprejmem v vso obskrbo s 1. februarjem 1937. Trstenjakova ul. 20.	376
SOBO IN KUHINJO
z vrtom oddam za 150 Din. Postaja Limbuš 113. Vprašati Židovska 12, Andrašič. 396
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. februarjem dvema mirnima osebama. Pobreška c. 21, blizu Magdalene.	399
STANOVANJE
sobo in kuhinjo takoj oddam v Studencih v bližini mesta. Poizve se v Smetanovi ul. 50 401
Službo išče
UČITELJSKA ABITURI-JENTKA
prevzame delo v pisarni, šla bi k otrokom, tudi inštruira vse predmete. Naslov v upravi »Vcčeniika«.	361
DEKLE
pridno in pošteno, želj zaposlitve pri manjši družini Naslov v upravi.	382