SI. 89. V Trstu, v sredo 7. novembra 1883 Tečaj VIII. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •A •T rtUMtf H mM«. 1*1» i« i^l^^polu^eu ^^i'Ž^Ti^+Zft iSA^* ° £°ludna OenaravM j V.idopin .e .pošiljajo Ur.di.UHv. .vla T.rrenL- .Nuova Tlpografla;. vsak mora biti J^iirPri oV^viStvi In* trafikah Tr i K S , Lu a m* M Bokopai nr«, po.eh„e vrednosti m ne vračajo. - Inuratt (razne vrst* narna- 22 l y T. V Trm po K kr..v Gorici jn v Ajdtvšči.i po { nlla In poslanice) se zaraČunljo po pogodbi- prav cenć; pri kratkih oglasih z drolmlrul črkami t»« plačuje za vsako besedo 2 kr. jSb l. v "t " »i » nauKnii * i rwti po s» Kr.. v uorici m v Ali •,kr. — naročnine, reklamacij« m inserate prejema Opravniitvo »vit Zonta 5.« Politika sedanjega časa. Pod imenom »politika« na razumevamo samo tiste politike, katera se pretresa inej kronanimi glavami, diplomati In drugimi državnimi dostojanstveniki v vsakoršnih zborih in korporacijah, ter slednjič po časopisih in mej ljudstvom samim, temuč pod tem imenom razumevamo vsakdanji obračaj in vsakdanje delovanje v našem splošnem živenji. Brez Izjeme mora se vsak Človek truditi, ako boče obraniti si živenje in zagotoviti si svoj obstanek. Prav tukaj pa — v tem trudu in prizadevanju — zasledimo precej ono stvar, katerej politika pravimo. Poglejmo. Ko kmetovalec obdeluje svoje polje, vedno zraven misli, kaj in koliko vsadi ali vse.je na to ali drugo njivo; prendarja na dalje, koliko sadja, koliko grozdja, koliko živine proda itd. — on preudarja sploh, kako mu je ravnati, da sebe in družino pofiteno prelivi, ter si zraven še kaj pribrani. Enako preudarjajo tudi drugi stanovi vsak po svojem, kaj in kako, kde sevzemo pomočki k ugodnejemu Živenju iti. tako, da enaka premišljevanja po vsej pravici smemo vsakdanjo politiko zvati. To se ve. da ni vsak z svojo politiko enako srečen; nekateri bolj, drugi manj; nekateri Še celo ▼ večo nesrečo zabrede* ter se stori ne* srečnega za vse živepje. Oglejmo si pa po. litiko, katera izhaja od predpostavljenih in voditeljev narodu mej ljudstvo, ter blagodejno ali pa slabo vpliva na njega raz-vitek. Ločiti nam je pa to politiko v dva dela; v prvi del hočemo postaviti ono politiko. katera izhaja od predpostavljenih v obliki vodstva in ukazov tičočib se vladanja ljudstva; v drugi hočemo postaviti pa ono politiko, katera izhaja od časnikarstva in Ima namen s pisano besedo ljudstvo pod-učevati, blažiti ga in sploh za vse lepo in dobro unemati. Razmotrimo pa sedaj, ali je imenovana politika taka, kakoršna bi merala biti, da bi pel človeštvu dosezala svoj namen, to je: da bi človeštvo bolj-iala, blažila mu um in srce, spodbadala ga k vsemu dobremu, ter ga slednjič do-vedla do najvišje stopinje blagosti in omike. Zal, da temu ne moremo pritrditi, ampak se prav nasprotno izraziti, kar uzrokuje, da je človeštvo na mnogo nižjej stopinji kreposti, nego bi sicer bilo v nasprotnem slučaji. Prava politika mora biti prepričevalna, ali bolje rečeno, sloneli mora na podlagi resnice, kajti pravo prepričanje more se le v resnici zadobiti, vse drugo je le prazna fraza, iz česar ni sa lu. Zraven tega mora politika biti tudi nesebična, kajti kakor hitro ljudstvo zapazi, da se v posameznih zadevah ne ravna ni iz pravega prepričanja ni iz gorečnosti, ampak iz gole do-bičkarije, odvrne se ono od dobre stvari in tako stvar vsaj za nekaj časa škodo trpi. Z^odi se Čestokrat, da ljudstvo zapazi napačnost svojih voditeljev, iz katere tudi njemu škoda prihaja, ter začne godrnjati nad krivico, katera ga tare. kar je naravno. Ali prav v takih slučajih, kar nas izkušnja uči, naleti večkrat na hud upor svojih predpostavljenih, kateri z mogočnim glasom vel6: vi ste nam podložni, mi pavaŠi zapovedniki; molčite toraj in nas poslušajte. Nadalje skušajo svoje napačno, ljudstvu Škodljivo ravnanje zakrivati tudi s tem. da pred stvar postavijo svojo osobo, ter ljudstvo strabu.jejo, rekoč: naša osoba je nedotakljiva; gorje vam. ako se nas kedo kakor, koli dotakne I Kakor znano, slovensko ljudstvo je mehko in velikokrat take neopravičene grožnje ne ostanejo brez uspeha za tistega, od katerega izhajajo, kakor tudi ne brez škode za ubogo ljudstvo, kajti, ko je napačnost enkrat s plaščem strahovanja pokrita, dela se pod njim sebi v prid in ljudstvu na kvar vsaj toliko časa, da talce spletke naravna moč sama raz d ene. Vpraša se pa. ali tak pouk sloni na podlagi resnice? Nikdar ne, in na nasprotuej podlagi sloneča stvar nikoli ne doseže pravega cilja, ampak v ljudstvu obudi nezaupanje, iz katerega izhaja mnogo zla. Kako se li more za resnico smatrati parola, da je človek tega ali onega stanu nedotakljiv, dočira je le preJobro znano, da je to le plašč, s kaierim se pokriva krivo dejanje, a stvar pa oči vi d no nepopravljivo Škodo trpi. Marsikeio naj bi si zapomnil, da se ne dotika Še za to njegove osobe ali stanu, ako se za pravo in za resnico potegne. Gotovo je, da se v od- Kravo zla temu ali drugemu včasih vse-ajo globoke rane; ali ako hoče dotični biti dosleden, ne sme trditi, da zbog tega trpi njegova osoba ali stan — i ako bi to tudi bilo, moral bi kot pokorjenec resnico pripoznati. da je to sam zakrivil, a ne skušal k ljubu oči tej resnici s pla&čem osobnosti in st-inu Še nadalje pregrehe Podlistek. Pusčavnikova premišljevanja. (Konec.) Pa naj bi uže bilo, ko bi le samo kesanje kakor edini »Katzenjainmer« po krasnih medenih tednih človeka napadlo, to bi bila čisto privatna reč, za katero bi bil človek le sam sebi .odgovoren, ker bi se edino le njegove osobnosti tikala; ali človek prevzame v odločilnem trenotku, ki dve telesi do smrti zedini, vso cdgovornost za bodoči narastaj do tretjega in Četrtega kolena, in sreča ne le posameznih osob in družin, timveč vsega rodu je odvisna od osodopolnega tre notka. v katerem se dva človeka na večno v zakonsko celoto zjedinita. S tem si pa nikakor ne vsojam trditi, da bi ljubezen sama uže srečen zakon, zdrav in bistroumen zarod jamčila, kajti dasi-tudi sem skozi in skozi idealno nadahnen. vendar se mi je po raznem popotovanji križem očetnjave uže toliko idealizma izkadilo vsled bridkih izkušenj, kojim sem bil nem svedok, da se mi trditev popolnoma opravičena zdi; v drugem obziru mi ga je pa vendar še preveč ostalo, da ne bi za podlago srečnega zakona, ki naj bi bil za narastaj, zdrav in čvrst, na duši in telesu prvi pogoj, pred vsem drugim ljubezni, ljubezni in zopet ljubezni, tiste Erave ljubezni, ki dušo v dušo potopi, v aterej človek na svet in samega srbe pozabi in v rajskej slasti vzdahne : »tre-notek stoj, ne beži dalje I« — ne stavil odločno na prvo mesto, in vse drugo naj bi jej bilo prevrženo, kakor se od Marije Martine sestre bere. Kako naj bi se računilo na pravo harmonijo duha in telesa pri potomcu, ako se ta uže pri roditeljih pogreša? Kako žalostna prikazen pa je dandanes človek, ki nema v zdravem telesu tudi zdrave duše, tega me ni volja premišljevati; to prepuščam tistim, ki se po denarji in drugim premoženji ženijo, kojim je dota prva in nevesta zadnja reč. Znkon, kakor se naš srednji stan in bogatini ženijo, mnogokrat ni nič dru-zega, nego gola kupčija s človeškim mesom. Pripeti se dostikrat, da se Ženin in nevesta Š« nikdar videla nista, in kolikokrat ž?nln ali pa nevesta s krvavoutri-pajočim srcem ^o večno zgubljen^ pravej ljubezni pred božjim prestolom zvestoho prisega človeškemu bitju, koje bi le teiaj kakor bližnjega z usmiljenim srcem mogel aH mogla ljubiti, ako bi se jej pri tistej priči odpovedni, ter jo tako obvaroval grozovite sužnosti In teških verig. v katere jo skoraj trda glava očetova, stričeva ali kakega druzega raešetarj* in pa gmotna dota zakuje. Gorje jpj J kajti tukaj je vsak blažji čut uže naprej nemogoč. vzvišene ideje, za koje je ubozega srce prav tako po svoje občutljivo, kakor puščavnikovo in pesnikovo po svoj« zopet, to se ve da, morajo se za vedno mrzlemu rnamonu umaknoti. »Koliko bo dote — koliko je dolga«, stopilo je stereotipno dandanes, namesto divne rudečice na licu zalega dekleta, ko jej je mladenič skrivno ljubezen v prelomljenih besedah skrivati. Nezmotljiva učiteljica — zgodovina — podaje nam mnogo vzgledov v tej zadevi: Kronane glave so merale stopiti raz svojih prestolov, kakor hitro so se pregrešile zoper resnico ter hotele taisto obračati v škodo ljudstva pod krinko jim dane oblasti, sebi v korist. Neutajljiva istina je, da je stvarnik vsemu človeštvu zasadil Čut resnice in pravice v srce, ne le v srce posameznih. Jako čudno nam tedaj brenči na ušesa enostranski in človeštvo zaničujoč nauk: kaj vi veste, vi molčite in slušajte, ker ini edini vemo nekaljeno resnico. Da, nočemo ugovarjati, daje ne veste; ugovarjati pa hočemo, da menda nemate volje oznano-vati jo tako, kakoršna je, pač pa tako, kakor je najbolje za lastno vašo korist Sicer moramo tudi gledd poznanja resnice popolnoma ugovarjati temu, da bi bila ona lastnina le nekaterih, kajti odkar se človeštvo zaveda te svete — od samega začetnika stvarjenja izišle lastnosti — ni se še čulo niti čitalo, kde, da bi bila ona postala najemnica nekaterih. Preidimo sedaj na časnikarsko politiko. Zalibog, da tudi slovenska Časnikarska politika ni taka, kakoršna bi morala biti, da bi zadostovala svojemu namenu. V najnovejem času se nam pojavljajo v slov. Časnikarstvu taki politični kontrasti, kakorŠnih nismo z lepa pričakovali in kakoŠnih še celo pri veftjih narodih vselej ne nahajamo. Maj Be nam od neke strani še s tako živimi barvami riše zaničevanje vere in njene svetosti, moramo se napram temu vendar vprašati: čemu vse to, čemu tolika preti ran os t ? Po nekoliko morda, iz fanatizma, vendar popolnoma ne, ampak iz nekih -irugih namenov, namreč: ljudstvo pridobiti na svojo stran, ter se potem z njegovo pomočjo posp^ti do splošnega vpljiva. Možje, kateri so si to zadačo postavili, znali so z vsemi faktorji vrlo dobro raču nati, tako tudi, da je časnikarstvo v dosego kakove stvari in Širjenju raznih idej najbolji pripomoček, vsled česar so — kar tiho pripravili si sredstva za uspešno širjenje svojih idej. Nastane pa prašanje: so li te ideje namenjene v povzdigo človeškega duha k vzvišenim stvarem, katere imajo človeka povzdigovati iz solzne doline v višave brez konečnih radosti, ter mu lajšati njegov žalostni stan? — O ne; a žalibog, da ima vse to napeto delovanje drug nimen, ka- terega uresničenje bi človeštvu dnnašalo še veče gorje: Dokazov svojej trditvi imamo na razpolaganje in navesti hočemo le jedrnega. V znanem slov. časniku se bere v nekej Štev. v uvodnem članku mej drugim to le : »Z napredujočo omiko se bodo zatrosili tudi mej naš narod krivi pojmovi, razširila se bode, tako se bojimo, nemarnost in zamrza do vsega cerkvenega živenja«. In končevaje omenjeni članek, piše na dalje: » Kdor je hotel, nas je razu:nel, kdor more in hoče, naj nas podpira, vsi skupaj pa delajmo, dokler je čas« it i. Zraven obi; lice druzib v enakem smislu uže poprej pisanih Člankov, nahaja se tudi v omenjenem Članku naglaševanje nevarnosti za cerkveno živenje z napredujočo omiko, kar je pa polnoma pretirano. Sploh pa moramo tako domišljijo, da je rastoča omika uzrok zamrzi cerkvenega živenja, kot popolnoma ničevo spoznati, ker sicer bi vera morala stati na slabih nogah, kar pa got enkrat vprašati: [čemu vse to in kaj se s tem namerjava? Je li versko prepričanje v Slovencih res uže tj^ko propadlo, da je treba s takovo eneržijo se v zopetno povzdigo taistega boriti ? Vsakdanja znamenja govojč nam dovolj., prepričevalno, da ne. razodeval in ona mu na vse njegovo prizadevanje le divno zarudela in v nepo-pisljivej sreči nasmehljajoč se prikimala. Kar naj bi imelo največjo veljavo pri sklepu za vse Živenje merodajne in osodo-polne zveze dveh mladih src, umaknoti se mora mrzlemu denarju, žrtvuje se svit-lemu mamonu f Osobnost se mora umaknoti lastnostim, ki so v najožjej zvezi s posestvom in bogastvom. Posest je glavna, narastaj 1« stranska reč, tepci in bedasti otroci pa živ dokaz tacih neharmoničnih duš; živ dokaz pobabljivosti na duhu in telesu nosijo taki reveži v svarilen izgled zakonsko zmeŠetarjenih roditeljev vsem tistim, ki na zakon 5. čakajo; toda 2a-manj. svet je gluh in slep, njegovo uho ne sliši nič, nego cvenk denarja, njegovo oko ne vidi nič, nego blisk zlata in srebra. To mu je sferična godba, ki mu oživlja Živce, ki ga Šehta pod peto, da ve* svet le po njej pleše, in vse drugo mu je — ničla! Da se toraj siromaštvo kolikor mogoče ogradi in omeji, treba pred vsem, kakor s-1 m uže povedal, na to ghdati, da se ljubezni zopet do starih pravic pomaga; treba je torej na to delati, da se sklepajo zakoni na podlagi prave dušne harmonije in vse drugo pride korak za korakom samo od tebe tako izvestno, kakor je dvakrat dva Šiiri. Razumen siro mašen mladenič, ki vzame srčno ljubljenega, če tudi siromašnega dekleta kar na prazne roke, on je po mojih puščavniških mislih za občno blagost tnnogo večje vrednosti, nego preširen bahač zabite glave, ki se ženi le po doti. Prvi bode uže ljubljenoj ženi in nedolžnim otroči-čein na ljubo noč in dan pa/il, da si pribrani in pridobi toliko droidža, da prične malo kupčijlcp, katera si po nagibu dušne harmonije, ki je v njegovej družini doma, od leta do leta množi in okrepčuje. Gledal bo tudi, da izobrazi, kar le mogoče, ljube fantiče, da bi vsaj oni nekdaj boljši kruh jedli, nego ga je njemu lomil lastni oče ,katerega morda še nikdar po/.nal ni. Na sto in sto imam dokazov pred soboj. da so se prav izpod slamnate strehe otroci gostaškib roditeljev, katerim so usmiljeni ljudje za časa dolgih študij vsak po eu dan v tednu hrano dajali, popeli do vi-socih in najvišjih služb, koristili sebi, svojim in svojemu narodu. Bogati bahač pa, ki se le po doti ženi, ljubezni ne pozna, mrzlo njegovo srce se ogreti ne d&, in ganiti ga more le še denarni cvenk — za vse drugo je gluh in slep — zapije v par letih, kar je priženil. V lastnej družini ga ne veseli, manjka mu tamkaj blažene nebeške harmonije; otroci zanemarjeni, zabiti, umazani in raztrgani, kakor bi bil Jupiter Fulminans stric njihov, nikdar ne slišijo prijazne besede. Mesto ljubezni, poduka in vzajemnosti, sliši 1-» pretep, kletev prepir. Duh jim postane plesnjiv, in mej tem, ko jim oče navadno zabija v glavo gmotnost, zapravlja jim tudi dušno doto, ker jim ne preskrbi ob pravem času potrebne naobraženosti, ter jih siromake mej svet pošlje, da se Bogu usmili! Nikakor ne menim 8 tem merodajno govoriti, kedo bo le poslušal glas vpijočega v puščavi. Povedal sem le, kar mi EDIN OST. Kder se za bogočastne namene in celo v podporo oidaljenih verskih delovanj toliko žrtvuje, kolikor v sedanjem Času Žrtvuje slovenski narod, ne more se govoriti o propadu vere. Tako delovanje v obrambo vere bi bilo le tedaj na pravem mestu, ;iko bi se mej narodom ali od strani vlade rodili nasprotni verski pojavi, kar se pa niti od prve, niti od druge strani do današnjega d ne zgodilo ni, niti se ne zgodi v prihodnje, čemur nam je porok zvestoba slovenskega naroda tudi do sv. vere in pa njeni visoki zaštitniki — vrli Habsburžani. Ako je v tej zadevi v Nemčiji prav nasprotno, kaj bode pomagano tamošnjim katolikom, ako napram zatiranju katoliške vere pišemo še tako ognjevite članke, dočim jim dejansko vendar pomagati ne moremo. Zraven tega je pa tudi to, da ne smemo kar prosto tamošnjih verskih in socijalnih razmer v našo državo ali celo deželo presajati, ter jih tako tolmačiti, kakor bi mi uže v onih razmerah Živeli. Taka politika ni le pretirana, temuč naravnost neprava, kajti vlačiti stvari na dan, katerib ni, pravi se hudiča na steno malati, in bogme, da v velikej zmoti živi tisti, kateri na enake stvari veruje. Slovensko ljudstvo potrebuje poduka, a to temeljitega poduka, ne pa mešanice, katero mu hote nekateri v obtesnenein okviru lastn« domišljije podajati. Tudi Skandinavske in garibaldinske politike ne moremo odobravati, ker niti prva, niti poslednja ni prikladna najemu narodu. Kaj briga slovenski narod Skandinavija in njene razmere in čemu se če-stokrat slavi prvi italijanski republikanec kot najuzornejši ženij. Kdor je pošten politikar, naj si bode uŽe katere koli barve hoče, bode se tudi svojih sosedov veljavnih mož spominjal; ali kolikor je nam znano, niso se lani laški tržaški listi (saj nekateri ne) z najmanjšo notico, ali pa le porogljivo spominjali prihoda Njeg. vel. cesarja v Trst, prav tako letos ne preveselega dogodka v vi-sokej cesarskej hiši. Kateri nam nasprotnih listov se je spominjal našega velikana — Bleiweisa, bodi si o njegovej sedemdesetletnici ali o smrti, ali ako se je to izjemoma zgodilo, zgodilo se je nekako po sili, samo da se je čitajočemu občinstvu ustreglo in list napolnil, čas bi saj bil, da bi enako našim nasprotnikom i mi enkrat navadili se dosledni biti. Pustimo namišljeno preganjanje vere in Skandinavske razmere, ter mesto Garibaldija spomin-jajmo se svojih narodnih še živečih in mrtvih buditeljev. Komu so pa v politiki meje domače dežele preozke, ne treba mu zaradi tega iskati politike daleč za mejo; v Slovanstvu in pri naših bližnjih sosedih: Italijanih in Nemcih jo ima na razpolaganje kolikor hoČe. Ako bi nas kedo krivo razumel, rečemo v pojisnjenje povedanega le še to: Mi ne terjamo take svobode kot nihilisti in socijalisti, temuč pripoznavamo vsako oblast, terorizma pa nočemo in temu se hodemo z vso močjo ustavljali. Naša politika, ako hočemo, da nam bode v istini koristna, naj bode narodna ua moralnej podlagi brez vseh druzih pri-vržkov, ker vse drugo so le prazne fraze, od katerih nemamo pričakovati nikakega dobička. Politični pregled. Notranje dežele. Na čast cesarjeviču Rudolfu iu msokej njegovej soprogi je bil 5. t. m. je uže dalje časa na srcu ležalo, kar mi je srce težilo. Govoril sem, kar sem videl na lastne oči v Dalmaciji in v Čebab, v Slavoniji in na Tirolih, na Dunaji in v Serajevu. na Ogerskem in Primorskem, v Srbiji in tožnej Istri, in videl sem pov-sodi eno in tisto, kar se je, se zdaj in se bo vedno ponavljalo, dokler bode človeški rod dihal. »Eno zapoved Vam dajem,« rekel je Gospod pri zadnjej večerji, »in ta je, da se ljubite mej soboj. kakor sem jaz vas ljubil.«« Eto vam poglavitni steber naše vere, naj bi bil tudi poglavitni steber vsakega zakonskega živenja. Da bo pa to mogoče, treba je na njenej podlagi, namreč na podlagi ljubezni, zakone sklepati. Le tako bode mogoče, človeški rod v obče poplemenititi, dušne in telesne zmožnosti mu zvekšati, ter ga tako korak za korakom šČasoma tija do one ženijalnosti pri- Sraviti, ki ga bode siromaštva varovala, [ikakor ni prazen pregovor: »Dominus vobiscum še ni nikdar kruha stradal, et cum špiritu tuo pa uže dostikrat.« Inteligenten človek ima vedno sto prednosti pred nutovnim človekom, ki tamkaj obtiči, kamor ga postaviš; časi naj bodo še tako slabi, inteligentnemu vsaj kaplja, ako mu uže ne lije. Zato bi jaz puščavnik nikakor ne priporočal odobravanja predloga, ki ga vsega spoštovanja vreden in zaslužen narodni poslanec v Ljubljani namerj iva bodočemu deželnemu zboru staviti, naj se ubogim ienitev ne dovoljuje. Prav ti so tisti iz- pri nemškem cesarju velik obed, h kateremu je cesar povabil 90 osob, ude kraljeve hiše, najvišje dvornike, ministre, generale in zastopnike avstro-ogerskega in belgiŠkega poslanstva. Cesar je visocima gostoma nazdravil ter rekel, da ga veseli, da more prvikrat v Berolinu pozdravit cesarjevno. Cesarjevič Rudolf je prišel z visoko svojo soprogo 4. t. m. v Bero-lin, kder ga je sprejel nemSki cesar ter se ž njim v svoj grad odpeljal. Drlavni zbory kakor se poroča za gotovo, skliče se na 4. decembra; dotično cesarsko pismo se te dni razglasi. Proračunski odsek avstrijske delegacije je 5. t. m. sprejel redno in izvenredno potrebščino vojaške mornarice, odbil je le 58.000 gld. Potem pa se začel posvetovati o proračunu za vojaštvo. Poročili odborov obek delegacij o proračunu za zunanje zadeve ste se objavile; oba odbora izrekata zadovoljstvo, da je dano poroštvo za ohranitev miru ; poročilo ogerskega odbora posebno poudarja prijateljstvo z Nemčijo in Italijo ter izreka željo, naj se pravične zahteve Turčije nasproti Bolgariji krepkeje podpirajo, nego doslej. Vidi se iz tega, da v mad-jarskih prsih še tli stara ljubezen do Turčije. Tudi ruskega naroda omenja to poročilo z neko željo do boljših razmer. Vsled zadnjih neredov na dunajskem vseučilišči je naučni minister ukazal, da se imajo študentom dati poveijenice za obiskovanje, da nepoklicani ne bodo mogli hoditi v vseučilišče. Električna razstava na Dunaji se je zaprla zadnjo nedeljo. V soboto sta jo zopet obiskala carjeviČ in car-jevna. CJarjevič je nagovoril odbor razstave ter naglagal veliki vspeh in odboru izrekel najtoplejšo zahvalo za hvalevredni trud. Rekel je: «Ponosni smo, da vidimo na našej strani pomoč vseh prijateljskih držav in morebiti njih najboljših mož; končal je z besedami: Ločimo se s prepričanjem, da smo svojo nalogo častno re-šili.» Cesarjevičev govor je bil navdušeno sprejet. Ogerski finančni minister je ukazal, da se imajo odpraviti na Hrvatskem dvojezične tiskanice. Za namestnika na Reki je ime* novan grof Avgust Zichy; mož je jako izobražen. — Reški mestni zastop jo v seji 2. t. m. sklenol čuden sklep; izrekel je namreč slovesno, da je voljeni, kateri so iz mnogo poklicanih uže jako ogromnemu delu nuše inteligencije do njene sedanje mogočnosti in slave, in z njimi vred vsemu slovenskemu narodu pripomogli do one stopinje, katero dun-denes pred čekaj leti še nepoznan mej svetom zastopa. Nikakor si pa ne vsojam trditi, da bi bila ta moja ideja radikalno zdravilo, ki bi uhoštvu in siromaštvu za večno v solz-nej dolini korenine izpodjedlo. Olajšati si pa stanje siromašni in ubogi stan vendar le more, in to bi bila po mojih puščav-niŠkib mislih le pot do polajšanja, kajti človek je tudi tukaj, kakor povsodi, prvi in glavni faktor, vse drugo je manj pomenljivo. Zakon naj tedaj bode dovoljen vsakemu, kdor je brihtnega duba in zdravih udov, brez obzira na njegovo materijalno stališče. Nikakor naj nam mrzli denar in pusta gruda merodajna ne bodita, kajti oba sta, kakor beli sneg, ki danes pade, jutri gre. Danes sem jaz bogatin, ti pa siromak, da se Bogu usmili; jutri morebiti pa veter od strani potegne, in sreča Rvojo vrečo v tvoj šator izprazne, mej tem, ko moj pogori in me tatovi okradejo. O Škodljivih nastopkib, kateri bi javno moralo naravnost v ocl bili, in o pomno-žeoji hudodelstev, umorov in detomorov po potencah na kvadrat in na kubus pa rajše molčim, ker mi je prežalostna in pretemna podoba, koja se mi je pred očmi razvila. Da ste mi zdravi 1 Radoslav. Reka v neomahljivej ljubezni do Ogerske nerazrušljivo z državo krone sv. Štefana zvezani. — To je skoraj amerikansko — moralno mesto! Vnanje dežele. Celo časniki na Nemškem obsojajo vedenje dunajskih Študentov; Nordd. Allg. Ztg. pravi: Pri izgredih zoper profesorja Massen na dunajskem vseučilišči se jo pokazalo, da mej dunajskimi študenti prevladujejo težnje, katerim je akademični poduk le postranska stvar, da tako vedenje daje Studentom slabo spričalo v akade-miČnem redu, in Jda javno mnenje odobrava karanje profesorja Lorenza. Na Srbskem se je v zajČarskem okraju po kraljevem ukazu uvedel obsedni stan, ker prebivalci niso hoteli orožja izročiti, general Nilcolidje bil imenovan za poveljnika in kraljevega komisarja tega okraja. Srbski ministerski svU je 4. t. m. v izvenrednej seji sklenol, na podlogi ustave in z ozirom na nevarno stanje v notranjej deželi, preklicati tiskovni zakon, kakor tudi zakon za varstvo društvenih in zborovanskih pravic in za časnike uvesti preventivno censuro. — Kralj pa je dal ukaz, da morajo prebivalci onih krajev, v katerih je obsedni stan, preživljati vojake, dokler bo to stauje trajalo; višjim in nižjim častnikom teh vojakov se bo plačevala dvojna plača za čas obsednega stana. Na Srbskem so tedaj nastopili ako osorni i nevarni Časi, zbirajo se nad deželo gromonosni oblaki, i bati se je, da strela udari na vlado i prestol. V Peterburgu in Moskvi se delajo priprave za obhajanje 50 letnice ruske narodne himne. Komponiral je to himno Aleksij Fedorovič Lvov, in besede zanjo zložil šukovski. Najprej se je igrala v moskovskem velikem gledališči 11. decembra 1833. V Benetkah so zadnji teden preiskavali stanovanja onih ireden-tistov, ki so se iz Trsta in Istre tja preselili ter našli veleizdajska pisma, zarad katerih se je začela preiskava zoper izseljence. Konec vsega tega utegne biti ta, da hudodelce oprosti porotna sodba. Francoska vlada se je začela zopet pogajati z Madagaščani zastran miru. Francoska vlada zahteva od državnega zbora novih deset milijonov frankov za vojno v Tonkinu. Francoska pošilja vedno nove moči v kitajsko morje; zdaj ima tam uže trideset vojnih ladij, veudar se je pokazalo, da je ta moč še preslaba; sklenolo se je toraj, da imajo še tri oklopnice in štirji drugi vojni brodovi tja oditi. Ako je resnično, kar časniki poročajo o izjavah kitajskega poslanca Tseng v Parizu, potem se Francoska ne ubrani vojni s Kitajsko. On je namreč rekel: Glasovanje francoske poslanske zbornice o tonkinskih zadevah je miru neugodno, ono je korak na vojno. Še določniši in nesreČniši korak pa bi bil, ako bi francoska vlada zahtevala denatja in dovoljenja, da pošlje novih vojakov v Tonkin. To bi kitajsko vlado skoraj gotovo primoralo, da Tonkin brez odloga zasede. Grški drlavni zbor se jutri snide; upati je, da bo vlada imela veČino v zboru. Dopisi. Sežana 5. novembra. Danes ob 5. uri /.večer je imelo tukajšnje društvo »čitalnioa« svoj redni zbor, k iterega se je vdeležilo lepo število udov, na koje je ponosna sežanska čitalnica in vsa Sežana. Na dnevnem redu je bilo: 1. Posvetovanje radi društvenih zabav v letoSnjem zimskem Času. 2. Volitev vese- ličnega odbora za letošnjo sezono. Ukre-nolo se je, da čitalnica napravi uže 35. t. m. veselico z igro in plesom; v predpust-nem Časi pa tri veselice. To je jako lep' napredek za sežansko čitalnico in v čast čitalničnemu krepkemu vodstvu, le tako dalje kor.ikajmo! Novoizvoljeni vesehČni odbor je sestavljen iz uie vrlo po^natega in ia narodno stvar unettga in zaslužnega g. [vin Gr > i|^v§Č3ka, tukij^nega trgovca, in druzih Štirih udov. Ože ime onega gospoda, kakor tudi drugih udov odborovih so porok, da bodo veselice izvenredne. Program k prvtj veselici, t. j. 25. t. m. se priobči v kratkem. Kakor se čuje, imeli bo lo učitelji kraški zopet svojega učit. društva zborovanje r»a BreŽini 22. t. m. To zborovanje bode, kakor sem privatno poizvedel, jako zanimivo. Praktično predavanje v Šoli iu kritiki; majhen referat, in p:i poročanje odposlancev od zborovanja slov. učiteljskega društva v Ljubljani. Slovenski učitelji so jeli se gibati, le to je pri nas Slovencih, da tudi tu, kakor povsod ni prave organizacije. Učitelji kraški in vsi drugi v bližini, pridite k zborovanju in združite se ž njimi, ker v slogi je moči Nft Suhorji, 4. novembra. Naš slovenski narod i mi vse .polno »šacov«. Skoraj ni kraja ali sel i, d i ne bi se govorilo: tu in tam je »Šac» ziko-pan. Tam na vrh Straže je videl nekdo »plavo« lučko goreti, ko je opolunoči mimo istega kraja koračil. Ni drugem kraji se vidi še zdaj razkopana grapa f kopali so tukaj »šac« in tudi prišli do njega, pa nesrečni človek — spregovorivši samo jedno besedico — zapravil si je vso srečo; denar se je spremenil v Če-piuje. Zopet na drugem mestu so prišli do polnih bednjev zlatega i srebrnega denarja, pa Srn maček jih je varoval, da jih ni bilo mogoče vzdignoti in odnesti. Tudi pri nas imamo zakopan »Sac« in sicer vrhu Orada. Tako se namreč iunnuje s hrastovjem obrasten hrib onkraj Suhorje, ki meji po jednej strani Kranjsko, po druge} Goriško, a po tretjej Istro. Nujbrži je bilo v starih časih na tem hribu zgrajeno kakšno večje leseno poslopje iu od todi ima hrib tudi svoje ime. Ko sem bil še majhen »fantek«, slišal sem starega TonjaČa o imenovanem »Šuctt« ta ko-le pripovedovati: Enkrat je nesel stari Erjavčan v Trst na prodaj polhen ko5 samih nmrvit {to so pri nas tabolka izredno sladkega okusa, srednje velikosti; ker so dobra, lahko jih je tudi prodati). K malu, ko pride v Trst, proda jabolka dvema gospodoma v nekej prav velikej hiši. Gospoda ga praSata: mož! od kod pa ste doma, ki vam rast6 tako dobra jabolka? No, tam na Suhorji sem doma, kder imamo enega »gospuda« ino svetega Miklavža v velikem altarji — odgovori Erjavčan. O jejdeta! če ste od tam doma, potlej gotovo veste, kde je su-horski Grad! Kaj ne bi vedel, saj imam prav tam dve senoleti: jedno v sredi, a drugo vrhi tega hriba, ki mu pravimo Grad — dostavi Erjavčan. Tržačana: Midva sva brala v nekej knjigi, da je na suhorskem Gradu »Sac« zakopan. Bi-li Ti naju hoteli peljati na vrh tega hriba? po-prašata Tržačana. No da! prav rad, — odgovori Erjavčan. Drugi dan se skupai odpeljejo iz Trsta proti Suhorji. DospevSl do Bibca, majhnega mlina pod naSo vasjo, prav tam kder se Padež steka v Suborco, pustć tukaj voz s konji. Erjavčan pa gre z gospodoma peš gori čez Marteževo senoŽet in dalje po Strmci na vrh grada. Ko tako srečno prikoračiio do samega vrba, ureže si eden od Tržačanov enoletno leskovo Šibico v bližnjem grmu; z isto trikrat udari po nekej Skrilji, zararmravši nekoliko čudnih besedi. Hipoma se Škrilj odpre in pokažejo se dolge stopnice v zemljo. Tržačana takoj gresta po stopnicah doli v votlino, pa tudi Erjavčanu prijazno namigneta, naj ide ž njima. K malu so bili v velikem podzemeljskem prostoru. N;i desno in levo so stali veliki bednji, polni samega zlatega in srebrnega denarja. Tržačana si vzumeta toliko od tega, kolikor sta ga mogla nesti doli do Bibca na voz. Erjavčanu pa rečeta, naj si le vzame denarja, kolikor bočo in v6, da bo mogel domov nesti, pi vzeti ni hotel nič, ker je bil zaradi »šaca« nekaj druzega sklenol. Ko sta prišla Tržičana z Erjavčanom ven iz podzemeljskega prostora, vzame eden od gospodov zopet enoletno leskovo šibico, ter ž njo trikrat udari čez votlino. Vhod se zapre in tla so bila tako cela, kakor poprej. Tržačana kreneta z denarjem nazaj v Trst, Erjavčan pa veselo mahne k svojim domov na Suhorje. Se isti dan je vse škrinje spraznol. Zaradi tega so se mu domači silno čudili; stari pa jim je večkrat rekel: »moučte, moučte! boste uže videli, kaj bo!« Drugo jutro na vse zgodaj poišče Er-javčin največje gretune (pleten ko$), take, v kakorSnih se vozi oglje; vpreže Štiri boljša goveda in haj li z vozom na vrh Grada. Tam si ureze enoletno leskovo šibico, ter udari trikrat ž njo po škrilji EDIN OST. enako, kakor je bil storil prejšnji dan tržaški gospod. Skrilj pa je ostala trna ista In se mu ni hotela odpreti. Moral je s praznim vozom domov. Upanja v zlato srečo vendar ne zgnhi. K maiu potem se napravi % nekoliko kopači na Grad. Ko- Eali so zdaj tu, zdaj tam. pa nič ne udo- ili. Popolnoma upanje Erjavčanu vendar Se ne ugasne. Oipravi se v Trst k onima dvema gospodoma. Zakaj je tja šel, dragi čitatelj, lahko ugane.*. Ko pride v Trst, pa ne more več najti dotične hiše; no, tudi vse skrbno pozvedovanje po onih gospodih je bilo zastonj. Erjavčan pa se je ao smrti praskal za ušesi, zakaj si ni denarja takrat nagrabil, ko je bil za to pravi čas. Se dandenes je oni »Šac« na suhor-skem Gradu, in menda tam ostane do sodnega dne. J. V. Pristava pri Tržlčt na Gorenjskem 5. novembra. Gotovo, dosti je dopisov po časnikih, ki nam dan na dan javljajo žalostne vesti, da je zdaj tukaj, zdaj tam gorelo. Skoraj povsodi pa lju ije hvalijo gasilni društva, ki so še do časa prihitela na kraj nesreče, ter daljni požar zabranila. V pondelek 5. t. m. ob 3. uri zjutraj je začelo goreti v Kovorji, dobre pol ure od Tržiča. Bilo je, kakor se sodi, navlaŠč zažgano, kajti v enem letu je bil v tej ▼asi uže trikrat požar. Zločinčeva roka je pravi čas izvolila, kajti zdaj ima km^t pod streho vse pridelne, katere si je mej letom s potnim čelom pridobil. Ko se je začulo po noči plat zvona, vrelo je vse k pogorišču. »Saj morajo vsak čas doiti tržiški vatrogasci«, govorili so ljudje, saj ni več sem, nego dobre pol ure, potem uža ustavijo ogenj. Toda tisti, katerih so ljudje leljno pričakovali, niso prišli, razen enega, kateri se je res prav vrlo in neustrašeno vedel. Le je enemu mogoče priti, zakaj pa drugemu ne? Z združenimi močmi bi se bilo dalo rešiti Se marsikaj, kar je pogorelo. Pogorelo je 5 poslopij t. j. 3 hiši in 8 hlevi z skednji. Pri enem gospodarji je zgorelo 8 goved in 3 konji. Sama živina je bila vredna nad 1000 gld. Vse škode je na pogorišči od 8—10 tisoč gld. Povsoui se je slišalo zabavljanje na tržiSke vatrogasce, češ, Čemu so, ker ne pridejo na pogorišče. Trikrat je uže tukaj gorelo, pa jih še nismo videli. Ali samo po TrŽiči cigare gase? Mlado društvo bi se moralo precej iz početka pobrinoti in pokazati, Čemu je. In ali niso prav bližnje vasi okoli Tržiča, ki na vso moč obrtnijo, od katere ima Tržič svoje ime, pospešujejo? Prav te vasi največ pripomorejo k njegovemu blagostanju. Brat od brata, prijatelj od prijtelja ne odtegne v nesreči in potrebi roke. Tukaj je bilo nasprotno. Tržičanom pa bi o tej reči lahko z Gregorčičem rekel: Kedor pa srečo vživa sam, Naj Se solze preliva sam. Človek v sreči ne pozna nesreče bliž-njega v popolnej meri. P—. Domače in razne vesti. TržaSke novosti. V nedeljo so na domu aretirali urednika »Indipen-dentejevega. Kiccardo Zampieri. Preiskali so tudi uredne prostore imenovanega časopisa in tiskarno Tomasich. Temu je dal la povod, kakor pravijo, neka kritika o novem tržaškem duševnem proizvodu »Ma-rinella., ki 8e zdaj predstavlja v gledišču »Politeama.« L,* oppressor' d sempre odio-so«, je menda zapeljal i Zampieri-ja. No, opera Škili čez mejo, a tu povemo, da slovo »Marinella« nI tržaško, pač pa be-nečansko — in »Marina* je pa »slovansko.* Stiyo obleko se hočemo ponašati. »Indi-pendente« svojimi »uredniki* nema posebne sreče. Se ne utegne priti jeden iz zapora, uže drugi je na vrsti, da maršira v kletko. Nesreče. V petek so v kočiji odpeljali t mestno bolniSnico 94 letno Eizo Ben-venuti iz Pirana, bivajočo v ulici »S. Mi-cheleu h. št. 9. Ta stara žena je nesla prošnjo v tukajšnjo namestnlkovo palačo, a na stopnicah se jej spodrsne in pade, ter se hudo poškodva na glavi. — Mrtvaški voz. O tem se malo kedaj kaj sliši. Ker ima Rojan skupno pokopališče /. mestom pri Sv. Ani, mrtvaški voz iz bolniš-njce bodi po mrtvece v cerkveno m-tvaš-mco, da jih odpeljava na pokopališče. Te dni je drdral po Belvederju in nekj 45. letno žensko povozil. Poškodoval jo je na hrbet, vsled česar je morala iti v bolnišnico. — Umrl je v Lazzarettu n^k ubog popotnik, ki je v Trst prišel na Liovdo-vein parniku »Urano», ki se zdaj nahaja v kontumacu, utnrl je za bronhito, n i kate rej je uže več let bolehal. — V soboto v poludne se je penesrečil 3 ietni zidarski učenec Kolavčič, bivajoč na Greti. Ta |e padel ni z tramovja na tlak vjulici »»Ml' Arsenale«, kder se uprav zdaj popravlji komunalno gledišče, ter na mestu ostal mrtev. DjsII dr. Pardo je le mogel ft • njega smrt konstatirati. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico k sv. ,ju3tu. Njegov oče sedaj dela v KrivoŠijih pri ondot ifh c. k. »grad-bah. Ubo^a roditelja. - Moral je iti v bolniSnico 13 letni učeneo France Mrak, ker gaje pes lesnega magacina v ulici Belvedere Št. 35 nevarno vgriznol na več krajih života, — Peter C., hlapec mesarja P., gnal je v soboto v klalnico pri sv, Ani 7 volov. Ko so dospeli pred stanovanje kamnoseka Antona B. h5. št. 156 na ister-skej cesti, jeden volov skoči na odprto dvorišče, ter z rogom sune v levo oko mlado dekletce gosp. B. in jo nevarno rani.— Odnesli so v bolnišnico. 35 letno služkinjo Ano Zlatoper, ker seje hudo poškodovala na čelo vsled božjasti. — Oslovski vgriz. 15 letni mladenič je moral iti v bolnišnico si zdravit hudo poškodovano roko. Tega je osel vgriznol — V četrtek popo-ludne se je na parniku »P. P. Vergerio« odpelj alo v Koper do 113. osob. Alojzij T. vraČaje se domov, poln sladkega Koprčana pade razkrova v morje. Hitri mornarji ga rešijo iz nevarnosti. Požara. V petek popoludne je pričelo goreti v nekej hiši v ulici »S. Caterina«. Pogorelo ie več kosov sobne oprare. Ogenj so pogasili domačini Se predno so vatrogasci došli. Ker dotičnega gospodarja ni bilo doma, morala je ostati straža, da mu varuje ostalino. — V petek po noči je pričelo goreti v nekej hiši v ulici »del Ronco«. Zgorela je jedna omara in vrata v kuhinjo. Ogenj so pogasili domačini. Pretep in nož. Hanta Andrej, 63 letni Goričan, mizar, bivajoč v ulici Media Št. 283, delal je v kampanlji v Rocolju: iu pa se spri z ondašnjim kmetom, ki ga je hudo pretepel in mu jedno ro^o poškodoval. — Kočljaž, o katerem smo uže poročali, da ga je nekdo dne 30. oktobra v ulici »Belvedere« zavratno napadel in z dletom v glavo sunil, umrl je v četrtek popoludne v bolnišnici. Njegovega ranilca N. A. mizarja so uže zaprli. Jožef P., kotlar, Benečan, stanujoč v Milab, moral je iti v bolnišnico zdravit si hude rane na životu. On pravi, da je v petek bil na pokopališči pri sv. Ani, na cesti pa so ga štirje napali, in brez uzroka pobili. PodČuvaja v mestne j ježi, onega Ivana Lovrinich, ki je šel na roko političnim kaznencem, kakor: Contento, Balbinutti, Dragicchio etc. in vsled tega bil obsojen v Šestmesečno ječo, v saboto so Iz ječe izpustili. Mf. Svetino, tisto žensko na Greti, ki je lastnega novorojenca v potok odnesla, so te dni iz zapora izpustili, da doma čaka konečne obravnave. Samomor. V zadnjej hiši na podaljšanem »Accquedottu« na desno je v nedeljo skočila neka mlada židkinja, Flora Levi, iz druzega nastropja na dvorišče in si je prebila čepinjo na glavi, ter umrla v ponedelek. Uboga je bila slaba na duhu, in doma so jo nekda tudi nekoliko zmerjali, vsled česar je v togoti hitro odprla okno in skočila na dvorišče. natevža Pogačnika pogreb je bil zadnjo soboto jako lep, vdeleŽba prav obila; ljubljanski poStni uradniki so mu poslali vrlo lep venec z slovenskim napisom na trakovih. — Tudi mej uradniki zarja vstaja 1 Ženski oddelek delalwke*a podpornega druitva napravi dne 35. t. m. koncert 8 petjem, godbo, deklamacijo itd., v zgornjej dvorani »Monte Verde«. Plesne vaje priredi, kakor čujemo, letoSnjo zimo ob nedeljah pri »Monte verde« v gorenjem salonu, odsek tržaškega »Sokola«. Natanjčneje o tem naznanimo prihodnjič. Vabilo na veseli večer, kateri priredi pekovsko pevsko drultvo »Jadranska taria« v nedeljo, dne 11. t. m. v gostilni •Al Tirolsse«, Via del Ponte za Portico. Veselice spored bode obsezal razne pesni in govore. Začetek točno ob pol Štiri uri popoludne. — Udje so prosti vstopnine. K obilnej udeležbi uljudno vabi Odbor. Štipendiji. Razpisuje se Štipendija letnih 150 gld. ustanove Nicol6 Mazzoni za dijaka mestne gimnazije, Tržačana in ki se nahaja vsaj v IV. razredu. Ta štipendija traje do završetka bogoslovskih študij. O podaritvi razpolaga mestna delegacija. Prosilci naj ulože svoje doku-mentovane molbenice pri tukajSnem magistratu in v teh naj izrekć, da se posvete duhovskemu stanu. Razpis traje do 15. t. m. PriČetkorn šolskega leta se razpisuje Štipendija letnih 300 gld. ustanove Jakob Anton d' Alessio« za dijaka, ki se posveti juridičnim Študijam na dunajskej univerzi, in ki je z ustanovnikom v sorodstvu. Ako tacega ni, pripade stipendija mladeniču plemenite obitelji izfGorice, osobito iz Gradiške. Uživanje štipendije traje do končanih juridičnih Študij. Prošnje, odposlane na c. k. vlado v Trstu, • naj se ulože do 30. novembra t. 1. pri c. k. okrajnem glavarstvu v Gorici. Izpred sodnlje. Te dni so bili sojeni in ob^ejeni ti-le : 351etni Peter Lena. čevljar iz Trsta, ki je uže večkrat stal pred kazensko sodnijo in se je nekoliko let celo uČilslovenšČine v belej hiši v Ljubljani, bil je tožen zarad ražaljenje cesarjeve osobe in straž ter je dobil 1 leto težke poostrene ječe. Martin Počkaj iz Potoč pri Senožečah, bil je tožen, da se je respicijentu na • Scali santi« ustavljal in ga prijel za vrat, ko na je vstavil zarad kontrabanta. Sod-nija ga je obsodila le na i mesec zapora. Nekega Antona Blonda, fakinaiz Trsta, uže poznanega tata, je sodnija obsodila na 2 leti ječe zarad tatvine. Goriške novosti. Prvi slovenski otroški vrt v Gorici začne k malu svoje delovanje; učiteljici je uže dobljena in stanovanje tudi nže preskrbeno. Društvo »Sloga« zdaj vabi slovenske stariše v Gorici, naj svoje otroke vpisujejo v ta slovenski otroški vrt. — a tem je storjen lep napredek v goriškem mestu, gotovo se odslej toliko otrok ne pofurlanl v tem mestu, kakor se jih je dosedaj. — Tudi goriška slovenska posojilnica napreduje, začele so pristopati tudi ženske, služabnice, in sploh ljudje nižjih stanov. — Zdaj ima Gorica tri prekrasne naprave v hrambo slovenskega elementa in te so delalsko društvo, posojilnica in otroški vrt. — Tudi Cecilijansko petje se v Gorici kaj lepo razvija. Pridno se goji to petje v raznih goriških zavodih in pristopilo je v zadnjem času k cecilijanskemu društvu mnogo odličnih osob z vsega Goriškega. Deputacija ljudskih učiteljev z Goriškega se je te dni poklonila novemu knezo-nadškorii. — V Trstu dobro poznani in čislani rodoljub g. Ivan Dekleva, ravnatelj užitninskega urada v Gorici, oženil se je te dni v Mirnem pri Gorici z gospico Ivanko Hausnerjevo, hčerjo vrlega narodnega trgovca. Srečo Želimo I X materije nam pišejo dne 4. t. m.: V Stopah so ukrali kontrabandirji Čiči 10 ovac; tatov Se niso dobili, a poznale so se v blatu čičke opanke. Za 10 ovac so pustili v hlevu 6 palic. — Na GradiSici je nek Jože, znan muzikant, svojega očeta dobro natolkel, potem pa inater na glavi močno rani), ter jej več z6b izbi*. Proklete take roke! — V Orebki poleg Materije je nek mož v pijanosti tako nesrečno pade), da si je razbil glavo in k malu potem umr). Zapustil je 4 otrok ženo in starega očeta. Oj pijanost, kaka nesreča je ona! Prva krepost moža je treznost in zmernost; pijanec je največi, nesrečnež na svetu. Gosp. F. Stajer, dosedaj notarski koncipijent v Vipavi, je, te dni v Gradcu izvršil notarski izpit. Čestitamo! Zopet imamo enega izvrstnega, rodoljubnega notarja več in se je nadejati, da ostane na Notranjskem kder je jako priljubljena in na narodnem polju delalna osoba. i Franjo Remec, c. kr. telegrafski uradnik v Ljubljani, umrl je 4. t. m. zjutraj. Pokojnik se je porodil 1. 1850 na Rupi nad Kranjem, šolal se na gimnaziji v Ljubljani, potem pa stopil pri telegraf-nem uradu. V svojih prostih urah se je pečal zlasti z ruščino, ter pod imenom Kmetov preval mnogo ruskih proizvodov na slovenski jezik. Izmej teh so bili pri-občeni: A. Maksimova »Lov na tigra«, Vsevoloda Solovjeva »Dvojna prikazen«, M. Rudakova »Drag medved«, »Strašen dolg« in »Stari Gud» od Vsevoloda Solovjeva. Za »Matico Slovensko* je preložil letos Turgenjevljeve »Lovčeve zapiske«, nekoliko tvarine se pa utegne nahajati me) njegovo zapuščino. Pokojni Remec je bil izredno nadarjen in neumorno delaven, vsekdar pa odločen, neustrašljiv narodnjak. Rajnikje živel kot tel. uradnik tudi mnogo let v Trstu od kodar so mu brzojavi ni uradniki poslali lep venec z slovenskim napisom na trakovih. Vsak,kdor jepomal-to plemenito dušo, hrani mu najlepši spomin in obžaluje njega prerano smrt. Pogreb je bil včeraj; vdeležili so se ga vsi natorni krogi, in bil je tak, koborŠnega zasluži tak plemenit rodoljub. Mi pa mu hrani mo spomin za vse čase. O zadevi Koledarja b kaži- {)otom po Trstu naznanjamo, r*a bode še e sredi meseca decembra^zgotovljen, kakor smo uže razglasili. Tedaj ga zdaj še ne moremo nikomur poslati. Prosimo potr-penja 1 Gospodarske in trgovinske H Poitne hranilnica. 6. t. m. je poštna hranilnica vpeljala neko jako koristno ir. denarni promet silno pospešujočo novotarijo; vpeljala je namreč nakaznice v obliki takozvanih čekov (cbeques). Tisti uložniki, kateri imajo pri poštni hranilnici nad 100 gld., morejo zahtevati, da jim poštna hranilnica Izroči knjižico, v katerej je 50 blanketov za take nakaznice (čeke). Te blankete je treba le spolniti, zapisati na nje nakazani znesek in pa po tpisati in potem se lahko pošlje tak ček mesto denarn, komur koli v plačilo. Kedor prejme ček, ga lehko naprej da v plačilo, da se le kedo v 14 dneh predstavi pri glavnem uradu poštnih hranilnic na Dunaju, kder se znesek izplača, pa je vse v redu. Ako pa kedo želi, da se njegov Ček izplača kje drugod in ne na Dunaji, po'.eui ni treba druzega, nego da napravi na drugo stran čeka takozvani »Žiro«, to je, zapiSe: »Plača naj se N. N. v N.« in pošlje tako žiriran ček glavnemu uradu poStnih hranilnic v Reč. pa ne plača nič poštnine, in centralni urad precej preskrbi, da dotični dobi denar na pošti v predpisanem kraju. — Vsako nakazano svoto mora si dati dotični na pošti svojega kraja odpisati na hranilnični knjigi, ako pa tudi tega noče, založi knjižico pri poStni hranilnici, katera mu da list o pologu in na podlagi tega lista more potem nadalje nakazovati, pa tuli denar ulože-vati. ker vse potrebnu vknjižbe v knjižico p eskrbi potem poštna hranilnica sama. Narejeno je tudi tako, da morejo poto-potovalci povsod denar vložiti, pa tudi potegnoti. Tudi za take ljudi, kateri innjo le male svote v hranilnici, je preskrbljeno, da morejo do zneska do 20 gld. vsak dan le proti pokazanju knjižice na vsaki pošti, katera zastopa hranilnico, in proti pobotnici potegnoti. - S tem je torej denarni promet velikansko zlajSan in je bankirski načtn plačevanja omogočen celo oa deželi. Po tem takem ne bode skoro nobenemu treba, da drži denar doma; ampak imel ga bode lehko sigurno na obresti naloženega, pa bode lehko tudi vsaki dan Čez njega razpolagal, kakor mu ljubo. — Poštna hranilnica je storila s tem velik korak v napredku, in Če se je uže dosedaj priljubila, se bode odslej Se bolj. Mi-nisterstvo, ki pa tako praktično dela, zasluži pohvale, ker to je znamenje, da se tudi v Avstriji polagoma otresajo strožega birokratizma. V mesecu oktobru so po vsej Avstri|i uložili ljudje v poštno hranilnico 589.004 gld. 19 kr., za blizo 65.000 gld. več, nego v septembru. — Od 12. januvarja do konec oktobra pa je došlo v poštne hranilnice od 1.593 008 uložnikov 6,496 559 gld. 58 kr. — Kakor se razvidi iz poročil osrednjega urada poštnih hranilnic, se pri nas ta zavod boljše in hitreje razvija, nego v drugih državah. Nove poštne hranilnice so se odprle v mesecu oktobru v Torre, Vertineulio v Istri, Nona, Sale, Zlarin v Dalmaciji. Preiskava. V novejšem času je več znanih sodnijskih kemikov profesor Oodefrog v Be&u (dr. Bischoff v Berolinu t* pro/cfor Michatul v Uenf-u) preiskovalo uŽe poprej od prvih evropskih avtoritet ocenjene in občinstvu tako priljubljene švicarske kroglice (pirole) lekarnarja R Braudta in prepričali so se, da so vedno enakomerne po naznanjenej formuli napravljene ter da ni v njih nobeno truplu škodljive, drastično delujoče snovi. Te preiskave se ponavljajo vsako leto po dvakrat, v kateri namen jemljejo omenjeni g. kemiki R. Brandt-ove krogljice iz raznih lekarn ln se bode rezultat teh preiskovanj redno naznanjal. Lekaria R. Brandt-a prave, nepokvarjene Švicarske krogijice, katere hitro pomagajo pri slabem prežvekovanju in sploh pešanju rediv-nih organov (bolezni v Želodcu, na jetrah in na žolču) dobe bb po 70 soldov škatljica v vsakej lekarni avstro-ogerskej, in imajo vedno na etiketi bel križ v rudečem polji ln pa podpis R. Brandt. Tržno porodilo. Kava — malo kupčije, ker imetniki terjajo uže previsoke cene. Sladkor — malo kupčije, cene nespremenjene. Sadje — prav tako. Olje — v dobrem obraitu, cene jako trdne. Namizno 76 do 90 gld., jedilno 40 do 44'/, gld. Petiolje — cene trdne na ll1/, gld. DomaČi pridelki — malo kupčije, cene slabe. Žito — malo kupčije po Šibkih cenah. JSfono — še precejšnja kupčija, cena od 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 60 kr. Poftlano. Dolžnost me veže, da se vam zahvalim za vašo dobroto, da Bte se potrudili, priti na grob moje nepozabljive matere, s zapeto žalostinko ste počastili nepozabljivi spomin umrle, ki v hladnem grobu počiva. Olajšali ste ini srce. kakor tudi mojemu ljubemu očetu, z milo pesmico, katero je čula moja mati gori v raju, kder ni solz; zahvaljujem se vam vimenu mojega očeta, da spoštujete kot dobri prijatelji in narodnjaki svoje prijatelje, znance in nas oba; ne vem najti besedi, s katerimi bi se mogel, dragi pevci in domoljubi, vam bolje zahvaliti, le izreči moram, Bog vam plati vaš trud, Bog vus osreči, bodite zagotovljeni, da vaši glasovi done do onkraj groba na uho moje nepozabljive matere, katerej naj bode zemljica lahka! Frane Lulik. Javna zahvala. Podpisani se prav srčno zahvaljujem tako mlademu fantiču Frane-tu Lulik-u, ker je jako izvrstno in srčno govoril dne 2. t. m. na grobu svoje nepozabljive matere, in pekovskemu društvu za žalostinke, katere so peli njega pevci na njenem grobu. Dal je s tem prvi in dali so drugi lep izgled svojemu narodu. Ivan Skočir, trgovec in ud pekovskega pevskega društva. Poslano. Opozarja se na denašnji inserat gospoda Filip«. Fromm-a. edinost. NOVA LEKARNA „ALLA GIUSTIZIA" {k pravici) MARKA RAVASINI ra kolodvorskem trgu (piana delta Stazione) bole vedno previđena se svežimi ieki napravljenimi po najzvedenejŠih rokah, in z vsemi lekarniškimi posebnostmi inostran-skimi in domačimi, kemičnimi izdelki in mirodijami (drogatni) ranocelniškimi pripravami in k njim spadajočimi stvarmi, predmeti za kemične laboratorije in z vsem, kar potrebujejo lekarničarji in obrtniki. 6-1 Govori se: italijansko, nemško, slovensko in francosko. Dr. IVAN BRUNETTA, zdravnik, ranocolnik in ostetrlk sprejema bolnike vsak dan od II do 12 ure dopoludne in od 4 do 5 po-ludne v lekarni MANZONI, Via alle sette Fontane N. 1. V omenjenej lekarni se govori slovensko in uboge se leči brezplačno, g Portlandski in Romanski Tht Singer Manufacturing& C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo *«* daje za pel let* poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent 13—7 V Jrstu, Corso, palača Modello Sivanke ta Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. najboljše -vrste i po zmernih. cenah renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail). Zastop in zaloga pri Schnabl & G. Via Carinila 1». 12-9 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, se-salk (pump) maSinsko olje, jermene itd. Čudodelni plašter (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja Se tako močan glavobol, vse bolečine živcev in rcv-matumu v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po ne-stevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu v Trstu; dobiva se le v lekarni 10-4 AovJ«, Cono it. 47. Gospoda Gabrijelu Piccoli, lekarju v Ljubi ani. Vaša «Franoova esenca« je edino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega Po vsakem zavžitji ml je ložje in bolje. Kamnje pri Čer-nici 1883. Josip Sovdat, Župnik. Enajst let Že trpim na zabasanji in he-meiojldah In ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor VaSa »Fran-cova esenoa., za katero se Vam najlepše zahvaljujem. Jvan Zekrou, Gorenje Ležeče. Kranjsko Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne »Franesve esence«. Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883. Marija Dnlinsh. Prosim uljudpo za 2* steklenic Vaše •Franoovc esence*, ki je nedvondjivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste. Pulj meseca decembra 1882 Josip vitez Scnrdtli, c. k. policijski komisar. Vašo «Franoovo eseaoe* s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za 24 steklenic na povzetje. 16—r Trdnjava Ivanič na Hrvaškem avgusta 1883. Josip Marničič, usnjarski mojster. Fraaoeva esenoa je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno »z zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v Želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in preme-njalno mrtlico. zabasanje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če «e v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr. fc C- k. priv. tovarna Najelegantncjšc Obleke za gospode in otroke, kakor tudi narodne obleke za male in odraščene dečke. Velikanska zbirka po stalnih najnižjih le mogočih cenah. Posebnost »Nouveautes«. Podružnica pri 10-4 ALEKSANDRU EISENSTAEDTER v Trstu. Corso št. 2. H0~~ Brez te varstveni t namile, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejtno. Cvet zoper trganje po dr. MaliCu, je odločno najboljše zdravilo zoper proliti ter rcvmatiiem, trganje po udih, bolečine v kriit ter iivcih, oteklino, otrpnele vde in kite itd., malo čara če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo * cvetu toper (V*ratv. intmki.) trganje po dr Malinu* s traven stojeim tnamenjenem ; 1 steklenica 50 kr Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašnlj, hripavost vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. f.6 kr Korletncjsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 20—9 Pomuhljevo (Oorsch) jetrno olj«, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi ururadljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne Binele bi se v ni jed nem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočlle pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenlb udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obiatnih boleznih, v škatljah & 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljaml 1 gld. 5 kr. Ratpoill)ava se le Jeden zavoj. NaroČila iz dežele izvr86 *e takoj v lekarni pri „samorogu" Jut pl. TmkdC2y-fst na mestnem iryu v Ljubljani. J. Sclreiber & Neffen. F»rva in naj veča avstro-ogerska tovarna predanega in litega »tekla. Centralna zaloga: Dunaj, Alsergrund, Liechtensteinstrasse 22-24, ZALOGA OGLEDOV: Stadt, Tegethoffstrasse 3. Nr. 1531 Nr. 1812 Nr 1011 Waitznergasse 18. Zaloga za v Cesko: t Pragi. Heuwagplatz 27 neu. 2Eh '/* •[„ btra, '/. Vi. 7. litra Najveća štednja za gostilničarje, kavarnarje in gospodinje. steklena posoda. 'U 7. litra, iz litega in prešanega stekla Vrčki za pivo, vrči za kavo, kupice za vodo, keihe za vino, krožniki, skledi, namizni nastavljači, desertna posoda Itd. v notranjskem in Inostranskem a^era-zToi-vlji-va, imenovana. — NaŠ izdelek je pripoznan, kakor najboljši in je bil vsled tega z nepričakovanim uspehom vpeljan v naj vej« restavracije in po vsi h štedljivih gospodinjah. 3—1 Naznanja se si. občinstvu, da ker bo letos god sv. Martina v nedeljo II. t m. zatoraj bode v Prošeku tudi navadni somenj prav tisti dan. V. p. IM eprevarliivo ! u*p»h garantiran! Znesek dobi vsak pre-"" cej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč | Rohor a nlliim (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela proti pleševosti in izpadanju las. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah mi«r napeli! po gld. 1.50 in stekle-nieah za poskuftnjo po gld. 1. Dobiva se: J. Grolich v Brnu (Brtinn). - V Trite pri Pavlu Rocoa. - V Gorici pri 6 Crlstofolettl. V Zadru pri K. Androviefe. C Sllhavy, FIumo. Nobena prevara! 10—3 Tam se tudi dobiva pristna Grolleheva karpatska ustna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust, narejena iz. zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, steklenica po 60 kr. Lie jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. FroimD0Dmj. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki ao naatale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico ; vsled teh raz-mer se ie na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Washla«tonsko žepne ore ao najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirana in giljoSirane ter so amerikanskega sistema. Vse ure so natanko repasirane ter fla-rantujemo za vsake ore pot lot. V dokaz gotovega Jametvs Is otrego se-lldaostl, prevzamemo s tem dolžnost javno, ta vsako neprlsteJeSe uro nazaj vzamnmo In t drugo zamenjamo. , „ iOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. Izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaalijonom itd., preje ieden komad gl. 25, zdfitf le gl iO 2q. IOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristanim ploSčnatim steklom, natančno na sekunde repaelrane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le glT 7-26 IOOO komadov ur na valje (cilinder-ur) v piljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim pMčnatim steklom, tekočih na 8 rubinih. Tino repasirane, z verižico, medaljonom, in baršunastim etuijem preje gl. 16, zdaj le gl. 6 60 IOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotneea srebra, odobrenega od o kr. denarnega ursda. tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld. 27, zdaj pa samo gl 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega 13 totnega srebra, odobrenega ot o. kr, denarnega urads, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi benecijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. IOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri HA se zastonj tudi jedna urna vq-rižica, medaljon, baržunasti ctui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 36, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. IOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. lOO zdaj gl. 40. 660 komadov ur za stene v finem emall okviru in 7. bilom, repasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: der 12—2 Uhrenfabrik FROMM, Wien, Obere Donaustrasse 107. Lastnik, drufttvo »KD1NOST«. — Izdateij in odgovorni urednik: JOSIP MILA.N1C Nova tiskarna poo vodstvom F. HUALA v Trstu.