Na podlagi 53., 66. in 68. člena ustave SR Slovenije, 389. člena zakona o združenom delu, 69. in 70. člena sa-moupravnega sporazuma o združevanju v SIS za že-lezniški in luški promet SR Slovenije ter v skladu s siališči skupščine SIS za železniški in luški promet SR Slovenije, sprcjctimi na 13. zasedanju dnc 26. 12. 1977 sklenejo člani SIS za železniški in luški promet SR Slovenijc na območju prometncga središča Ljub-Ijana naslednji Samoupravni sporazum o ustanovitvi Temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Ljubljana I. TEMELJNE DOLOCBE l.člen Za zadovoljevanje skupnih in posebnih interesov, za zagotovitev kar najbolj neposrednega uresničeva-nja samoupravnih pravic in interesov, za dogovarja-nje ter vzpostavljanje dohodkovnih odnosov na pod; ročju javnega železniškega inluškega prometa, se člani SIS za ždezniški in luški promet SR Slovenije (v na-daljevanju: Skupnost) na prometno zaokroženem ob-močju prometnega središča Ljubljana združujejo v Temcljno skupnost za železniški in luški promet pro-metnega središča Ljubljana fv nadaljevanju: TS). 2. člen Območje TS predstavlja tehnično in tehnološko pro-metno zaokroženo območje, v okviru katerega člani TS usklajujejo svoje skupne in posebne interese na področju javnega železniškega in luškega prometa, skupno oblikujejo politiko razvoja, se dogovarjajo o posodobitvi ter razširitvi zmogljivosti na tem ob-močju ter o združevanju sredstev in določanju name-na njihove uporabe, o opravljanju železniškega in lu-škega prometa na posamezni relaciji ozirojna objektu ter zagotavljanju pogojcv za opravljanje tega prometa ter uresničujejo druge skupne interese na področju javnega železniškega in luškega prometa z vzpostav ljanjem dohodkovnih odnosov. V kolikor interesi članov TS posegajo v interese članov druge TS jih ti usklajujejo v dogovoru s člani te TS, o tem pa obvestijo tudi Skupnost. 3. člen Območje prometnega središča obsega naslednje ob-čine: Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljar\a-Centcr, Kamnik, Domžale, Grosuplje, Kočevje in Ribnica. 4. člen Clani TS so: — delavci temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij (v nadaljevanju: OZD) ter delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti — uporabniki železniških in luških storitev, ki so po zakonu o samoupravni interesni škupnosti za želez-niški in luški promet (Ur. list SRS, št. 18/74) člani Skupnosti in imajo sedcž na območju promctnega središča; — delavci želczniških in luških organizacij združe-nega dela, ki za uporabnike železniških in luških sto-ritev s sedežem na območju tega prometnega sredi-šča neposredno opravljajo železniški in luški promei oziroma deja\'nosti, ki ta promet omogočajo oziroma dopplnjujejo. K TS lahko prislopijo tudi drugi interesenti, čc sklenejo samoupravni sporazum ter izpolnjujejo pravice in obveznosli, ki izhajajo iz določil tega špo-razuma. 5. člen Za uresničevanjc skupnih interesov na področju že-lezniškega in luškega prometa, oblikovanje in izvaja-nje z družbenimi dokumenti določene prometne po-litike, zlasti pa za zagotovitev opravljanja zadcv po-scbnega družbcnoga pomena kot so: — trajnost, varnost in kakovost javnega železniškc-ga in luškcga prometa; — usklaien razvoj želczniških in luških zmoeljivo-sti; — cenc in tarife železniških in luških storitev ozi-roma prihodek /a opravljanje teh storitev; so člani TS združeni v Skupnost s člani drugili TS na območju zclcznie Slovcnije in Istre. 6. člen TS je družbcna pravna oseba s pravicami, obvez-nostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, za-konu in po tem sporazumu. Ime TS je: »Temeljna skupnost za železniški in Ili-ški promet prometnega središča Ljubljana«. Sedež TS je v Ljubljani. TS zastopa in predstavlja predsednik skupščine TS. II. MEDSEBOJNA RAZMERJA V TEMELJNI SKUPNOSTI 7. člen Člani Skupnosti ugotavljajo in določajo skupne in-terese uporabnikov in delavcev v prometu na območju TS, v okviru katere se tudi dogovarjajo na podlagi vzpostavljenih dohodkovnih odnosov o ukrepih za uresničitev ciljev TS, zlasti pa o: — realizaciji koncepta prornetne politike v skladn z družbenim dogovorom o prometni politiki Jugosla-vije in drugih družbenih dokumentov ter stališč druž-benopolitičnih skupnosti, ki opredeljujejo prometno politiko; — opravljanju železniškega in luškega prometa ra posamezni relaciji oziroma obiektu ter o pogojih in načinu zagotovitve reproduktivne sposobnosti za opravljanje te dejavnosti; — združevanju sredstev za posodobitev in razširi-tev zmogljivosti v železniškem in luškem prometu v okviru prometnega središča (proge, objekti in naprave fozila itd.), ki omogočajo racionalen železniški in lu ški transport, vezanih za območje temeljne skupnostr. — obratovanju in zagotavljanju pogojev za eno-stavno in razširjeno reprodukcijo na posameznih pro-gah, vlakih ali skupini vlakov ali o poslovanju v Iuk! po poscbnih dogovorih in sporazumih med neposred-no zainteresiranimi udeleženci; — prilagajaniu voznega reda lokalnih vlakov. pclrc bam svojega območja: — ureditvi postaj in drusih. objektov ob progi oz:-roma objektov v industrijski coni Luke; — prevozu delavcev in šolske mladine v okviru pro-metneaa središča; — nabavi posebnih voznih sredstev za lokalni pro-met in promet v Luki; — povezovanju različnih vrst prevoza z železniškirn in luškim Drometom; — drugih zadevah iz pristojnosti TS, ki se nanašaio samo na njeno območje. 8. člen Ob ugotovitvi skunnecra interesa za opravljanie pro-meta na posameznih relacijah oziroma storitev po progah, progovnih odsekih. vlakih ali skupini vlakov) ali za opravljanje določenih luških storitev, se na os-novi tako ugotovljenega skupnega interesa, vzpostav-ljajo dohodkovni odnosi med uporabniki in izvajalci. železniških in luških storitev, vkolikor prihodki iz pre-voznih cen (tarif) in nadomestil, ki se zagotavliajo za pokrivanje dela cene oziroma objektiviziranih stro-škov reprodukci.je, ne krijejo objektiviziranih stro-škov obratovanja na posameznih relacijah ali za po-samezno storitev. Dogovarjanje o pravicah in obveznostih v okviru TS v smislu prejšnjega odstavka se opravi tudi v pri-merih, če Skupnost sklene, da morajo OZD železni-škega prometa opravljati promct na določeni rela-ciji, ko sa s pnhodki v smislu prejšnjega odstavka nr pokrivaio obiektWizirani stroški obratovanja na posa-mezni progi. V tem primeru Skupnost sporazumno s TS odloči tudi o za^ot^vitvi potrebnih pogojev za opravljanje takega prometa. V kolikor pa TS skiene, da se bo kljub stališču Skupnosti o ukinitvi prometa na določeni relaciji še naprej opravljal tak promet, mora tudi zagotoviti pokrivanje objektiviziranih stroškov obratovanja na posamezni relaciji. 9. člen Ekonomski učinki obratovanja oziroma odločitev o nadaljnjem obratovanju na posameznih relacijah (pro-gah, progovnih odsekih, vlakov ali skupin vlakov) se ugotavlja oziroma sprejema na osnovi rentabilnost-nega izračuna na podlagi enotne metodologije za ugotavljanje rentabilnosti stranskih prog na Jž ozi-roma na podlagi skupno dogovorjenih osnov in meril, v kolikor gre za vlak, skupino vlakov ali druge sto-ritve. 10. člen TS lahko predlaga Skupnosti ponovno uvedbo jav-nega prometa na progah, kjer se opravlja železniški prevoz po posebnih dogovorih in sporazumih ob pred-hodni zagotovitvi pogojev za usposodobitev proge za javni promet ter voznih sredstev na njih, kakor tudi drugih pogojev za reprodukcijo. ll.člen Za železniške prevoze oziroma luške storitve, ki se opravljajo po posebnih dogovorih oziroma sporazu-mih, sprejema TS odločitve glede zagotovitve poaojev enostavne in razširiene reprodukcije in višine žejez-niških prevoznih cen oziroma cen luških storitev, ki se oblikuiejo nn istih osnovah kot prevozne cene za pre-voze na progah v javnem prometu in preko tarif Luke Koper. Organizacije železniškega in luškega prometa letno predjožijo TS pregled ekonomskega stanja in rcpro-duktivne sposobnosti po posebnihdogovorih oziroma sporazumih ter se v njenem okviru tudi dogovarjajo o ukrepih m zagotovitcv normalnega poslovanja, 12. člen Za posodobitev sredstev in naprav ter razširite1' zmogljivosti v železniškem in luškem prometu izven skupnih okvirjev, ki so prcdvidene v planih razvoja Skupnosti in so vezane na območje TS, se delavci v prometu ter uporabniki storitev dogovarjajo o zdru-ževanju sredstev. 13. člen Zaradi zagotovitve usklajenega razvoia zmogljivosti, ki so pogoj za uspešno in učinkovito opravljanje pro-meta, se članice TS dogovorijo o medseboini uskla-ditvi razvojnih programov v vseh zadevah, ki vplivajo na uspešen in učinkovit prevoz razpoložljivega blaga in uspešno opravljanje luških storitev. 14. člen Če TS obravnava in rešu.je tudi zadeve iz 5.člena tega sporazuma, Iahko sprejema odlooitve le v prime-ru, če te niso y nasprotju s stališči Skupnosti in ne posegajo v korist drugih članov Skupnosti oziroma v sklenjenost tehnoloških procesov in luškem prometu. TS ima pravico predlagati Skupnosti, da posamezna vprašanja iz njene pristojnosti obravnava kot splošna oziroma skupna vprašanja Skupnosti in da glede njih sprejme svoje stališče. III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE TEMELJNE SKUPNOSTI Uporabniki in delavci v prometu upravljajo zadevc TS prek svojih delegatov. 16.člen Organi TS so: — skupščina, — predsedstvo, > — odbor samoupravne kontrole. a) Skupščina 17. člen Organ upravljanja TS je skupščina, ki jo sestavljajo delegati članov TS. 18. člen Da se zagotovi enakopravno odločanje o medscboj-nih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabni-kov in izvajalcev železniških in luških storitev, se skupščina organizira v dva enakopravna zbora in sicer: — zbor delavcev uporabnikov železniških oziroma luških storitev, ki jih delegirajo delavci OZD in de-lovni ljudje in občani prek KS, ki imajo sedež na območju TS in — zbor delegatov izvajalcev železniških in luških storitev oziroma delavcev v prometu, ki jih delegirajo delavci OZD ŽG Ljubljana in Luke Koper, ki za upo-rabnike na območju TS neposredno opravljajo želez-niški oziroma luški promet ali dejavnosti, ki ta pro met omogočajo oziroma dopolnjujejo. 19. člen Merilo za določitev delegatskih mest v zboru upo-rabnikov je za: — delavce OZD, število OZD in udeleženost teh kot uporabnikov blagovnega prometa v okviru občine; — za delovne ljudi in občane pa število KS in nii-hova udeleženost v potniškem prometu v okviru ob-čine. Merila za določitev udeleženosti uporabnikov v že-lezniškem in luškem blagovnem prometu so: — količina vsega prepeljanega blaga po železnici; — razpoložljiva količina blaga za prevoz; — količina prepeljanega blaga po 1. in 2. tarifnem razredu; — količina blaga, preloženega v luki. V potniškem prometu se udeleženost v železniškem prometu ugotavlja tako, da se sešteje število v enem letu odpravljenih potnikov, ki so začeli potovanje na žeiezniških postajah na območju posamezne krajevne skupnosti oziroma občine, vključenih v prometno sre-dišče Ljubljana. 20. člen Delavci OZD ter delovni ljudje in občani iz KS se zaradi izbire skupnega delersata in usklajevanja stališč združujejo v konferenco delegacij, v katero delegira vsaka OŽD oziroma KS po 1 delegata. Za vsako konferenco delegacij se določi tudi nosilec nalog te konference, ki je praviloma tista OZD ozi-roma KS, ki ima največjo udeleženost v železniškem in luškem prometu. 21. člen V zbor delavcev v prometu skupščine TS delegirajo: — OZD ŽG Ljubljana, ki na območju TS opravljajo dejavnost neposrednega železniškega transporta ozi-roma zagotavljajo tehnično-tehnološko usposohlienost infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe nemo-tencrta izvaianja žeiezniškega prometa, najmanj po 2 delegata in' OZD ŽG Ljubljana, ki železniški promet na tem območju omogočajo oziroma dopolnjujejo po 1 delegata ter druge OZD ŽG Ljubljana, ki imajo na tem območju sedež, skupaj 1 delegata; — TOZD Luke Koper, ki delegiraio v skupščino TS 6 delegatov. . . • 22. člen Število delegatskih mest, ki pripada uporabnikom oziroma izvajalcem železniških in luških storitev v skupščini TS, je razvidno iz prcgleda, ki je sestavni del tega sporazuma. b) Odločanje in način glasovanja 23. člen Žbor uporabnikov in zbor delavcev v prometu ena-kopravno obravnavata in sprejemata odločitve v skup-ščini. 24. člen Za veljavno sklepanje je potrebna navzočnost ve-čine delegatov v posameznem zboru skupščine, če ni v posameznih primerih zahtevana drugačna stopnja navzočnosti. 25.člen Skupščina odloča na skupnih in ločenih zasedanjih obeh zborov. Odločitev je sprejeta, če jo v enakem besedilu sprejmeta oba zbora skupščine z večino gla-sov vseh delegatov vsakega zbora, razen v primerih, ki jih določa ta sporazum oziroma statut. 26. člen Delegat se mora pred sejo zbora skupščine izkazati s pooblastilom. Razmerja med delegati in delegatskim telesom ter druga vprašanja, urejajo delegatska telesa neposred-no. 27. člen Zbor uporabnikov in zbor delavcev v prometu ena-kopravno obravnavata in sprcjemata odločitve, ki se nanaSajo zlasti na: — realizacijo družbenih dokumcntov s pod^tičja prometne politike; — usklajevanje razvoja železniških in luških zrrtog-ljivosti na območju TS s programom razvoja Skup-nosti; — opredeljevanje potreb po združevanju tcr dolo-čanie virov. višine sredstev ter načina pridobivanja sredstev za realizacijo sprejetih odločitev o posodo-bitvi in razširitvi zmogljivosti po posameznih progah, objektih itd.; — uvedbo postopka za sklenitev samoupravnih spo-razumov o združevanju sredstev, ki jih sprejemaio člani TS; — ugotavljanje in razglašanje sprejetih sporazu-mov; — zagotavljanje pogojev za opravljanje železniške-ga in luškega prometa na posameziu relaciji ati ob-jektu, če dohodki ne pokrivajo stroškov v skladu r določili 8. člena tega sporazuma; — razpravljanje o osnutkih dokumentov in predlo-gov, ki jih obravnava. in sprejema Skupnost; — sprejeman.ie stališč do ukrcpov. predloaov in aktov, ki urejajo politiko cen oz. tarif v železniškem in luškem prometu; — sprejemanje aktov, ki zadevajo uredhev pravic in obveznosti uporabnikov in delavcev v promctu pri neposrednem vzpostavljanju mcdsebojnih dohodkov-nih odnosov; — usklajevanje in prilagajanje nakladalne. skla-diščne in razkladalne tehnologije ter mehanizacije v transportu uporabnikov s tehnologijo ter mehaniza-cijo v žclezniškem oziroma luškem prometu; — sprejemanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov TS; — sprejemanjc letnega finančnega načrta in zaključ-ncga računa; — izvolitev predsednika skupščine, njegoveaa na-mestnika ter članov predsedstva; — ustanovitev in izvolitev komisij ter drueih teles skupščine. Vse odločitve v zadevah iz tega člena se spreiemajo z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora. 28. člen V pristojnost posameznega zbora spadajo zlasti na-slednjc zadcve: — \olitev predsednika zbora in njegovega namest-nika; — delcgiranje dclegatov v ustrezni zbor uporabni-kov in delavcev v prometu skupščine Skupnosti; — druge zadeve, ki zadcvajo le ta zbor in ne pose-gajo v pristojnosti drugega zbora. Zbor uporabnikov samostojno in po prej priskrblje-nem stališču zbora delavccv v prometu obravnava in sprejema dogovore oziroma predloge, ki se nanašajo na: — udeležbo pri vlaganju sredstev v skupne naložbe železniških in luških zmogljivosti ter določanje virov, in namena združevanja sredstev; — sprejcmanje predlogov za materialne obveznosti na podlagi sklepov, ki zadevajo samo uporabnike. Odločitve v zadevah iz tega člena se sprejemajo z večino glasov vseh delegatov posameznega zbora. 29. člen Zbora zascdata in obravnavata predložene zadeve pravilomn na skupni seji, glasujeta pa ločeno. 30. čien Zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posamcznem vprašanju ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzcmati stališča in dajati svoje predloge pristoj-ncmii zburu. Prislojni zbor mora pred odlo^itvijo razpravljati o stališču in predlo«ih zbura, ki je k predlogu sprejel svoje stališče. Čc nastane spor giedc pristajnasti v odločunju <> posamezni zadevi, odlučl skupščina TS kot o pivd-nodnem vprašanju. 3t. eien Delegati obeh zborov mzpravljajo ln usklaju.iu.jo slaHšča o vprašanjih Iz 27. čiena tega sporazuma, cln bi /a odločUev dusegli potrebno vcnnu ozlroma viš.jo stupnjo suglasja tcr po potrebi preverjajo stopn u soglašjtt s prednodnimi glasovanjl ozlromaizjavljan i, 0 tcm, kdaj se da odločitev na končno glasovanje, odloči predsednik skupSčlne na predlog predsednlkov Kboruv, 32. člen . Ce odločitev nl blla sprojeta v unakcm besedilu v obeh zborlh, se prične usklaJGvalnl postopck med zbi> roma. Usklajevolni posUopek prične komlsija, v katem imenujela oba zbora cnako število delegatov. Komlstja preučl vpntSnnja, n katcrih zboni nistn dosegla soglasja in izdcla prcdlop rcšitve tcr git po-sreduje v ponovno odločanje. V kalikor zbora ponovno ne dosežetu suglasja o prcdlugu komisije o vprašanjih, od katerlh Je bistvaio odvisno clclo TS, skupSiJina o tem obvesti skupSCino Skupnusti, Podx*obncjša dolucila o načinu potcka usklajevalnL-ga puslopka-sc doluCiio s statutom in poslovnikom skup-Ičine, 33. člcn SkupšCina Ima predscdnika skupSCine Jn namcstnika prcdsednika skuplčlne. Njuna nmndatna doba traia 4 leta. Vsak zbor ima" predsednlka zbora In namestnika predseUnika /bora, Njlhova mandatna doba trajs\ 4 lcta. Predsednlka zbora in njcgovega nanaestnlka izvolljo delcgati ustreznega zbora. Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za prcd-sednika skuplčine in zbora Se za eno mandatno oobo. 34. Clen Scje skupščinc sklicujc predsednik skupščlne v so-delovanju s predsednikoma obeh zborov po potrcbi, obvczno pa ob sprejemaniu programa dela in /aključ-nega računa TS ali na zahtevo ene tretjlne delegatov posameznega zbora, Predlog za sklic skupščlne lahko poda tudi predscd-stvo skupSčine in odbor samoupravne kontrole. PodrobnejŠa določila o delu skupščlne se uredijo v sttitutu TS in v poslovniku skupšilne. c) Predscdstvo skupičine 35. člen Predsedstvo sestavljajo predsednlk, njegov namest-nik in 8 članov, ki jiti izvolita zbora Izmed delegatov. Mandat članov predsedstva traja 4 leta. 36. člen Prediednik predsedstva ozlroma v njegovi odsot-nostl namestnik sklicuje seje in vodl delo predscdstva. 37. člen Predsedstvo odgovarja za svoje delo skupščlni in opravlja zlasti naslednjfe zadeve; 1. spremlja izvrševanje sklepov skupščine; 2. obravnava in prcdlaga vsa gradiva za seje skup-ščine in oblikuje predloge stališč; 3. obravnava zadeve, ki se nanašaio na ureditev medsebojnlh odnosov na načelih, ki Jlh je v takih za-devah sprejela skupščina in preučuje druge zadeve, ki jih posreduje skupščini, da o njih sprejema načelna staUšča, 4, razpravlja o usnutkih samoupiavnih sporazumov ter drugih samoLipravtiih splošnili aktov in sklcp.ov tcr jih prcdlaga v obravnavo in v spre.jem skupš^ini, 5 spremlja izvn.ian.ic sarnoupravnih snorazumov ivr drugih samoupravnili splošnih aktov, ki jih je spre-jda skupščina, 6. obravnava vpraSanJa, predlogc in pobudc s pod-ročja dclovanja TS, 7. obravnava in zavzema staližča do drugih zadcv, ki mu jlh posrcduje skupSčtna, 38. člcn Podrobne.jša določila o dclu prcdsedst^a, u volitvah in razrfSltvi članov, sprcJLMTianju sklcpov in udgovor-aosti prcdscdstva ureja sialut TS in puslovnik prcd-si.'dstva. d) Komisijc 39. člu-n Za prcu^cvanJL' in /n l/.dclavo l;onkrctnih nalog \/ pristnjncisii skujišCiia- in pivdscdstva sc lnhko usta-nuviju poscbiiL' stulnc ali x.ai'a*iic komisijc. V ukiu u uslanovitvi sc duluči semnva in pristojnosti komisijc. IV. POSEBNO SODtŠCE ZDRUzENEGA DELA 40, člcn V sporih o samoupravnih pravicah in obvc/.nostih, ki nostanejo v TS ali med n.jenimi člani, odloča po-sebno sodiščc združencga dcla, ki se ustanovi pri Skupnosti. Sklcp o ustanovltvl posebnega sodišča zdruzcncga dela sprejme skupščina Skupnosii, y katcrcm se opre-delijo samoupravni spori, ki nasiajaju v TS ali med . njcnimi tlani in o katerlh odloča lo sodiščc. V. JAVNOST DELA 41. člen Delo TS in njenih organov jc javno. TS o/,iroma njeni organi so dol/.ni pravočasno obvcSčali iavnost in svoje članc lako o svujih dclovnih pripravah in o sprejetih odločitvah kot tudi o izvrievanju nalog in svujcga delovnega področja. Oblikc obveščanja javnosti so: /bori delavctrv in ob-čanov ,posebna poručila, interna glasila, občinska glasila in druga srcdstva javnega obveščanja. Načln urfsničcvanja javnosti dela dotočajo statut in drugi samoupravni splošni akti. 42, člen Vsak ubčan oziruma vsak član TS ima pravico, da ncposrcdno ali prek dclegatov postavlja vprašanja, daje predloge in pobudc s področja dcla TS. Organi TS so dulžni vprašanja, predluge in pobudc obravnavati in nanjc odguvarjati. VI. SAMOUPRAVNA KONTROLA 43. člen Nadzorstvo nad delom TS in izvajanjem tega spora-zuma ter drugih samoupravnih splošnih aktov oprav-Ijajo: — člani TS, ~ skupščina in njcni organi, — odbor samoupravne kontrolc, 44, čleh Clanl opravljajo nadzorstvo s tem, da obravnavajo poročila o delu TS, opozarjajo njene organe na nepra- vilnosti pri delu in s tem, da obravnavajo odgovornost delegatov za delo organov TS. 45. člen Skupščina nadzoruje izvajanje svojih sklepov ter delo in odločitve predsedstva in drugih organov skupščine. 46. člen Nadzorstvo nad izvajnjem tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, skladnostjo sklepov organov skupščine TS s samoupravnimi spo-razurni in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, iz-vajanjem sprejetih sklepov, strokovnim delom za TS, smotrno in namensko porabo združenih sredstev, ob-veščanjem članov TS o zadevah, pomembnih za od-ločanje in nad izvajanjem drugih zadev s področja varstva samoupravljanja TS, opravlja poseben organ — odbor samoupravne kontrole. 47. člen V odbor samoupravne kontrole delegirajo uporab-niki in izvajalci 8 delegatov z mandatno dobo 4 let. Uporabniki in izvajalci delegirajo v odbor po 4 de-legate. 48. člen Organi TS so dolžni odboru samoupravne kontrole dajati podatke za uspešno opravljanje njegove funk-cije. Odbor samoupravne kontrole je dolžan o svojih ugotovitvah in ukrepih obveščati člane in organe TS. 49. člen Podrobnejša določila o izva.janju nadzora TS ureja posebcn samoupravni splošni akt o samoupravni kon-troli. VII. URESNICEVANJE SLO IN DRUŽBENE SAMOZAŠCITE 50. člen TS se v sistemu socialističnega samoupravljanja vključuje v organizacijo in opravljanje vseh obrambpih priprav v miru in za oborožen boj in druge oblikc splošne ljudske obrambe ob agresiji in v vojni, kakor tudi v obrambne ukrepe ob naravnih in drugih ne-srečah ter v drugih izrednih razmerah. TS se vključuje tudi v uresničevanje družbene sa-mozaščite, kot ene temeljnih sestavin samoupravlja-nja v TS. 51. člen Svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske ob-rambe in družbene samozaščite delavci in občani orga-nizirani v TS uresničujejo v skladu z ustavo, zako-nom, sklepi družbenopolitičnih skupnosti, upoštevajoč obrambne in varnostne načrte OZD ŽG Ljubljana in Luke Koper ter ustrezne načrte v krajevnih skupno-stih in organizacijah združenega dela — članih TS. 52. člen Za usklajeno delovanje, dogovarjanje in izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samo-zaščite skrbijo organi TS (skupščina in predsedstvo) 53. člen Delavci in občani organizirani y TS v smislu druž-bene samozaščite varujejo železniško in luško tehno-logijo, naprave in objekte proti poškodbam, oviram ali namernemu uničenju in proti izgredom, ki bi imele za cilj onemogočanje delovnega procesa. Prav tako ukrepajo tedaj, ko zvedo ali ugotovijo, da bi lahko prišlo do železrilške nesreče do poškodbe železniških ali luških naprav, upoštevajoč norme varnosti in na-čela družbene samozaščite. VIII. IZVAJANJE SPORAZUMA 54. člen I Za izvajanje tega sporazuma, statuta in odločitev | organov TS so odgovomi člani TS in njihovi delegati. 55. člen Člani TS odgovarjajo za obveznosti in v pravnem prometu z drugimi in jamčijo za obveznosti TS v okvi-ru sredstev, ki jih združujejo v TS. 56. člen Podrobnejša določila o odgovornosti članov in orga-nov TS ureja statut TS. 57. člen Strokovno-administrativna in tehnična opravila opravljajo za TS ustrezne strokovne službe železniške oziroma Juške ali druge OZD na podlagi sklepa TS in ustreznega dogovora s temi OZD. Za proučitev posameznih vprašanj lahko TS po po-trebi imenuje stalne ali občasne strokovne skupine oziroma komisije za posamezna področja dela in za-deve ter jim določi naloge in njihov obseg. Opravljanje in zagotavljanje sredstev za financiranje teh dejavnosti se uredi s posebnim samoupravnim splošnim aktom ali pogodbo. 58. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani TS in ga podpišejo pooblaščeni podpisniki uporabnikov in izvajalcev železniških in luških storitev, ki imajo več kot polovico delegatskih mest v vsakem izmed zborov skupščine TS. 59. člen TS je ustanovljena z izpolnitvijo določil v 58. členu, z rednim delom pa prične, ko se konstituira njena skupščina. Skupščina sprejme statut TS najkasneje v šestih mesecih po konstituiranju. 60. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma spreje-majo člani TS na predlog skupščine po enakem po-stopku kot velja za sprejetje tega sporazuma. 61. člen Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v občinskem uradnem glasilu na sedežu TS. Priloga samoupravnega sporazuma Pregled števila delegatskih mest, ki pripadajo upo-rabnikom in izvajalcem železniških in luških storitev v skladu z merili y 19.—22. členu samoupravnega spo-razuma o ustanovitvi temeljne skupnosti za železniški in Iuški promet prometnega središča Ljubljana v skupščini temeljne skupnosti. I. ZBOR UPORABNIKOV Blagovni promet Potniški Skunai Občina TOZD promet-KS 2 + 3 Itevilo delegatov it. delegatov Ljubljana — Šiška 3 14 Ljubljana — Vič-Rudnik 2 13 Ljubljana — Moste-Polje 3 1 3 Ljubljana —Bežigrad 3 1 * 4 Ljubljana — Center 4 1 5 Kamnik 1 1 2 Domžale 2 1 3 Grosuplje 112 Kočevje 2 1 3 Ribnica__________________1 _____1_ 2 Skupaj število delegatov 22 10 32 II. ZBOR DELAVCEV V PROMETU TOZD ZG Ljubljana in Luke Koper dellgatov 1. TOZD ŽG — 2TP, ki opravljajo dejavnost neposrednega železniškega transporta 12 2. TOZD ŽG Ljubljana, ki omogočajo oziro- ma dopolnjujejo železniški promet 5 3. Druge TOZD ŽG Ljubljana 1 4. TOZD Luke Koper__________________________6_ Skupaj število delegatov 24 Obrazložitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Ljubljana Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Temeljne skupnosti za železniški in luški promet pro-metnesa srcdišča Ljubljana je pripravljen v skladu s stališč! skupščine ŠIS za železniški in luški promet SR Sloveniije, ki jih je sprejela na svojem 13. zase-dahju, dne 26. 12. 1977 v zvezi z nadaljnjim dograje-vanjem samoupravne organiziranosti in vzpostavlja-njem dohodkovnih odnosov ter pripravami na volitve v delegatsko skupščino za mandatno obdobje 1978—1982. Ustrezna samoupravna organiziranost prek temelj-nih skupnosti bo dala delavcem, delovnim ljudem in občanom v posameznem prometnem središču možnost odločati p tistih železniških in luških storitvah, ki zadevajo predvsem območne interese, s ciljem, da bi se opravljanje teh storitev čim bolj prilagodilo specifičnim potrebam in možnostim takega prometno zaokroženega območja. V temeljnih določbah predloga sporazuma so opre deljene glavne naloge in cilji, ki jih uresničujejo člani v okviru temeljnih skupnosti. Ti so predvsem: obli-kovanje politike razvoja na posameznem obmoiju, dogovarjanje o posodobitvi in razširitvi zmogljivosti v železniškem in luškem prometu ter o združevanju sredstev za ta namen, opravljanje železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji, progi ali ob-jektu ter zagotavljanje pogojev za opravljanje tega prometa. Vse to zagotavljajo člani z vzpostavljanjem dohodkovnih odnosov po načelu svobodne meniave dela rned uporabniki in izvajalci železniških in luških storitev. Č!ani temeljne skupnosti na strani uporabnikov so vse TOZD in enovite delovne organizacije ter krajevne skupnosti, ki so po zakonu o SIS za železniški in luški promet (Uradni list SRS, št. 18/74) člani SIS in imajo sedež na območju, na katerem je ustanovljena te-meljna skupnost. Na strani izvajalcev pa so člani temeljne skupnosti delavci TOZD ŽG Ljubljana in Luke Kpper, ki za uporabnike na tem območju opravljajo železniški in luški promet oziroma ta pro-met omogočajo. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani v okviru temeljne skupnosti s tem, da se do- govarjajo ter sporazumevajo o opravljanju posamcz-nih železniških in luških storitev, ki zadevajo posa-mezne relacije, proge, progovne odseke ali objekte ter z vzpostavljanjem dohodkovnih odnosov odločajo tudi o zagotovitvi pogojev za opravljanje teh storitev. Organizacija in upravljanje temeljne skupnosti je urejena podobno kot v SIS za železniški in luški promet SR Slovenije ter usklajena z določili zakona o združenem delu. Organi upravljanja temeljne skupnosti so skupščina, predsedstvo in odbor samoupravne kontrole. Skup-ščina se sestoji iz dveh cnkopravnih zborov, zbora uporabnikov in zbora delavcev v prometu. Osnovno vodilo pri oblikovanju skupščine temeljne skupnosti pa je predvsem dosledna izpeljava interesov iz te-meljne organizacije in krajevne skupnosti preko kon-ferenc delegacij v občini. Za poslovanje skupščine je v sporazumu sprejcto splošno načelo skupščinskega poslovanja, vključno s postopkom za usklajevanje stališč med zboroma. Sprotne zadeve med obema zasedanjema skupščine opravlja predsedstvo skupščine, ki je organ skupščine. Predsedstvo sestavljajo predsednik, njegov namestnik ter 8 članov. Glede reševanja sporov iz družbeno-ekonomskih in samoupravnih razmerij v temeljni skupnosti določila samoupravnega sporazuma predvidevajo, da o teh sporih zaradi enotnosti postopka odloča posebno so-dišče združenega dela SIS za železniški in luški promet SR Slovenije. Samoupravni nadzor nad delom temeljne skupnosti opravljajo njeni člani neposredno, po organih skupno-sti in po posebnem organu samoupravne kontrole, v katerega delegirajo uporabniki in delavci v prometu vsak po štiri delegate. Temeljna skupnost se v sistemu socialističnega samoupravljanja vključuje tudi v uresničevanje sploš-ne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Temeljna skupnost ne bi imela posebncga strokov-no-administrativnega aparata. Sprote administrativno-tehnične posle bi zanjo opravljale ustrezne strokovne službe železniške oziroma luške ali druge organizacije združenega dela.