The Word of God Božja beseda
Slovenian Religious quarterly October-November-December-2012 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu
Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721
Glavni urednik in upravnik:
Toni Burja, C.M.
e-mail: antonioburja@rogers.com
Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945
Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami
Poverjeniki:
Montreal: Rev. Franc Letonja, C.M. 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286
Sudbury: Ga. Francka Stopar, 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7
VSEBINA
Iz koledarja
Novi leto................97
Voščilo..................98
Herod! Zakaj noriš? .....100
Svetovni drobiž..........102
Od Atlantika do Pacifika
Iz Žup. Brezmadežne ... .106
Pri Mariji Pomagaj ......107
Sv. Vladimir v Montrealu .110 Sv. Gregor v Hamiltonu . .112
Zahvale .................114
Božična in novoletna voščila ..................117
Za dobro voljo...........128
ET0 VERE a;
NASLOVNICA: Najsvetejše v jaslicah in v monštranci na oltarju. Cerkev Brezmadežne Device Marije čudodelne svetinje.
NOVO LETO
Kaj vse si zaželimo za novo leto? Veliko sreče, zdravja, poguma in moči, veselja, zadovoljstva - ter čim manj nadlog, trpljenja, žalosti. Kot kristjani bodimo predvsem ljudje upanja! Razlog upanja imamo - to je Bog med nami, ki najbolje ve, kaj potrebujemo. Brez Božje vednosti nam ne pade las iz glave. On je Gospodar našega življenja, tudi človeške zgodovine, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ali ni ta vera najgotovejša vodnica v leto, ki je pred nami? Če je Bog z nami, kdo je zoper nas? Če imamo Boga, ki je Oče in njegovega Sina, ki je Bog z nami in v nas, kdo je zoper nas? Z Bogom ima naše življenje smisel: naša sedanjost, preteklost in vsa prihodnost, tja do večnosti.
Marija je vse stvari ohranila v svojem srcu in jih med seboj povezovala ter tako odkrivala njihov pomen. Tudi mi, ob raznih dogodkih, ki se nam pripetijo, se lahko v globini svojega srca sprašujemo, kaj Bog misli z nami. Nič ni slučajnega v življenju. Po Kristusu in njegovi Materi smo prejeli svobodo božjih otrok.
Vsakdo naj zase pomisli: "Kaj si zase za to leto želim? Kaj potrebujem?" Potem to izročim Bogu. Narediti pa moramo načrt. Sklenimo spremeniti kar čutimo, da je potrebno spremeniti. Če prosim za zdravje, moram morda bolje zanj skrbeti tudi sam. Če prosim za družino, domače, se moram več zanje zanimati, zanje nekaj storiti.
Kako bomo to leto znali prisluhniti načrtom, ki jih ima Bog z nami? Potrebujemo molk. Tudi Bogu bi radi veliko povedali, pa se izgubimo v obilju besed, si očitamo razstresenost in znova nas vase potegne trušč okolja, tempo časa in nemirna skrb. Ali si bomo znali vsak dan vzeti nekaj trenutkov za to, da prisluhnimo Bogu? Pet minut molka pred Bogom za dnevni pogum. Minute, ko bi nas prevzela zavest Božje navzočnosti, minute ko bi občutili srečo biti kristjan, minute ko bi dobili moč za drobno življenje celega dne, saj ga moramo živeti za večnost. Minute, ko bi v nas bil mir, ki je sad duha. Ali bomo hoteli ob Marijinem zgledu vere in usklajenosti z Bogom uresničevati Božji načrt v letu, ki je pred nami?
Zato moram začeti vsak dan znova. Vsako jutro naj se zavem svojega bivanja, vsak dan naj bo pred menoj kot novo poslanstvo, vsak dan naj začnem z novo močjo, vsako jutro naj sprejmem svoj dan, da ga napravim lepega, bogatega. To ni izgovor slabičev. To je modrost svetnikov, je napisal g. Sodja. Zato so uspeli. Moja prošnja je: "Gospod, odpri svoje roke, brez Tebe sem nič!"
Iz razmišljanj g. Franca Sodja CM
VOŠČILO
(vredno, da se posreduje naprej)
([^O^asilje, nerazumevanje, napetosti, pomanjkanje, krivice,
^^brezposelnost, vojne in lakota ... to je temna in grenka stran sveta, ki v njem živimo.
Sredi tega sveta išče človek luč upanja. Milijoni iščejo svetlobo, ki sije skozi okno na njihovo bolniško posteljo - če jim socialni sistem to bolniško posteljo sploh omogoča. Milijoni v bolečinah - telesnih ali duševnih - upajo na nekaj lepšega, boljšega in svetlejšega.
Leta 1955 je francoski duhovnik Francois dejal: »Zdi se, da ubogi nikomur ne koristijo, še manj bolni in invalidi. Ti niso osvetljeni z reflektorji; izključeni so iz verige človeštva.« Žal, kako to še drži danes ...
ln vendar - vsi iščemo Luč!
Vstani in se napoti proti Luči! To je projekt, vreden celega življenja.
Drage sestre in bratje v Kristusu, osvetljeni z Lučjo neskončne božje ljubezni poskušajmo vsi - ne glede na naš položaj: študent, 'ne-študenf, oče, mati, duhovnik, bolnik, invalid, trpeči ali zdravi - postati ogledalo te Luči. Naj naša srca, napolnjena s skrivnostjo Božiča, postanejo okna upanja in vrata ljubezni za vse, posebej za tiste, ki ne morejo videti niti svetlobe dneva niti Luči. Naj naša srca postanejo drug za drugega vir veselja, posebej za tiste, ki v svojem fizičnem ali duhovnem trpljenju ne morejo več zaznati blage Luči Betlehema.
»Toda, jaz sem tako majhen, slaboten, bolan in osamljen ...To je zame preveč,« se nam pogosto zdi.
Prijatelj, sestra, brat - pogum!
Ali se ni nebogljeno Dete, odvisno od človeške skrbi in ljubezni staršev, rodilo v revščini in siromaštvu betlehemskega hlevčka? Ti, ki se čutiš majhnega, slabotnega in nebogljenega, spoznaj se v Kristusu,
ki ti je tako podoben; še več, ki želi postati Ti od svojega rojstva do smrti na križu. Brez čudežev se že dotika tvojega srca, tvoje duše, dojemljive za blagost in nežnost Njegove ljubezni.
V osrčju pluralistične in sekularizirane družbe, ki jo pogosto prikazujejo kot neverno, naša katoliška navzočnost in naš prispevek tej družbi izhajata iz zvestega, pristnega, kritičnega in služnega dialoga. Naš prispevek je sad izkušnje, ki izvira iz globoke in pristne vere. Naj nas prevzameta moč in veselje do nove evangelizacije. Pri tem naj nam| pomagajo pristno zakramentalno življenje, uresničevanje evangeljskih svetov in prizadevanje za uresničevanje pastoralnega načrta Cerkve na Slovenskem. Ravno v Letu vere prosimo, da betlehemska Luč zažari v nas tako, da te besede ne bi bile zgolj zapisane na papir, ampak tudi v naše srce. Tako bomo postali skupnost božje ljubezni in upanja. Če se je Bog učlovečil in postal človek ter v tem ni videl prevelikega ponižanja za svoje Božje veličastvo, to pomeni, da je človeško dostojanstvo neskončno. Zato naj leto 2013 postaja bogato v spoštovanju in priznavanju človeškega dostojanstva, v krščanskem razumevanju potreb in v tem, da bi svoje načrte vsi uresničevali v evangeljskem duhu.
Želim Vam, da bi Božja solidarnost s človekom vedno bolj postajala gonilna moč naših src, naših rok, naših nog in invalidskih vozičkov v naših prizadevanjih za sočloveka in bi ta svet bogatili z bratsko solidarnostjo. Tako bomo mogli vsi iti Luči naproti.
Želim vam vero v božično skrivnost! Pa tudi upanja, poguma in ljubezni polno leto 2013! Želim Vam obilo Božje in človeške bližine, posebno tistim, ki dan za dnem okušate grenkobo sveta. Dopustite, da On razsvetli vaša srca in v njih razvname ogenj vere, upanja in ljubezni, kajti On je vir in edino zagotovilo vsakega človeškega dostojanstva.
Leopold C. VALANT CM Ravnatelj Študentskega Doma Vincencij v Ljubljani in evropski kurat Krščanskega Bratstva Bolnikov in Invalidov
Božja beseda Oktober/November/December 2012
»Herod! Človek! Zakaj noriš?«

w
џ n

erod se je prestrašil, ko je izvedel, da tuji kralji prihajajo obiskat novorojenega kralja. On pa nič ne ve! Ali ni Cr" grozno? Kar na lepem, ko ni nihče kaj takega pričakoval! Po začetni paniki se loti poizvedovanja - učitelji najdejo podatke in vse razložijo.
Toda on se na napovedi prerokov ne ustraši več, ker ima svoje -zvijačne načrte. Kraljem naroči, naj gredo prvi, nato pa naj mu pridejo povedat, kako je z detetom...
Neumno je to, da se Herod prestraši! Misli, da je to nova zarota. In odreargira politično, taktično. Bal se je, da bi izgubil svoj položaj. Kako naj bi kdo drug odločal o njegovem nasledstvu? To ne more biti! Bo že on sam poskrbel za svoje nasledstvo! Nihče drug ne bo odločal, tudi v imenu Boga ne! On bo to preprečil, magari s pobojem vseh dojenčkov v Betlehemu in okolici, kar bo tudi hitro ukazal.
Toda on NIMA POJMA KDO SE JE RODIL! Ne ve, kakšne vrste kralj se je rodil. Še sanja se mu ne! Je prav neumen!
Jezus si ne želi njegovega prestola! Si ne želi ukazovati in vladati, kot vladarji tega sveta. Kot kralj bo kvečjemu ukazoval hudobnim duhovom - naj se umaknejo, ukazal boleznim - naj izginejo, ukazal smrti - naj se umakne, ukazal viharju - naj utihne, ukazal hromemu - naj shodi, slepemu - naj spregleda, gobavemu - naj bo čist, mrtvemu - naj vstane, grešniku - naj bo svoboden.
Jezus si ne želi njegovega bogastva! Jezusovo bogastvo je drugačno
in Herod mu ga ne more vzeti, ker ga niti ne pozna. Veste v čem je Jezusovo bogastvo? Malo pomislite. Jezusovo bogastvo ni v imetju in razkošju, ampak v tem, da živi v objemu Božje ljubezni. Ljubezni matere in očeta, ljubezni družine. Predvsem pa v ljubezni in objemu Nebeškega Očeta. To je Njegovo bogastvo! Bogastvo je, da živi v naravi, ki jo je Bog čudovito ustvaril, uredil in jo ohranja. V objemu sonca podnevi, lune in zvezd ponoči, v objemu vetra, morja, rek, hribov in dolin, zelenja, živali itd. V objemu preprostih in malih ljudi, ki so vsi Njegovi bratje in sestre. Kasneje pa predvsem v objemu ali družbi učencev ter vseh, ki so vanj verovali. Vse to je njegovo bogastvo!
Jezusovo vladarstvo je tisto, ki bo prineslo svobodo za vse. Predvsem svobodo zatiranim, luč tistim, ki sedijo v smrtni senci, varnost ogroženim, vero in upanje obupanim, svobodo vsem grešnim in sužnjem greha. Še več, ta kralj želi podreti pregrado smrti, odpreti vrata večnosti in še in še lahko naštejemo. Si upate kaj sami še dodati?
Kot Herod, tako se prestrašijo Jezusa Boga tudi mnogi ljudje vseh časov. Zaradi predsodkov! Koliko je predsodkov v zraku! In zaradi njih ljudje sami sebi onemogočajo pomoč Boga, pomoč tudi bližnjega. Je žalostno, ampak resnično. Tudi danes se nadaljuje zgodba. Nadaljevala se je v Jezusovem življenju, ko mnogi ga niso sprejeli in so ga zavračali že vnaprej. Niso poslušali njegov glas, njegove namene, njegovo oznanilo, njegova dejanja in dokaze ljubezni. Tudi čudeži niso zadostovali. Iz grdih predsodkov so ga celo križali in še prej strašno mučili ter poniževali. Iz predsodkov ga tudi danes zavračajo, mučijo in ponižujejo. Tako tudi Cerkev doživlja njegovo usodo, pa tudi tisti, ki se upajo biti njegovi učenci, ki se upajo delovati po njegovem vzoru in nauku.
Toda modri z vzhoda, iz tujih narodov, ga brez predsodkov sprejemo, obiščejo, prepoznajo, ga molijo in mu darujejo. Ali ni to čudno? Iz lastnega naroda kralj in ves Jeruzalem se prestrašijo, tujci pa ga z veseljem in radostjo sprejmejo! Saj vidite odkod je glavnina vernih tudi danes - iz tujih narodov, misijonskih dežel tega sveta.
Modri darujejo zlata, kadila in mire. Zlata kot kralju, kadila kot Bogu ali večnemu duhovniku, mire kot umrljivemu človeku ali preroku... Kaj mu lahko mi darujemo? Kar smo in imamo. Predvsem svojo revščino, da nas bo On obogatil!
Kdo lahko pride k Jezusu? Vsaka oseba in vsak grešnik! Iz vseh narodov! V njegovem življenju ga niso sprejeli le kralji, ampak tudi bolniki vseh vrst, obsedenci in tudi vseh vrst grešnikov! Mnogo utrujenih in obteženih, iz srca ponižnih... Kje smo mi?
Toni Burja CM
Papež vsej Cerkvi • "Vatican Insider" je objavil novico, da naj bi januarja 2013 izšla četrta okrožnica papeža Benedikta XVI., namenil pa naj bi jo veri. V njej naj bi papež v preprostem jeziku povedal zapletene in globoke resnice.
Leto vere • Vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone je 17. oktobra sinodalnim očetom povedal, da je papež Benedikt XVI. vse apostolske nuncije in druge vatikanske diplomate po svetu (apostolske delegate, stalne opazovalce ...) povabil na srečanje junija 2013 v Rimu. Posvetovali se bodo o svojih nalogah v letu vere.
Cerkev v Nemčiji • Münchenski nadškof kardinal Reinhard Marx je v pogovoru za Rheinische Post izjavil, da v katoliški Cerkvi v Nemčiji manjka "duha". »Cerkev preveč govori o strukturah in morali, premalo pa o svojem pravem cilju. Primanjkuje ji navdušenega prepričanja. Vprašati se mora, ali je Kristus resnično v središču njenega oznanjevanja.«
Zavetnik slovaških gorskih reševalcev • Apostolski nuncij na Slovaškem nadškof Mario Gior-dana je med mašo v nedeljo, 28. oktobra, vodji slovaške gorske reševalne službe Jozefu Janigi izročil odlok Svetega sedeža, da je bl. Janez Pavel II. novi uradni
zavetnik slovaških gorskih reševalcev. Janez Pavel II. je slovaškim škofom, ko so ga obiskali leta 1992, dejal, da je »prehodil vse te gore«. Slovaške namreč.
Monsignor 007 • Slovenski duhovnik, msgr. Mij Leskovar, voditelj protiobveščevalnega urada na vatikanskem državnem tajništvu, je bil imenovan za nadzornika ravnanja z zaupnimi gradivi, kar je nujno po kraji dokumentov in njihovem posredovanju javnosti. Novinarji so ga že razglasili za "monsinjorja 007" (oznaka tajnega agenta v Flemin-govih romanih o Jamesu Bondu).
Verske manjšine • Letno poročilo ameriške vlade o verski svobodi po svetu govori tudi o tem, da so verske manjšine v stiski ali so celo preganjane v državah, v katerih prihaja do družbenopolitičnih preobratov. Taki državi z najhujšimi kršitvami sta Iran in Severna Koreja, do kršitev pa prihaja tudi v Pakistanu, Savdski Arabiji, Indoneziji, Egiptu, Bahrainu, Rusiji, Iraku, Nigeriji in še marsikje drugod.
Več verske svobode v Nepalu • Predstavnik razpuščene ustavodajne skupščine Subash Nemwang je pri srečanju s predstavniki verskih manjšin v Nepalu zagotovil, da se ta država v prihodnje ne bo vrnila k hinduizmu kot državni religiji. To pomeni, da ne bo več
hindujska kraljevina in njen monarh ne bo več veljal za utelešenje hindujskih božanstev.
Nemiri v Siriji • Melkitski patriarh Gregorios III. Laham se je zelo razveselil, ko je 16. oktobra med zasedanjem škofovske sinode zvedel, da bo na papeževo naročilo Sirijo obiskala posebna cerkvena delegacija, ki naj bi pomagala doseči spravo, mir in solidarnost med sprtimi stranmi v tej državi. Razžalostilo pa ga je, ko je Sveti sedež zaradi nasilnih obračunavanj v Bejrutu in Damasku obisk te delegacije preložil.
Proti nestrpnosti in preganjanjem • Judovska skupnost v Rimu je v sodelovanju s katoliško Skupnostjo sv. Egidija 16. oktobra z demonstracijo pred rimsko sinagogo spomnila na esesovsko de-portacijo 1042 Judov leta 1943 v nacistična koncentracijska taborišča. Predsednik italijanske vlade Mario Monti je v svojem govoru posvaril pred protijudovskim razpoloženjem, ki še vedno ni preseženo. Gospodarska kriza neti tudi sovraštvo do tujcev ter poglablja razdore in prepade.
Romi romali v Mariazell • Graški škof Egon Kapellari je v govoru med mašo pri 17. mednarodnem romanju Romov v to avstrijsko Marijino romarsko svetišče povabil k strpnosti do tujcev, še posebej Romov, pa tudi k molitvi za vse tiste Rome, ki so jih umorili nacisti oziroma so pozneje umrli nasilne smrti.
Dokazana nedolžnost • Sodišče v prestolnici Pakistana je odločilo izpustitev umsko neprištevne deklice Rimše Masih, osumljene bogokletstva. Deklica, ki ima Downov sindrom, je v priporu od srede avgusta, češ da naj bi zažgala nekaj strani Korana. Policija je že prijela 'imama' mošeje iz dekličinega kraja, ki naj bi ji nekaj strani Korana podtaknil med zažgane liste in ji tako naprtil očitano dejanje, muslimane pa naščuval zoper kristjane.
Denacionalizacija • Madžarske oblasti bodo katoliški Cerkvi in drugim verskim skupnostim na Madžarskem vrnile več nepremičnin, ki so jim jih vzele v letih od 1948 do 1950 pod oblastjo komunistov.
Teolog osvoboditve • V
špansko-brazilski koprodukciji snemajo drugi del filma o 84-letnem teologu osvoboditve in 'socialnem škofu' Pedru Casal-daligi, ki od leta 1968 deluje v Sau Felixu do Araguaii na severu Brazilije in velja za glavnega bojevnika za človekove pravice v tej državi.
Obramba družine • V velikih francoskih mestih Parizu, Lyonu, Marseillu in Toulusu je bil v soboto, 17. novembra, praznik družine, materinstva in očetovstva. Na množičnih srečanjih se je zbralo okoli 500.000 ljudi, ki so predsedniku in vladi sporočili, da sta materinstvo in očetovstvo v Franciji ena največjih vrednot.
Obramba zakona kot zvezo med možem in ženo • Predsednik Slovaške škofovske konference nadškof Zvolensky je v pismu ministru za zunanje zadeve Lajčaku zapisal, da se slovaški škofje ne strinjajo z razširitvijo Sveta za človekove pravice, narodne manjšine in enakost družin še za odbor, ki bi branil pravice istospolnih partnerjev. Zakonodaja je namreč jasna: »zakon je zveza med možem in ženo in ga je družba dolžna varovati.«
Istospolne zveze • Berlinski kardinal Rainer Maria Woelki je v pogovoru za Frankfurter Rundschau kot »človeško dragoceno in vredno priznanja« pohvalil pripravljenost številnih istospolnih parov na skrb za drugega partnerja, obenem pa poudaril, da katoliška Cerkev iz svojega verskega prepričanja ne more odobravati takšnih zvez, saj »kot ideal sožitja zagovarja zakon med možem in ženo, ki je odprt za rojevanje otrok.«
Glasovanje proti • Avstralski parlament je kljub drugačnim napovedim in pričakovanjem zagovornikov istospolnih zvez z večino glasov (98 proti, 42 za) zavrnil predlog zakona, da bi se lahko poročali tudi istospolno usmerjeni pari. Na ta način so poslanci najbolj prepričljivo potrdili vrednoto zakonske zveze med možem in ženo ter družine.
Varovanje človeških zarodkov • Nemško združenje katoličanov s področij gospodarstva in uprave je
zahtevalo poostritev zakona o zavarovanju človeških zarodkov; med drugim splošno prepoved genetskih raziskav. Samo tako bo mogoče preprečiti njihovo zlorabo, izbor pri umetni oploditvi in končno usmrtitev.
Ne-dopustnost splava • Irski škofje so po tragični smrti 31-letne Savite Halappanavar in njenega še nerojenega otroka pojasnili svoje stališče do splava, zarodka in življenja matere, kadar je to v nevarnosti. Na Irskem je splav z zakonom prepovedan, dopuščen je le, kadar je v nevarnosti življenje matere, ali v primeru samomorilnih naklepov.
Upad samomorov • V zadnjih 10 letih je število samomorov v Sloveniji upadlo za 30%. Za leto 2010 so na voljo podatki le za 17 držav članic Evropske unije. Slovenija je za Madžarsko in Latvijo na tretjem mestu, najmanj samomorilni pa so v Grčiji in Španiji. Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da vsako leto na svetu samomor naredi milijon ljudi.
Vzgojno delo Salezijancev • V
Ekvadorju so si Salezijanci zadali nalogo, da bodo čim več revnim mladim omogočili visokošolsko izobrazbo. Tudi s tem namenom so leta 1994 ustanovili univerzo UPS, na kateri študira 19.000 študentov, v prihodnosti pa naj bi jih 20.000. Trideset odstotkov študentov je iz najrevnejših slojev prebivalstva, precej tudi indijanskega rodu.
Verski študij v ruskih univerzi
• Na Narodni univerzi za jedrske študije v Moskvi, ki je med najbolj prestižnimi šolami v Rusji, pripravljajo nov oddelek za teološke študije. Katedro bo vodil metropolit Hilarion iz Volokolamska. V preteklosti je univerza že organizirala za pravoslavne bogoslovce tečaje iz fizike, astronomije in kemije, zdaj bodo pa teologi 'vrnili' usluge s tečaji o zgodovini Cerkve, dogmah in verski kulturi. Vsi tečaji bodo prostovoljni, univerza pa zagotavlja, da ne bo diskriminacije pri dostopu do tečajev.
Pridobitev na Koroškem • Krški škof Alois Schwarz je v domu Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem blagoslovil preurejeno kapelo, ki jo je s 17 umetniki iz desetih narodov mozaično poslikal p. dr. Marko Ivan Rupnik DJ iz Centra Aletti v Rimu. Mozaik v prezbiteriju kapele predstavlja božje sporočilo Abrahamu in Sari, da bosta dobila sina Izaka. Druge mozaične upodobitve prikazujejo sv. Emo (Hemo) Krško, sv. Mo-desta, bl. Hildegardo s Kamna, sv. Benedikta - zavetnika Evrope, sv. Cirila in Metoda, bl. Janeza Pavla II. in bl. škofa Antona Martina Slomška. (Opomba urednika: Rektor Doma je g. Jože Kopeinig, ki je lansko leto vodil sv. mašo na romanju v Midlandu)
Nagrada Krškemu škofu • Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta 22. novembra 2012 podelila
Einspielerjevo nagrado krškemu škofu Aloisu Schwarzu in s tem dala priznanje svojemu škofu, ki je na Koroško prišel iz Nižje Avstrije in je kljub temu v razmeroma kratkem času razvil presenetljivo senzibilnost za slovensko narodno skupnost in njene osnovne probleme.
Novi blaženi • Benedikt XVI. se je 14. oktobra po opoldanski molitvi spomnil p. Friedricha Bachsteina in trinajstih njegovih sobratov iz reda manjših bratov (frančiškanov), ki so bili prejšnji dan v stolnici sv. Vida v Pragi razglašeni za blažene. 15. februarja 1611 jih je v njihovem praškem samostanu iz sovraštva do katoliške Cerkve in katoliške habsburške kraljevske hiše umorila pobesnela množica. Papež je poudaril, da so ti redovniki prve osebe, ki so bile v letu vere razglašene za blažene ter da »nas vera v Kristusa spominja tudi na trpljenje z njim in zanj.«
Duhovništvo v Cerkvi • P. Hermann Geissler, voditelj oddelka za vprašanja nauka pri papeški Kongregaciji za nauk vere, je za časopis Salzburger Nachrichten izjavil, da je vztrajanje papeža Benedikta XVI. pri celibatu v skladu z izjavami drugega vatikanskega koncila in vseh papežev po njem ter da bo tudi v prihodnje obveljal. O pomenu ženske v Cerkvi je povedal, da je velik in da se bo lahko še povečal, nikakor pa ne pride v poštev vprašanje duhovniškega posvečenja žensk.
IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE, Toronto
Skupina župljanov iz obeh župnij v Torontu in Slovencev, ki živijo izven mesta, je 14 dni romala po Evropi. Ogledali smo si Waršavo, Cestahovo, Krakov, kjer je deloval še kot škof kasnejši papež Janez Pavel II., Poznan, Berlin, Drezden, Prago, BudimPešto in Dunaj. Razen Warshave, ki je bila med II. svetovno vojno uničena in jo je sovjetska oblast spremenila v pravo mesto kasarn, so bila mesta, ki smo jih obiskali, pravi biseri arhitekture. Mesto Dresden v vzhodni Nemčiji, ki so ga bombardirali dva dni po koncu II. Svetovne vojne, dobiva originalno podobo mesta, res, presenetljivo lepo. Vreme, družba, ogledi, vse je bilo izredno zanimivo in prijetno. Ko bi le človek imel več časa, da bi si vse to kar vidiš slikal in shranil v spomin. Po ogledu Dunaja, se je polovica skupine vrnila v Toronto, ostali pa smo hiteli k domačim v Slovenijo.
Pevske, plesne, skavtske skupine in šolarji so v oktobru ponovno začeli delovati. Dvorana je oživela med tednom in ob nedeljah, kjer se srečujemo po mašah ter ob kavi in čaju stečejo razni pogovori, kjer si izmenjujemo novice.
Mladinska skupina je skupaj z Katoliško Žensko Ligo (KŽL) poskrbela
za srečanje mladih in staršev ter povabila go. Marino Nemat, ki je govorila o njeni osebni tragični zgodbi, ki jo je kot mlado dekle doživela ob islamski revoluciji v Iranu. To kar je povedala je bilo izredno zanimivo in poučno tudi zato, ker nam je povedala, kako se je ona rešila more in ozdravila spomin od strašnih osebnih dogodkov iz zapora, kjer jo je čakala obsodba in smrt. Iz njenega govora bi se lahko naučili marsikaj vsi tisti, ki so morali skozi strahote vojne.
Članice KŽL Pod vodstvom ge. Rozike Nesich so pripravile božičnico na sam Miklavžev večer. Bilo je prijetno, čeprav smo pogrešali kar nekaj članic.
V nedeljo 16. decembra so gospe iz KŽL prodajale pecivo, potice in druge dobrote. Bile so dobro pripravljene.
Ob kavi, čaju in pecivu so se ljudje prijetno počutili in se založili z dobrotami za praznike.
Sestali so se razni odbori, kot pastoralni svet, ki je pregledal delo, ki nas je čakalo pred prazniki. Vincen-cijeva konferenca je organizirala obisk ostarelih, bolnih in osamljenih župlja-nov. Zanje smo imeli v cerkvi posebno nabirko in 23. decembra blagoslov ter praznično srečanje v dvorani.
Duhovno obnovo pred božičnimi prazniki je to pot vodil naš sobrat, novomašnik lazarist, g. Borut Pohar. Najprej je obiskal zahodno Kanado, nato pa je spovedoval, pridigal in maševal še pri Mariji Pomagaj, v Ajaxsu, tu pri Brezmadežni in v Mon-trealu. Za praznike nam je pomagal spovedovati priljubljeni father Joseph MacDonald.
Letos smo prvič krasili cerkev sami, brez sestre Veronike. Hvala Bogu, da so gospej Danici priskočile na pomoč Mary Ann Flegar, Magda Rovanšek, Mary Skrt, Lydia Pilih in Marija Runtič. Za jaslice, ki so bile letos postavljene pred oltarjem je poskrbel g. Valentin B. Smreke sta pripeljala in pripravila g. Andrej in Tomaž Pahulje, za bandere pa je poskrbel g. Stane Ferkul.
Naj omenim še božični večer. Čez dan smo imeli četrti od petih pogrebov pred prazniki. Šele popoldne smo se osredotočili na praznovanje. Seveda so se otroci Slovenske šole, birmanci in strežniki pripravljali že prej. Ga. Nada Čemas in g. Toni Burja sta poskrbela, da je bilo vse pripravljeno za žive jaslice. G. Milan Vinčec je
marljivo pripravljal otroški zbor Slovenske šole.
Ob 7h zvečer se je cerkev zavila v mrak in mir. Pristopili so otroci v belem in se postavili pred oltar. Miriam Padar in Lauren Pleško sta pričeli v besedi prikazovati božični večer, otroci pa so korajžno peli božične pesmi. Izredno lepo so nas popeljali v božično skrivnost. Počasi so se v cerkvi nabirali mlajši in starejši pastirji, angeli, nato še Marija in Jožef z novorojenčkom, s kora pa se je oglasil mešani zbor Naša pesem z organistom g. Jožetom Oražmom. Sveto mašo in pridigo v slovenščini in angleščini je vodil g. župnik, soma-ševal je g. Borut Pohar.
Valentin Batič CM, župnik
PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu
Vsako leto po dolgem poletju in po zahvalnem dnevu se prične redna sveta maša pol ure kasneje, ob 10h. Farani, ki uporabljajo javni prevoz, so za to hvaležni. V oktobru se je po sveti maši zopet pričelo druženje ob kavi, čaju in pecivu. Farani se radi pogovorimo o raznih dogodivščinah s poletnih počitnic in nasploh.
Cerkveni pevski zbor z navdušenjem prepeva stare slovenske cerkvene pesmi. Ima 19 članov. Za leto dni se nam je pridružil Marko Lončarič iz Slovenije, ki bo z nami prepeval in delil izkušnje. Farani še posebej radi slišijo pesmi na čast Materi Božji, ki so jih slišali kot mladi fantje in dekleta
Po pečenju potic pri Mariji Pomagaj
pred vojno ter jih spominjajo na Slovensko domovino. Cerkveni pevski zbor prepeva pesmi skladateljev Stanka Premerla, Matija Tomca, Lojzeta Mava, Ignacija Hladnika in Antona Jobsta.
Hvaležni smo Marjanu Žejnu, ki je 21. oktobra in 16. decembra prišel z diatonično harmoniko in nam zaigral pri kavici nekaj slovenskih narodnih pesmi ter še nekaj njegovih sestavljenih skladb.
Pastoralni svet je naredil program glavnih dogajanj za župnijo Marije Pomagaj za leto 2012/2013. Obenem pa je sestavil koledar prireditve iz obeh župnij Toronta in prireditev Slovenske skupnosti, ki se bodo zgodili v naših prostorih. Natisnjen koledar je bil dodan k oznanilom in je dostopen tudi na spletni (internetni) strani. Pričeli smo se pogovarjati o potrebnosti priprav na praznovanje 60-letnice naše cerkve, ki bo decembra 2014.
Gospodarski svet ima redne sestanke in nadaljuje svoje delo. Hvaležni smo vsem članom, ki s svojim časom, mišljenjem in žrtvami iz ljubezni do Boga in Marije Pomagaj stopajo naprej, da pomagajo in delajo v dober namen.
Ta ljubosrčnost se je posebej pokazala v nedeljo, 2. decembra, ko smo v župnišču dobili poplavo s strehe. Zelo smo hvaležni trudu vseh tistih, ki so priskočili na pomoč. Vponedeljek je g. župnik Valentin Batič poklical zavarovalnico in pristojne ljudi, da so si ogledali škodo. Hvala Bogu, da bodo škodo krile zavarovalnice.
Konec Oktobra smo se zbrali napokopališčih, kjer smo se spominjali naših pokojnih in obujali spomine.
V	petek, 9. novembra, smo se članice bivšega dekliškega zbora Mar. Pom., ki ga je vodil g. Tone Zrnec, zbrale na koru pri Mariji Brezmadežni. Zapele smo pri maši v zahvalo za 65. obletnico mašniškega posve-čenja g. Zrneca. Zbor bi danes lahko obhajal že 40-letnico. Gospodu Zrnecu želimo veliko zdravja in še naprej navdušenja v službi Bogu ter naši Slovenski skupnosti.
Slovenski Dom je pripravil predbo-žični banket že v soboto, 1. decembra in se ga je udeležilo mnogo faranov. Dvorana je bila polna. Po okusni večerji so nas zabavali 'Buttonbox' harmonike, Elvis Presley, orkester Walter Ostanek, Vlado Kreslin iz Slovenije in plesna skupina mladi glas. Imeli smo tudi bogat srečolov.
Katoliška Ženska Liga (KŽL) je pripravila okusno adventno-predbo-žično kosilo za vse župljane. Svete maše se je udeležilo okoli 230 oseb. Že dan prej so v pripravah nekateri pekli jabolčni zavitek (štrudel) in okrasili dvorano. Kosilo ob koncu duhovne obnove je lepo uspelo.
V	soboto, 22. decembra, so v okviru
Ob 65. obletnici mašniškega posvečenja g. Toneta Zrneca
delovanja misijonskega krožka, nekateri prostovoljci prvič pekli potice pred božičem, z namenom, da bi pomagali Slovenskim misijonarjem. Hvaležni smo vsem, ki so pri tem sodelali ter Julie Gruškovnjak, ki je vse vodila. Hvaležni smo tudi njenemu možu Frenku, ker nam je pregledal in popravil peči ter vedno veliko pomaga in postori za našo župnijo.
Novomašnik g. Borut Pohar iz Slovenije je že drugič prišel v Kanado. Prvič leta 2002 na svetovno srečanje mladih s papežem. Sedaj kot duhovnik, pa je vodil predbožično duhovno obnovo za Slovence. V naši župniji je od 13. do 16. decembra. V soboto, 15. decembra, smo po sv. maši imeli srečanje z njim v dvorani. G. Pohar je tudi 'mikrobiolog', sedaj pa je kot duhovnik prevzel več nalog: urejanje revije 'Prijatelj' za bolnike, invalide in njih prijatelje; duhovno skrb za gibanje Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov; ter kaplansko službo v
župniji Sv. Jakob ob Savi. V nedeljo popoldan sta z g. Batičem maševala in spovedovala tudi v Ajaxu (Oshawa), ter zaključila z lepim srečanjem na letovišču Holliday Gardens.
Že vrsto let ga. Anica Mikolič skrbno in zvesto pomaga. Vsako leto pripravi božične voščilnice ter povabi več oseb k branju beril pri sv. mašah. Anici smo zelo hvaležni.
Hvaležni smo Rosar-Morrison Funeral Home Chapel, ki že drugo leto za našo cerkev daruje božične zvezde (rože).
Father Gjovani (albanski dušni pastir) ne stanuje več v našem žup-nišču. V njem sedaj začasno stanujejo dušni pastirji bližnje fare Svetega Frančiška in začasno deluje pri nas tudi njihova župnijska pisarna. Ostali bodo v našem župnišču, dokler ne obnovijo-popravijo njihovega žup-nišča. Večina dokumentov in knjig župnije Marije Pomagaj je sedaj shranjena v prostorih župnije Marije
Brezmadežne, kjer potekajo tudi vsa pisarniška opravila.
Sedaj ima župnija svojo lastno 'internetno' (spletno) stran: www. marijapomagaj.ca . Tam lahko najdete osnove podatke župnije, redna 'oznanila' in še mnogo drugega. Če imate računalnik in dostop do interneta, si oglejte.
Marta D.
IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu
Zahvalna nedelja • Na zahvalno nedeljo je bil oltar okrašen s sadovi zemlje in pri maši smo se Bogu zahvalili za blagoslov in varstvo. Popoldan je bila še maša v zahvalo in za dobrotnike na pristavi. S to mašo se je zaključila poletna sezona.
Verouk • V soboto po zahvalni nedelji smo spet začeli z veroučnim letom, pripravo otrok na prvo spoved in obhajilo ter na birmo. Letos nismo imeli prvega obhajila. Za prihodnje leto je začelo priprave deset otrok. Pripravnikov na birmo je sedem, ki so že lani začeli z veroukom. Priprava na birmo traja dve leti, na prvo spoved in obhajilo pa eno leto.
November - molitve za rajne • Tudi letos, kot že več let zaporedoma, smo v nedeljo, 4. novembra, po obeh mašah imeli v cerkvi molitve za rajne, kot so v navadi ob prazniku Vseh svetih in Vernih duš. Naši rajni župljani so pokopani na več pokopališčih in še tam so grobovi naših ljudi raztreseni po celem pokopališču.
Skupno molitev na pokopališču bi težje opravili v večjem številu. V cerkvi smo tako lažje zbrani in v večjem številu pri molitvi. Že pred ali po molitvi v cerkvi obiščemo grobove naših dragih.
Naši rajni • V manj kot mesecu dni smo imeli tri pogrebe. V tednu po zahvalni nedelji smo se poslovili od župljana Štefana Balažica, v dnevih po prvem novembru pa od dveh žup-ljanov, Ane Ficko in Stankota Glavača. V začetku decembra smo imeli deseti pogreb leta 2012. Poslovili smo se od Slavke Koželj. Vendar je po miklav-ževanju spet nastopila smrt. Umrl je Boris Madon. V tem adventu je zaključil advent njegovega življenja. Tako se s smrtjo manjša število župljanov, kar se že pozna tudi ob nedeljah.
Koline in martinovanje • S pripravo na koline in martinovanje, smo začeli že v oktobru, ko smo pripravili repo za kisanje. Z bolj neposrednim delom pa smo začeli v četrtek 8. novembra. Ta dan je bil zakol prašičev pri kmetu, kjer že leta kupujemo 'pujske'. Popoldan se je delo preselilo v dvorano. Tu so naši mesarji razkosali in uredili meso za pečenko, klobase in krvavice. Te smo delali naslednji dan, v petek.
V soboto, 10. novembra, so kuhali bujto repo in pripravili pečenko ter krvavice; pripravili tudi mize v dvorani za večerjo. Zvečer ob peti uri je bila sveta maša. Po maši se je začela dvorana polnit z gosti. Nekateri župljani so povabili svoje prijatelje pa tudi sodelavce in dvorana se je hitro napolnila. Tuji gostje niso mogli verjeti, da se v
Otroci na Miklavžev večer v Montrealu
tako kratkem času pripravi tako dobra in izvrstna hrana iz tako navadnih stvari kot so repa, ajda, proso in svinjsko meso. Razpoloženje je bilo prav prijetno domače, k čemur so pripomogli naši mladi muzikanti, ansambel Pachenka. Po večerji je bil tudi srečolov. Ko so gostje videli lepe in bogate dobitke, so z veseljem kupovali listke in mnogi so bili nagrajeni z lepim darom.
'Poplava' • V petek, zadnjega novembra dopoldan, je začela pritekati v dvorano voda. Glavna vodovodna cev, ki je napeljana mimo cerkve, je začela puščati. Nekdo, ki je šel mimo in opazil močan tok vode ob steni, je prišel o tem obestit župnika, župnik pa je takoj obvestil mestni vodovod. Mestna vodovodna uprava je po več kot eni uri zaprla vodovod. Naslednjo soboto in nedeljo so kopali in popravili poškodovano vodovodno cev. Na srečo, voda v naši dvorani ni naredila prevelike škode.
Miklavževanje • Ob lanskem mi-klavževanju je Miklavž obljubil, da bo letos spet prišel. Besedo je držal in jo izpolnil v nedeljo 9. decembra.
Otroci, ki prihajajo k verouku in plesnim vajam, so se pripravili na prihod Miklavža. V dvorani so ga pozdravili z narodnimi plesi, petjem in deklamacijami.
Miklavževanje se je začelo z drugo nedeljsko mašo. Ker je bilo pri maši precej mladine in otrok, je bila maša v angleščini. Po maši smo se podali v dvorano, kjer je sledilo kosilo, nato prihod Miklavža, nastop otrok in obdarovanje. Miklavž se je zahvalil za lep sprejem, pohvalil otroke in povabil starše, naj med letom ne pozabijo na skupnost ter obljubil, da bo prihodnje leto spet prišel, ker so »pri Sv. Vladi-mirju pridni otroci«. Manjši otroci so s strahom in nezaupanjem šli mimo parkeljnov k Miklažu po dar.
Franc Letonja CM, župnik
£ PRI SVETEM . Џ GREGORIJU V. flvj v Hamiltonu
Srečanje bolnikov in starejših • V
sredo, 10. oktobra, se je pričelo ob enajstih dopoldne v cerkvi, pri sveti maših, med katero je večina njih prejela tudi zakrament bolniškega maziljenja. Po maši so članice Slomškovega oltarnega društva pripravile pogostitev za vse. Tokrat so lahko tudi tisti na vozičkih prišli v dvorano, saj imamo sedaj dvigalo in prenovljena stranišča. Ob dobrem kosilu se je nadaljevalo prijateljsko srečanje.
Spomin vseh vernih rajnih • Letos je bila v mavzoleju - Holy Sepulchre -na Burlingtonskem pokopališču sveta maša, ki jo je daroval hamiltonski škof Douglas Crosby že v nedeljo, 28. oktobra, ob dveh popoldne. Po maši smo se zbrali pri križu in molili za rajne, ki počivajo na tem pokopališču.
Ob pol štirih smo imeli molitve na slovenskem delu pokopališča Gate of Heaven. Spomnili smo se posebej tistih, ki so odšli od nas v zadnjem letu.
Ob petih popoldne pa smo se zbrali še na pokopališču Our Lady of the Angels, v Stoney Creek. Ker je takrat že precej padalo, smo se k molitvi zbrali kar v mavzoleju.
Slovo od dolgoletnega zvestega farana, Ludvika Hulla • Malo je takih faranov, ki bi s srcem in dušo tako zelo skrbeli za dobro župnijske skupnosti. Iskrena mu zahvala za vso požrtvovalnost in skrb, tako pri gradnjah kot tudi pri urejanju in vzdrževanju okolice, kar je dolga leta z veseljem in
skrbno opravljal. V imenu župnijske skupnosti se mu je pri pogrebni maši, 6. novembra, zahvalil predsednik župnijskega sveta Milan Ferletič.
Martinovanje 2012 • Potekalo je v soboto, 10. novembra v naši dvorani. Bilo je tudi 12 steklenic vina na ocenjevanje. Poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, ter za glasbo in ples (ansambel Brajda). Martinova goska je 'našla' srečnega dobitnika, ekipa sodnikov pa je preudarno presodila katero je najboljše vino. Iskrena zahvala gre članom župnijskega pastoralnega sveta za organizacijo prireditve in vsem udeležencem.
Obisk duhovnika • V nedeljo, 18. novembra smo dobili obisk iz Slovenije. Svoje sorodnike je prišel obiskat g. Matej Dečman, župnik iz župnije A. M. Slomška iz Velenja. Povabili smo ga, da je vodil slovensko sveto mašo. Po sveti maši pa je Slovenska šola povabila vse na kavo in krofe. Lepo je, da imajo mnogi priliko, da se lahko za kakšen trenutek po maši zaustavijo na klepetu in prijetni družbi. Hvala vsem, ki so se potrudili in pripravili te dobrote. Upamo, da se bo to še večkrat ponovilo.
Popoldan v Londonu • V nedeljo, 18. novembra, smo se popoldan zopet zbrali k sveti maši v Londonu v slovenski skupnosti Triglav. Kar lepa je bila udeležba. Gospodinje so skuhale dobro kosilo in po maši so nadaljevali s priljubljeno igro 'bocce'.
Spomin na pokojne • V petek, 23. novembra 2012 so se članice Slomškovega oltarnega društva spomnile svojih pokojnih članic. Za vsako so simbolično prižgale svečo in poleg
'Л
f

h
Otroci pri božičnici v Hamiltonu
postavile napis z imenom in priimkom članice.
V sredo, 28. novembra so se članice Katoliške ženske zveze pri maši spomnile vseh rajnih članic. Povabile so tudi domače ali sorodnike, da so prinesli k oltarju vrtnico, članice pa so prinesle gorečo svečo.
Miklavževanje • V nedeljo 9. decembra je našo skupnost obiskal sv. Miklavž. Otroci Slovenske šole so skupaj z učiteljicami pripravili kratek program, pri katerem so sodelovali angelci s petjem značilne pesmi: »Mi angelci smo mali.« Pa tudi nekaj 'škratulinov' je prišlo gledat poredne otroke. Po uvodnem programu je Miklavž obdaroval otroke. Praznovanja pa ne bi bilo brez dobrega kosila, ki so ga pripravile gospodinje in pomočnice v kuhinji. Dobro je, da ohranjamo to lepo slovensko navado, da se bo prenesla še na mlajši rod.
Maša in božičnica • Pri društvu Sava v Kitchenerju smo imeli na tretjo advetno nedeljo sveto mašo, pri kateri so sodelovali otroci Slovenske šole. Po
maši so imeli še kratko predstavitev božične skrivnosti. Po kosilu je otroke obiskal tudi 'Santa'. Glavno težo priprave so nosili družina Razpotnik in člani društva Save, še posebej otroci in njihovi starši.
Maša Slovenske šole • Otroci Slovenske šole v Hamiltonu so se v soboto, 22. decembra zbrali k zaključni sveti maši. S svojimi okraski so okrasili smreko v veži cerkve, nato pa nadaljevali s prazovanjem. Ob koncu je še veliko otrok sodelovalo pri pripravi za božični večer.
Božičnica članov Društva sv. Jožefa • V torek, 18. decembra so se člani društva zbrali v društvenih prostorih. Ob dobri večerji, ki sta jo pripravila Milena in Ivan Krušič, ob organizaciji odbora društva in prijetni glasbi Tonija Jalovca, so imeli člani lep in prijeten družabni večer. Zbrana sredstva ob prodaje srečk za božične zvezde bodo šla letos za Baragov sklad.
London - St. John the divine • V
nedeljo, 23. decembra smo imeli sveto
mašo tudi v Londonski slovenski skupnosti. Pri maši so sodelovali tudi mladi z ministriranjem in branjem. Po slovesni maši smo se, kot je to že navada, zbrali v dvorani, kjer so gospodinje pripravile nekaj dobrot za pod zob, obenem pa si že zaželeli blagoslovljene božične praznike. Sveti večer v Hamiltonu • Pri prvi sveti maši so uvod v božično praznovanje pripravili naši otroci pod vodstvom Sonje Podrebarac, Mary Miklavčič in Jenny Antolin. Med petjem pesmi 'Jožef in Marija potujeta', so otroci postavili 'žive jaslice'. Nadaljevali smo s sveto mašo, pri kateri je pel angleški zbor, otroci pa so povedali prošnje. Pri slovenski večerni božični maši ob 10h sta Mya in Sofia ponovile pesem 'Naša srca', nato je nadalje-
val s programom mešani pevski zbor. Med pesmimi smo imeli slike na platnu. Sveto mašo je vodil g. Andrej Baligač ob somaševanju župnika.
Silvestrovanje • Zadnji dan leta 2012 nas je pričakala slavnostno okrašena dvorana, kakor nevesta pripravljena za slavje. Zbralo se je nekaj nad 120 gostov in vsi, ki so pripravljali slavje. Člani župnijskega pasteralnega sveta so organizirali vse potrebno in pomagali pri ureditvi dvorane, potem pa tudi sodelovali pri izpeljavi. V Kuhinji je bila kot glavna zadolžena Nancy Dundek Taylor, mladi pa so stregli. Za glasbo je letos skrbel ansambel Europa.
Drago Gačnik SDB, župnik
ZAHVALA
Z veliko žalostjo sporočamo, da nas je 7. oktobra 2012 v Trillium bolnici (Mississauga, ON) dokaj mlad, a vendar lepo pripravljen in mirno zapustil Karl Smodiš. Rodil se je v Thunder Bay (ON), 28. oktobra 1959. Pokopan je pri starših Karlu in Mariji Smodiš v Thunder Bay.
Med življenjske interese je vključeval skupnost družine, ameriški football, glasbo in avtomobile. Karl je zelo rad pomagal in se za pomoč pridružil, kjer je mogel. Užival je v družbi in vedno so bila opazna njegova globoka razmišljanja, skrbi, velike šale ter smisel za humor.
Ko je Karl izvedel, da ima raka in ni bilo pomoči, se je od vseh, ki so ga prišli obiskat v bolnico, lepo poslovil in se vsem zahvaljeval za molitve ter lepe življenjske trenutke. S svojo velikodušnostjo in pozitivnim odnos je nam vsem dajal moči.
Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega ter nam namenili tople besede, molili in bili pri sveti maši. Iskrena hvala g. Batiču za čudovite
besede pri molitvah in pogrebni sv. maši, g. Burji za obisk v bolnici in podelitev zakramentov. Posebna hvala organistu Andreju Pahulje, pevcema Annie Sluga in Danilu Volku za krasno petje ter ministrantu Tomažu Pahulje. Hvaležni smo ge. Mariji Soršak in pomočnicam za okusno pripravljeno kosilo ter Kati in Ivanu Živković za pripravo dvorane. Prav tako hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, v dobrodelne namene, za cvetje, pecivo in vse drugo. Bog naj povrne vsakemu za vse dobrote!
Dragi Karl, pogrešali te bomo sorodniki in prijatelji. Počivaj v Božjem miru!
Žalujoči, tvoji ljubljeni: sestra Rozika Nesich, nečak Christopher Nesich (Adrienne), mali nečak Jaiden Corbett; nečak Michael Nesich (Laura); nečak Richard Nesich (Alyssa) in mala nečakinja Veronika Nesich iz Mississauga. Brat Tony Smodiš (Lorrie Ann), nečakinji Madison in Olivia Smodis iz Thunder Bay. Sestra Mary Ann Alexander (Gerry), nečak Payton Karel in nečakinja Marisa Alexander iz Thunder Bay.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni je 20. decembra odšel v večnost naš ljubljeni mož, ata, stari ata in prastari ata Ignac Dejak. Rodil se je leta 1922 v Dolenjih Lazih pri Ribnici na Dolenjskem.
Zahvaljujemo se g. V. Batiču in g. T. Burji za zakramente sv. maziljenja in sv. obhajila. Prisrčna hvala g. župniku za molitve v pogrebnem Zavodu, darovano sv. mašo in druge obrede. Bog naj vama obilno poplača.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli od njega poslovit, se udeležili pogrebne svete maše in ga pospremili na zadnji poti.
Hvala organistu A. Pahulje, pevcem in ministrantu. Hvala za darove za sv. maše, za Dom Lipa in cvetje.
Prav lepa hvala ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam ter vsem, ki ste darovali pecivo.
Preljubljeni Nace, vedno si bil in boš ostal v naših srcih, zelo te bomo pogrešali. Naj ti bo lahka kanadska zemlja. Počivaj v miru pri Bogu, kjer pričakujemo, da se snidemo.
Žalujoča: žena Maria, hčerka Betty z družino, sinova Peter in John z družinami, sestra angelca in brat Lojz z družinami ter sorodniki iz Clevelanda in Slovenije.
ROZALIJA ČASAR
24. decembra zjutraj, preden je sonce vzšlo, se je ustavilo srce naše dobre mame, stare mame in prababice Rozalije. Luč sveta je zagledala 24. maja 1916 v vasi Kapca v Prekmurju. Devetletna deklica je izgubila mamo in s 16. leti je odšla v Francijo »s trebuhom za kruhom.« Tam je spoznala Jožeta Časarja iz Markovcev na Goričkem. Kmalu po poroki sta se vrnila domov in ustvarila družino na Jožetovem domu.
Leta 1956 je z Jožetom spet šla v svet in z njima sin Jožek ter hči Marija. Skozi begunsko taborišče v Avstriji je družina prispela leta 1957 v Montreal. S pridnim delom so si ustvarili nov dom. Takoj ob prihodu so se vključili v življenje Slovenske skupnosti. Ko sta sin Jože in hči Marija ustvarila vsak svojo družino, je nastopila smrt in prekrižala načrte za mirno življenje upokojencev.
Rozalija je svoje vdovstvo živela dobrih 25 let, vedno povezana z družinama svojih dveh otrok in vnuki. Bila je skromna žena. Moč in oporo ji je dajala trdna vera, ob vsakdanji molitvi in redni sveti maši. Ko je opešala, da ni mogla več v cerkev, je z velikim veseljem prejemala sveto obhajilo doma.
Zaradi starostne onemoglosti se je morala preseliti v Dom za ostarele. Tam je preživljala svoje dneve z rožnim vencem v roki. Njeni domači so ji krajšali čas in ji bili v pomoč. Tudi v Domu je večkrat bila deležna nebeškega gosta v svetem obhajilu.
Zadnji teden življenja je bila v bolnišnici. Kljub dobri zdravniški oskrbi je počasi ugašala, podobno kot dogoreva sveča.
Od drage rajne smo se poslovili v pogrebnem Zavodu na god sv. Štefana. Na god sv. Janeza, ki nam govori, naj se zavedamo, da smo božji otroci, smo se poslovili od nje v naši cerkvi sv. Vladimirja, kjer je bila reden gost, dokler so ji moči dopuščale. Na dan pogreba se je nad Montrealom razbesnel snežni vihar. Kljub slabemu vremenu se je cerkev skoraj napolnila. Tako so ji sožupljani izkazali spoštovanje in hvaležnost za njeno dobroto, vero in sodelovanje v župniji. Ljubila je svojo družino in ljubila je tudi svojo župnijo. Njen spomin bo ostal med nami kot nevsiljivo vabilo k življenju in delu v skupnosti. Pogrešali jo bomo.
Hvaležni: sin Jože (Agata), hči Marija (Jernej) in vnuki Tom, David, Paul, Brigitte, Daniel, Rosemary, Mark ter pravnuki Luka, Matteo, Nicholas in Ava Rosalia
Župnijsko občestvo Brezmadežne
739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7
vošči vsem rojakom
polnost veselja in svetonočnega miru ter zdravo, srečno in blagoslovljeno novo leto 2013!
ŽUPNIJSKO OBČESTVO
cerkve Svetega Vladimira v Montrealu, 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: 514-254-8286
vošči vsem dobrotnikom in rojakom v Kanadi ter drugod po svetu veliko pravega notranjega miru in veselja za božič, v novem letu 2013 pa Božjega blagoslova in varstva!
VINCENCIJEVA KONFERENCA
župnije Brezmadežne
pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene. Obljublja jim nadaljnjo pomoč in molitve. Želi jim Božji blagoslov za božič in novo leto 2013!
ŽUPNIJSKO OBČESTVO MARIJE POMAGAJ v TORONTU
želi vsem bralcem Božje besede mir in veselje božične noči, v novem letu 2013 pa blagoslov in srečo!
Duhovnik in župljani cerkve sv. GREGORIJA VELIKEGA
na 125 Centennial Parkway North, Hamilton, Ont., L8E 1H8 Tel.: (905) 561-5971
voščimo obilo Božjega miru in blagoslova za božič ter srečno in uspešno novo leto 2013!
\___J
-we ШШ at this satsoa the Iwinmwf ofоиг$ш1т
KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo želi
vsem rojakom, posebno ženam in materam, vesele božične praznike in milosti polno novo leto 2013!
CLANICE KATOLIŠKE ŽENSKE LIGE PRI MARIJI POMAGAJ
Voščimo vsem župljanom, dobrotnikom in vsem, ki boste brali to voščilo:
Veliko Božje milosti in blagoslova za božič in v novem letu 2013!
Društvo SIMON GREGORCiC
Vošči vsem članom in prijateljem ter vsem Slovencem zares vesel božič in obilo lepih dni v letu 2013!
v_)
RIDLEY FUNERAL HOME
želi vesel božič in srečno novo leto 2013!
k
30*0 Lakeshore Blvd. West {At 14th St.,} Etobicoke, Ont., M8V 1K3 George M. Nill (416) 259-3705 Community Funeral Preplanning Centre www.ridleyfuneralhome.com
Prijatelji, naj vam bodo srca polna miru in veselja božične noči! Želijo uslužbenci in odborniki
KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
747 Browns Line, Toronto, M8W 3V7 Tel.: (416) 252-6527 611 Manning Ave., Toronto, Tel.: (416) 532-4746 E-mail: main@krek.ca website: www.krek.ca
Odbor, upravnik in uslužbenci želijo vsem članom, njihovim družinam in vsej slovenski skupnosti, da bi bili božični prazniki napolnjeni z dobroto in da bi bilo leto 2013 blagoslovljeno!
Župnijska hranilnica in posojilnica Slovenija
SloveniQ
Credit Union
w,tlovtniicu.on.ci
725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario 611 Manning Ave., Toronto, Ontario 23 Delawana Drive Hamilton, Ontario
(416) 255-1742 (416) 531-8475 (905) 578-7511
CATHOLIC CEMETERIES
ARCHDIOCESE OF TORONTO
Upamo, da nas ne boste potrebovali, sicer pa naj bo blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2013!
www.catholic-cemeteries.com Tel: (416) 733-8544
Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912

S
л
CIRIL in MILENA SORŠAK z družino
želita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto 2013!
FLEGAR PLASTERING & CERAMICS LTD.
Tony Flegar	Tel.:(416) 458-5050
14 Wiarton Crt., Thornhill, Ontario, L3T 2P4
Vsem dragim rojakom in še posebej obiskovalcem milosti polne božične praznike in blagoslovljeno leto 2013!
Etobicoke Sheetmetal Etobicoke Mechanics
Družine Blas
želijo blagoslovljen božič in leto 2013
Tel: 416-743-3522 Fax 416-740-3647
12 Taber Rd. Etobicoke ON M9C 3A4
Division of 398362 Ontario Limited
V_._J
r
л
1
ABC Fire Door Testing & Manufacturing Ltd.
Obilo blagoslova za božič, zdravja in sreče v novem letu 2013 želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
družine Ludvik, Mike in Bill Stajan
Tel: (905) 891-1680 Fax: (905) 891-1631 920 Lakeshore Rd. E., Mississauga, Ont. L5E 1E1
Milosti polne božične praznike in zdravo ter božjega blagoslova polno novo leto 2013 vam srčno želi
MIJA FERKUL z družinami
Tel.: (416) 255-2179 183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5
Dr. A. P. KACICNIK z družino
vošči vsem slovenskim rojakom, posebno še svojim pacientom, vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 2013!
Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401,
Toronto, Ont., M4X 1W4 Tel.: (416) 922-1161 Fax: (416) 960-3298 Email: kacinik@interlog.com
Zobni zdravnik
(Bloor - Sherbourne subway)
V
J
Vesele božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto 2013 želi vsem prijateljem in znancem družina
DARKO & MARIA MEDVED
iuodCH
Vso polnost blagoslova božične noči
ter srečno, veselo novo leto 2013 želi vsem prijateljem in znancem
DRUŽINA JEREB
1460 Venta Ave., Mississauga, Ont., L4X 1E1 Tel.: (905) 848-5731
DRUŽINA SLANIC
želi vsem prijateljem in znancem blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 2013!
Mississauga, Ontario
Vsem znancem in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto 2013
TRIGLAV ELECTRIC LTD. Rudi Mihelič
1529 Trotwood Ave., Mississauga, Ont., L5G 2Z8 Tel.: (905) 278-0284 • Cell (647) 504-7839 RUDY
Blagoslovljen božič in srečno leto 2013 želi podjetje
QUALITY PAINTING & DECORATING
Top Quality • Neat • Precise
VICTOR KRAMPELJ (905) 274-4640 1186 Haig Blvd. Mississauga ON L5E 2M7
SLOVENSKO LOVSKO IN RIBIŠKO DRUŠTVO
želi svojim članom in znancem blagoslovljen božič ter uspešno novo leto 2013!
Odbor
DRUŠTVO VEČERNI ZVON - EVENING BELL
želi vsem članom in članicam društva, prijateljem in obiskovalcem društvenih prireditev
blagoslovljene božične praznike ter uspeha polno novo leto 2013!
Odbor društva
___j
Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 2013 želi vsem prijateljem in znancem
KOMPAS EXPRESS AGENCIJA
Vaš center za cenena skupinska potovanja v domovino ali obratno; potni listi, najem avtov, income taxes,
prošnje vseh vrst itd. Dr. Karel Žužek, Robert Žužek, Peter Urbanc, notar 741 Bloor Street W. Toronto Tel: 416-534-8891
JOŽE ŠKOF Z DRUŽINO
vošči vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike ter srečno in zdravja polno novo leto 2013!
J. M. DIE LIMITED
899-909 Pantera Drive, Mississauga, Ontario, L4W 2R9 5226 Timberlea Blvd, Mississauga, Ontario, L4W 2S5
Tel.: (905) 625-9571
SILVO TEKAVČIČ z družino
želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vesele božične praznike ter srečno novo leto 2013!
SILVO TILE CO. LTD. 61 Carson St., Toronto, Ontario, M8W 3S1 Tel: (416) 252-2444 • (416) 543-8089
TOP GRADE MOLDS LTD.
in družina Jože Slobodnik
želijo vsem Slovencem in prijateljem blagoslovljen božič in mirno leto 2013
929 Pantera Dr., Mississauga, Ont., L4W 2R9
v_II_J
SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITED
ŽELI VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2013! KLAUS, JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111
RICHWAY CONSTRUCTION LTD.
zeli vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravja polno novo leto 2013 vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
družina JOHN VRBNJAK
Tel. Bus.: 905-683-5150 ^23 East Dr., Unionville, Ont., L6G 1A3 Tel. doma: (905) $77-3357j
VSESLOVENSKI KULTURNI ODBOR
Forum za kooperacijo in koordinacijo med slovenskimi organizacijami Marjan Kolarič predsednik Tel: 905-285-0979 E-pošta: marjan_kolaric@hotmail.com 770 Brown's Line Toronto, Ontario, M8W 3W2 Tel: 416-259-1430 Faks: 416-259-9210 www.theSlovenian.com
RADIO GLAS KANADKSIH SLOVENCEV
Oddaja preko CHIN FM 100.7 vsako soboto zvečer od 8:00pm do 9:00pm
PUBLIKACIJA GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Izide vsaka dva meseca z namenom informirati o dejavnostih v slovenski skupnosti in prinašati novice iz Slovenije
INFORMACIJSKI CENTER
je namenjen skupnosti, da razkaže in oglaša gradivo, ki je povezano z dejavnostmi društva ali samo društvo in organizacijo, odprt vsak četrtek od 6. do 9. ure zvecer in vsako soboto od 9. do 12. ure dopoldan
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2013 vam iz srca želimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora
ro voljo
"Ce rečem, da sem bila lepa, je to preteklik, " pravi profesorica slovenščine. "Kaj pa je, če rečem, da sem lepa?"
"Čista laž!" se oglasi nekdo iz klopi.
* * *
Mali otrok v gneči izgubi svojo mamo. Končno sreča policista in ga vpraša: "Ali ste mogoče videli kakšno mamo brez mene?"
* * *
Učitelj: "Zakaj kroži zemlja okrog sonca?"
Učenec: "Zato, da je ne zebe, da je povsod enako gorka."
* * *
Stric: "Kit je tako velik, a se vendar hrani samo z malimi ribicami npr. s sardinami, ker ima zelo ozek požiralnik." Mali nečak: "Kako si pa odpre kit škatle sardin ? "
* * *
Teta: "Kaj ti je prišlo na misel, da spiš tukaj v kurniku ?"
Mali nečak: "Stric mi je rekel, da morajo
iti otroci s kurami spat!"
* * *
Pri zdravniku: "Želim shujšati." "Morali boste držati kuro." "Kakšno? Pečeno ali kuhano?"
Prestavimo luno!
Odženimo oblake! Med prijatelji
"Bi mi lahko posodil dvajset dolarjev?" "Žal mi je, a jih nimam s sabo." "Kaj pa doma?"
"Hvala! Doma so vsi zdravi!"
* * *
"Ali verjameš, da je bil človek lahko
v prejšnjem življenju žival?"
"To je pa traparija! To sploh ni mogoče!"
"Jaz pa verjamem! Nekoč sem bil osel."
"Kdaj?"
"Ko sem ti posodil denar!"
* * *
"Koga bi vprašal, kako bi se odvadil kajenja ?"
"Vprašaj mene, jaz sem se že večkrat odvadil."
* * *
Prvi mož: "Moja žena in jaz sva kakor eno." Drugi mož: "Moja žena in jaz pa sva deset." "Kako to?"
"Ona je ena, jaz pa sem ničla."
* * *
Pravljica. Živela sta fant in dekle. Vzljubila sta se. Potem sta se poročila. Po poroki sta mirno in srečno živela do konca dni svojega življenja.
r
л
božiCne praznike
vošči in
sreCno LETO
želi družina Ugovšek, Toronto, Ontario
ADDRESS
Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • October 2012
BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $20.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Božja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7.
Slovenia
Credit Union
725 Brown's Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871
TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall
_Tel: (416)531-8475_
23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511
HRANILNICA IN POSOJILNICA
VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG
V pomoč članom in Slovenski skupnosti.
Vabimo vas, da nas obiščete.
www.sloveniacu.ca
§ KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA		
NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI		
	747 Browns Line	611 Manning Ave.
	Etobicoke, Ontario	Toronto, Ontario
	M8W 3V7	M6G 2W1
	(416) 252-6527	(416) 532-4746
VLOGE	INVESTICIJE POSOJILA	ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE
• Hranilne	• RRSPs/RRIFs • Osebna	• Za potovanje • MasterCard
• Vezane	• Delnice • Hipotečna	• Hiše/Avtomobile • Online Banking
• Čekovni račun	• Mutual Funds • Gradbena	• Posojila • Menjava $US
• TFSAs	• RESPs • Line of credit	• Hranilne vloge • Bančni avtomat
	Website: www.krek.ca (ATM)