L I S T E K Jože Župančič: Mahatma Gandhi — kot vzgojitelj. V letošnjem »Učiteljskem Tovarišu« z dne 18 februarja smo malce pokramljali o možu, ki še danes zanima dobršen del svetovnega javnega mnenja. Prikazati sem s!kušal Mahatmo Gandhija kot vzgojitelja. Malce mi je zadeva takrat spodrknila, kakor bi mi [:ahko očitali v kaki »boljši« družbi. Pripeljal sem moža kar in »in medias res« — niti ga nisem utegnil predstaviti. To pa bolj iz vzroka, ker je Gandhi ta'ko poznat vsepovsod, da bi bilo o njem res odveč vsako široko razkladanje ob vstopu v naš tednilk. Res pa je tudi, da poznamo Gandhija kot tip skromnega moža tako po zunanjosti in obleki. kakot tudi po življenjskih navkdah. Marsikoga bi ta skromnost zavedla do misli, da je vzct Gandhi iz povprečne indijske sredine, kajti smo o njegovi šolslki izobrazbi doslej malo izvedeli iz naših dnevnikov. V malem priročniku »Knaurs-Konversations!exikon«, ki sem ga nedavno kupil Učiteljski knjigarni za borih 45"— Din (v platno vezana skoro 1000 strani obscgajoča 'knjiga vsebujc 35.000 razlag za besedc, 2600 ilustracij, 70 podob oz. zemljevidov itd. itd.), pa najdemo pri besedi Gandhi naslednje podatke: Machatma Karamhandra Gandhi sc je rodil 2. oktobra 1869. Študiral je kot državljan Velike Britanije, doma je iz 'kolonije angleškega impcrija, v Londonu. Posvctil sc je advokaturi. zdaj pa zagovarja osvoboditev svojih rojakov izpod oblasti Britancev Bo.iuje se za svoje ideje že več desetletij, zdaj se je postavil na čelo uporniškega gibanja v Južni Afriki. V poli- tičnih bojih je le za mirna sredstva: pasivno rezistenco, najljubši pa mu je bojkot angleških proizvodov, ves pa jc v ognju, ako ponagaja s tem kolonijalnim državnim financam in nam je še v živem spominu, kako je pestil r-ojaike, naj ne uživajo monopolske soli, temvcč si jo naj raje kar sami pridobivajo iz slane vode. Zato pa hodi sam tudi v mrzli klimi do gole kože razgaljen, da mu ni treba nadeti volnenih izdelkov svojih gospodarjev Da se izognc nakupu predilniških izdetkov sam in njegovi sobratje, je uvedel spet v življenje Južne Afrike orodje iz romantičnih časov: — kolovrat. Kakor ga torej vidimo, je zelo bogat na raznih domislekih, da se otrese vsakega neljubega dotJka z Angleži, in mu bo menda najbolj po godu, ako bo lahko združil za svoje svete že/je in namene oba največja indijska rodova: Mohamedance in Hinde. V taki složni družbi bi šteli njegovi privrženci v milijonih. Toliko zaradi »bontona«, da predstavimo Mahatmo, kdo je in kaj jc! Zdaj pa šc k jcdru našega pomenka: h Gandbiju-vzgojitelju. — Satya graha! Nasilja nikar! Kakor označujejo Gandhija vsa dela, ne spada v tisto vrsto mož, iki bi pridigal vodo, sam pa bi se krepčal z vinom! Kar je menil, da je dobro za njegovo lastno družino, to je propovedoval tudi ostalHm, in obratno tudi: kar je spoznal za dobro drugod, to je bila smernica tudi za njegovo lastno domačijo, družino. Nikoli ni popustljiv, nikjer in nikoder, niti ne priznava svojemu ožjemu 'krogu nikakih spregledov niti priboljšikov. Je strog pripadnik — principov! Naj ima besedo Mahatma, da ga spoznamo iz življcnja: »Bilo je na moji — Tolstojevi — farmi. Baš takrat se jc zadržcval pri nas Mr. Kallcnbach. eden mojih najzvestejših sodelavcev v Južni Afriki. Opozoril me je na ndko njemu neljubo točko v naši domačiji. Mcd nasclniki na farmi jc bilo tudi več tujih otrok, ki so jih poslali starši k nam na šolanje. Dečad pa je bila vsa(kovrstna, zlasti edcn je bil že tayk neugnanec. da je presedal vscm. Nismo ga mogli ugnati; odveč je bilo vse prizadevanje, da se fantič pobrjjša. Bil je celo od dnuva do dneva hujši in je bil na farmi kamen spodtike vsem. Pa mi je dejal nekega dne Mr. Kallenbach, ko mu je bilo mladeničcvih razbrzdanosti že dovolj: »Ne razumem, dragi prijatel.i Gandhi, Ikako dopuščate, da se krečejo tudi vaši 3 sinovi v družbi največjega pokvarjenca naše farme. Prav nič mi ni všeč sožitjc vaših sinov z razbrzdancem; kajti je možna za nje samo ena posledica, tudi vaši fantje se bodo dcmoralizirali.« — »Kako pa naj ddam na farmi razliko,« sem menil ves presenečen dragemu tovarišu, »saj sem odgovoren ta'ko za svoje fante, prav tako kakor tudi za tistega ničvredneža. Sp'!oh pa fanta ne morem odsloviti, ker so mi ga starši v dobri veri, da bo enakopraven član naše farme, zato poslali semkaj. Radi tega sem prisiljen, da ga obdržim še nadalje v naši sredi in tudi med mojimi fanti. Oba pa dobro veva, da se vsakdo, iki živi v družbi ostalih, nauči lahko marsikaj, tako dobrega ka'kor tudi slabega. Ne morem, da bi svoje dečke svaril pred občevanjem z nadlego naše farme, s tem bi jih navajal, naj se dvignejo nad — osta'e. Ne, ne! Tega nikakor ne mo-' rem ... Prepričan sem, da bi jih s tem povedel na življenjska stranpota...« je nadaljeval Gandhi ves v ognju, pomislil, pa spet nadaljeval: »Menim. da je prav taka mešana družba za prečiščenje značaja nad vse potrebna. Clovek se nauči razlikovati sam od sebe med dobrim in slabim. Prav zato puščam svoje sinove v tako mešani družbi, ker sem prepričan, da jim bo to za vzgojo značaja le koristilo...« Mr. KaKenbach: »Kaj pa, če se bodo navzeli le slabih dečkovih lastnosti?« ... Gandhi: »Seveda, računati je treba tudi s tem.« — Mr. Kallenbach je dvoumno s!komignil z rameni. . rekel pa ni ničesar več. Gandhi- jev stoičen. a vendar preračunan odgovor mu je mcnda zaprl sapo. Vzgojitelj Gandhi pa se v svojih fantih ni zmotil. Sožitje z ostalo deco je mladeniče !.c utrdilo, od ostalih so se navzeli le dobrih lastnosti, slabe lastnosti pa so sc naučili spoznavati in — zaničevati. S tega in podobnih primerov zaključujc Mahatma: »Nepokvarjcno mladino lahko prepuščaš v družbi s pokvarjenci, so labJko skupno pri pouku in tudi med seboj občujejo. Ne bodo se zgubili; — to pa predpostavljam, da je tak poizkus pod budnim nadzorstvom staršev ali drugih vzgojiteljev.« To slcdnje pa je Gandhi — podčrtal! Prav svojevrstno obsoja indijski modrec ta'k način vzgoje, ki deco omehkužuje: »Le nikar ne povijajmo dece v bombaž in jo ne zaki.epajmo za visoikc zidove ... da jih obvarujemo pred nevšečnostmi svcta. Nasprotno pa imejmo dcco, ki se giblje v mcšani družbi, tako po značajih kakor tudi po spolih, povsod pod stalnim, opreznim nadzorstvom. Gandhijevih naukov se ni navzela le njegova družina, pripadniki njegovih idej gredo v visoke milijone, ki so voljni dati za svojega voditelja vse! Najmlajši Mahatmov sin, Devadas, je bil ndkoč na obisku pri svojem očetu, iki je bil spet v političnem zaporu. Sin se je topilv solzah in so ga l'e s težavo vsega skruše- nega odvedli prijatelji iz neprijaznega oče- tovcga doma. Kratko zatem pa so aretirali tudi Devadasa, ki so ga tožili podobnih političnih de-janj, kakor njegovega očeta. Devadas je poudarjal sodniku: — »Resje, kriv sem dejanj, ki mi jih pripisuje obtožnica Zagrešil sem vse očitke premiš-ljeno in preudarno. Prosim, da mi odmerite — najvišjo ikazen!...« Tako Devadas in mnogi drugi!... Predragi, ti pa presodi sam uspehe Ma-hatme Gandhija, političnega voditclja in —vzgojitelja.