190. itev. Poštnina platana v gotovini. V Uubllanl, v sredo 24. avgusta 1921. Posantesna Štev, K 1, Lete V. lihEijs razen nedelj fn prtizisikov vsak dan eb 10. uri depolctae. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne PJ1' Dbči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘—, Pri večjem naročilu popust. Glasilo Jugoslov. socilaiito - domoferatiine stranke. Telefonska št. 312. Nar o č n i n a: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 1-14, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za lisi eo poštnine proste. Upravoislvo ,e v L ubljanl, Frančiškanska ulica št. 6 !, Oeitel ska tiskarna. Delovna kriza v Italiji. Kakor povsod tako je tudi v Italiji izbruhnila kriza, ki se je razširila na vse industrijske panoge. Brezposelnost narašča od dme do dne. Podjetniki to Izrabljajo in hočejo na vsak način znižati delavske plače in uničiti delovne pogodbe. Delavske organizacije se branilo. kolikor je v teh razmerah mogoče. Znižanja plač delavci ne sprejmejo. So pripravljeni debatirati o znižanju plač v razmerju, znižanja cen za živila, nikakor pa ne privole. da se jim odvzame moralne pridobitve. kakor so osemurni delavni čas. minimalne plače, delavske fa-fcri?ne komisije, letni dopusti itd. Plrvi so bili kovinarji, ki so te industrijske nakane preprečili. Pretekli teden so se vršila v Rimu pogajanja med zvezo delodajalcev in delavcev pod predsedstvom ministra za sociialno politiko. Usipeh pogajanj je bil ta, da so industrije! umaknili svoj predlog o spremembi delovne pogodbe ter pritrdili, da mora delovna pogodba ostati tudi dalje v veljavi. Dovoli se samo. da se dogovorno po potrebi izvrši revizija plač. Drugi bol so bojevali tekstilni delavci, katerim so podjetniki hoteli uničiti pogodbo in znižati plače za 50%. Po dolgih pogajanjih In po več lokalnih stavkah se je dosegel sporazum, da sedanje pogodbe ostanejo v veljavi, kar se tiče moralnih točk, plače se pa znižajo za 20%. Delavstvo je z večino glasov odobrilo ta sklep. Ta boj se nadaljnje tudi po drncih strokah. Take krize, kakor le sedaj v Ita-lili ni v nobeni državi. (Op. ur.: Tak boj kakor v Italiji se že vrši tudi pri nas. dasi bolj rafinirano. Pri nas kratkomalo ,podl-ietja odpuščajo delavstvo in nastaja kriza glavno zaradi tega. ker naša industrija ni zmožna za konkurenco zaradi svoje trgovske in tehniške nedovršenosti. Pri vseh pogajanjih Klede. obnovitve delovnih pogodb priliskajo podjetniki na znižanje nlač. ne gledajo pa na zmožnost pcdiptli. dasi draginja rapidno narašča^ V Italiji so cene res nekaj padle.) Volimo po programu! Pired dopolnilnimi občinskimi volitvami smQ. Volilni boj se pravzaprav že vrši. in sicer na tak način kakršen je že dolgo let običajen pri nas. Resna stranka ima svoj začrtan program In če je res resna, ji mora program zadoščati za propagando v volilni borbi, zlasti tedaj, ako ima zavedne pristaše. Povsem drugače pa je, če stranka ni popularna s stojim programom ali ie celo njen program nasproten Interesom volilcev. Take stranke morajo delati v volilnem boju z demagogijo, z blatenjem nasprotnih strank In oseb. z obrekovanjem in z gospodarskim ali moralnim terorizmom. In take bole imamo v Sloveniji pri vseli volitvah. Najresnejl in najkonkretneii program ima vsekakor naša socijalno-demokiratična stranka. Zaraditega pa tudi vidimo, da nasprotne stranke ne skušajo ovreči naš program, marveč nas je skušajo na demogoš-kl način soraviti ob vpliv s tem, da napadajo posamezne osebe na naj-nesramneiši način, ker menijo, da je prepričani?; sociialističnih v.olilcev tako slabo, da bo to vplivalo na njih značaj, da bodo omahnili in se izneverili socijalistični stranki. Seveda ljstekT Zvonimir Kosem: Pravica. Tisti dan je bil nenavadno mračen in pust, kakor so ponavadi dnevi pred Veliko nočjo; nebo je temno in težko viselo prav do vegastih streli predmestnih lnš in tiščalo k tlom iz nizkih dimnikov puhteče vijuge dima. ki bi se bili radi prosto dvignili malo višje, pa si kakor ukle-njen suženj ni znal pomagati ter se je plazil ob zidu navzdol zmerom yižje in nižje. Že od jutra ie deževalo neprestano, tako da je Jernej lilaVka. kadarkoli se je ozrl skozi zakajena in od dežja in blata oplius-kana tovarniška okna. komaj razločeval črne silhuete kostanjev, vrstečih se v daljavi ob kalni, za tovarno deroči reki. »Še teden dni — pa bo Velika tukaj 1« je Šinila iz glave Jerneja Hlavke svetla misel skozi sivo Puščobo dneva, potopljenega v dež m blato, naravnost do solnca, do .Vesele, šumeče, v zlati luči vriskajoče Velike no£i. »Le naj lije zdaj, ie naj dežuje — zato bo pa potem na prepričanega socijalista taka de-magfiska in skrajno triviialna propaganda meščanskih in raznih kon-fuznih strank ne sme in ne more vplivati, pa naj izhaja od kogarkoli, inagari tudi od ljudi, ki so še v socialistični stranki ali so bili. Naravno ie namreč, da porabijo nasprotni šk e meščanske in psevdosociialis-tične stranke, ki stoje moralno večinoma jako nizko, vsa najogabnej-ša sredstva, drugi nasprotniki pa, ki delajo razkol v delavskih vrstah, čeprav se žirirajo za »socijaliste«, morda celo za »moderne socijali-ste*, pa nikdar niso imeli zmisla in umevanja ne za organizacijo ne za pravi razredni boj. Socialistični razredni boj je določena oblika boja in le kot taka more ohraniti stranko močno in vesti do končnega uspeha. To morajo Imeti pred očmi pri d op. volitvah vsi socijalist volilci. Pred očmi morajo dalie imeti, da ni naša naloga, da bi tei ali oni meščanski stranki pomagali do uspeha bodisi realnega ali moralnega, ker, dokler nismo stranka, ki bi res o<*-ločevala s svoio močjo, je pač bolje za nas. da se potentne stranke ubijejo same s tem. da izpolnejo svojo Velika noč toliko lepša, toliko svetlejša. — Ej. lepi bodo prazniki, če Bog da. Popoldne, že na veliko nedeljo, se odpravimo na šmarno goto... vsi. žena. otroci in jaz... v ponedeljek jo mahnemo pa na Katarino... To bosta vesela Minči-ca in Darko, ker že toliko časa nista videla polja in travnikov in gozdov. Pa tudi ženi, Jerici, bo gotovo dobro del sveži gorski zrak ... in meni ravno tako. seveda, saj sem že menda popolnoma jetičen, kakor mi pravi vsakdo, kdor me že dalj časa ni videl. Jetika, da! Prav nič čudno bi ne bilo, če bi Jo Imel. Petnajst let dan za dnem v tem strupenem, ■od svinca nasičenem, smrdljivem ozračju, petnajst let vsak dan od zore do mraka ta strupeni, okuženi sopar vase vdihavati — ali bi bilo naposled kai čudnega, če bi postal jetičen?!... Pa kaj bi na to mislil! Se čutim moč v rokah in v životu... in Velika noč bo čez teden dni... in Šmarna gora In Katarina v.. Tako se je razveselil lepe Velike noči Jernej Hlavka. Pa to ie bil samo hip; zakaj preveč je tiščal mrak v srce. da bi se bila mogla tista svetla misel docela razviti in se popolnoma dvigniti k sohjcu: nenaUo- zgodovinsko misijo. Naša pot je danes opozicija in delo v iniejjativ-nosti ter okrepitev naše stranke; vse drugo je malenkostnega spovednega pomena. Pri občinskih dopolnilnih volitvah bomo torej nastopili povsod ne-glede na vse intrige kot zavestna disciplinirana stranka samostojno! K zedinjenju delavskega razreda. Piše Dragiša Lapčevič. II. Z veseljem je treba ugotoviti, da izjavlja tudi sarajevski »Glas Slobode«. da je tudi bosanski pro-letarijat »zmirom stremel po popolnem zedinjenju proletairijata na Slovanskem lugu.« Treba je omeniti, da trdi »Glas Slobode«: »Tudi danes mi pozdravljamo zedinjenje vseh socijalističnih strank Jugoslavije.« Obžalovati je samo. ker stavila uredništvo »Glasa Slobode« pogoj za zedinjenje v Bosni. Stad načelni spori in stara osebna nasprotja iri trenia so tam še tako močna, da posamezniki oslepe pred splošno nevarnostjo razcepanosti in splošno koristjo delavskega razreda od njegovega zedinjenja. Pripravljeni smo se medsebojno obtoževati in eden drugemu predbacivati velike in male grehe in da tako globimo prepad med seboj tudi tedaj, kadar nam gori streha na glavi! Toda pri tem pozabljajo bosanski sodruKi, da so se pojavile v Bosni tudi načelne razlike v tako ostri meri in da so se osebne politične pogreške povečale vsled posebnih bosanskih razmer. Pritožujejo se na primer, da so v socijalno demokratskem gibanju v Bosni hudi na-cijonalni boji. Stvar je popolnoma razumljiva. Bosna in z njo tiedi domači delavski razred, kar sra je. še ni preživel dobo intenzivne nacijo-nalne občutljivosti; delavski razred še ni zrel za intenzivno internacionalno prepričanje. Prepričanih in iskrenih internacijonalccv .ie v Bosni ravno toliko, da bi mogli stati, pa ne bi drug drugemu bili napoti, okrog dveh kavarniških stolov! Drugače vsi tamkajšnji delavci javno ali zasebno čutijo ali nacijonalno, auacijonalno ali antinacijonalno. Naša naloga je. da jih zedinimo hi da pri tako zedinjenih z učenjem in skupnimi bori izravnamo vse sedanje njihove ostrine in jih napravimo dobre socijaliste in internacijonalce. Drugače ostanejo brez zedinjenja še dpjgo to, kar so. toda socijaiizem tudi mednarodni, katerega zastopamo, bo samo trpel. Ce se bomo borili proti socijalistom. ki nacijonalno čutijo, bomo dokler smo tako razdvojeni, uspeli samo v toliko, da ma je ležala na tleh. poteptana, uni čena. kakor od ostudnih nog poga-žena; namesto nje pa je leglo Jerneju Hlavki na prsi nekaj težkega, kakca- zla shitna, ki se ie ni bilo moč iznebiti. In še Črni stroji sami, ki so kakor nenasitni zmaji z odprtimi žreli divje hrumeli in bučali pred njim in okrog njega, so ta dan ropotali besno in hropeče, kakor da se rogajo Jerneju Hlavki in njegovim mislim na Veliko noč... »Od vremena je to... jU človek sam postane nehote mračen in pust...« je hotel odgnati Jernej Hlavka. zlo slutnjo od sebe — toda zaman. Počasi so potekale uire. tako počasi, da ie Jernej Hlavka skoraj glasno, zahrepenel: »Da bi bilo že enkrat poldne!« Bilo mu je, kakor da ga tiščijo za vrat in za prsi železne roke ter ga davijo ... Ko je naposled tovarniška sirena , z visokim, piskajočim giasom oznanila poldne in so drug za drugim po-ti ha v ali stroji, je odleglo tudi Jerneju Hlavki. kakor da sc mu je odvalila težka skala od srca. Hitel je za'drugimi delavci, da si umije roke ter da 'odide potem domov na skromno kosilo. Ccz eno uro — in &9J2£t 1?9 tu med stroji, stroj sani... pridobimo za sebe simpatije aiiad-ionalnih in antinacijonalnih. elementov. toda da ne prvih, drugih in ne tretjih ne napravimo internacijonalce. Niti osebne napake ali politične pogreške sodruga Jovana Smitrana nam ne smejo zedinjenja ne oteževati. a kam li omejevati. Vsi imamo napake ; nekdo jih ima več. nekdo manj. Skozi ztoote se pride do resnice. Ta filozofski aksiom velja tudi za politiko: skozi pogreške (če smo sposobni okoristiti se z Izkušnjo) se pride do zdravejše politike. Toda tudi teli pogrešfk bo vse manj in bodo vse mani vidne, če se bomo zedinjeni in v skupnem delu izpopolnjevali; bodo še dalje neminljive in vedno večje (na obeh straneh) če ostanemo razcepljeni in v sovražnem razmerju. »Glas Slobode« je bil popolnoma na pravem poru, ko je sprejel sodruga Dušana Bala-bana. enega najaktiynejših komunistov. Da. zedinjenje mora obsegati celo delavsko gibanje: od najbolj levega do najdesnejšega. Sprejevšl Fušana Balabana it »Glas Slobode« popolnoma na pravi poti. če se po- stavi na stališče popolnoma interna-* cijonalnega zedinjenja tudi s celim delom desnega delavskega gibanja. Kajti če se morejo pri desnem delu delati načelni pomisleki, morajo pri levem biti še večji, ker so tudi lmj-t Še njegove pogreške; če ima sodrus? Smitrara grehe, jih ima tudi sodrtig Balaban, in te so v znatni meri Se nesrečnejši za delavsko gibanje. Ko razcepljenemu, razbitemu hi uničenemu delavskemu gibanju gori streha na glavi, ko mu ie rešitev vi internacijonalnetn zedinjenju in vj povzdigi zasnovani na popolni ikh tranjB demokraciji ln ko moremo po-: grešne grup in posameznikov zdra-* viti in odpraviti samo s skupnimi sodelovanjem, ni čas za razisko-t vanje starih grehov in za razkopan vanje starih ran, za kopanje globo-i kejšega jeza med posameznimi tabori delavskega razreda, temveč čas je *a zra vnanje jarkov, katera smo kopali za vodenje bratobojua vojne In zn kopanje čim globokejše«» ga jeza med. zedinjenim proletarija* tom in njegovim razrednim nasiprot* ni kom. Da se doseže zedinjenje preleta* rljata v Jugoslaviji, sem osebno prl-i Ptavljen izipolniti vsako dolžnost, katero zahteva zedinjenje proletark lata. Ce bi bilo radi zedlnienja de-« lavskega razreda potrebno, da se odstranim, ne bom smatral tega za žrtvo. nego za velikp osebno srečo« Kajti ali more biti za socijalistai večja sreča, nego ko se ves preleta-* rljat njegove države zedini in usposobi za močne ln uspešne boje J? Polltllne vesti. + Mednarodni kongres kovinarskih delavcev v Lucerni Je na zadnjih sejah sprejel celo vrsto resolucij in sklepov. Kongres Je sprejel resolucijo, ki protestira proti načinu amnestlranla, kaor ga prakticira madžarska vlada proti ogrskim revolucionarjem; druga resolucija se obra-Ca proti zabranjenju potnega dovoljenja ruskim odposlancem s strani ivlcar&e vlade; kongres je potem ponovno potrdil sSdep atmserdamskega vodstva, da se HI. internacionali priključene or&unlzacdje ne morejo sprejeti v mednarodno kovinarsko zveeo; v neki resoluciji Je dobUa lrraz zahteva, da se mora 48 umi tednik smatrati kot maksimalni delovni čas ln zahteva po odpravi nadurnega dela. Na zadnji seli je bila sprejeta posebno važna resolucija Italijanskega delegata Buozzija, ki govori o odporu proti mainicljski pridelavi in stopnjevanem nkinjenju Izdelovanja merilnega orožja — združenim organizacijam kovinarskega delavstva pripade posebno važna nloga glede onemogočitve vseh bodo- čih vojn. V tein smislu je govorila tudi re<« sol ud |a ameriških strojnih delavcev. Na« daljni sklepi te bavljo z raznimi vprirša« nji antantna gospodarske politike proti Nemčiji In 8 kršitvijo prava samoodločb« narodov, n. pr. v vprašanju priključitve Avstrijo k Nemčiji. Ob koncu poživlja koa* gres vse priključene organizacije, naj sto« pljo v čhn ožje stike In sodelovanje z me* narodno zvezo strokovnih orgtnizacij. + Francosko delavstvo se upira. Vč^-i raj smo v kratkih besedah poročali o na* meri selnskih strokovnih organizacij, ki grd proti Izdelovanju novim vojnam namenj?« nlh Izdelkov. Kot vzrok temu gibanju na* vajajo francoski listi večno izlivanje Iran« coske kapitalistične vlade v zadevi Rusijtf in njene ogromne pašiljatve vojnega ma« terfjala svojim poljskim in ruimmskini hlap« cem. Vendar stvar ima Se globlji pomen, se -oziramo tudi na podobne odporne ka*( rake organiziranega delavstva po ostal c ni svetu ln če se oziramo predvsem na te* zadevne sklepe zadnjega kongresa kov!« narske Internacionale v Lucerni. Ne gre manj kot za energično in sistematično tibl« Tistikrat se je oglasil telefonični zvonec iz daljave, odprla so se majhna stranska vrata in na pragu se je prikazal nadzornik s svojimi svetlimi, lokavimi očmi In že osivelo kozjo brado. »Jernej Hlavka. gospod ravnatelj vas kliče v pisarno!« »Sedaj?« »Takoj!« Jernej Hlavka je šel in sam ni vedel, čemu se mu tresejo kolena. Zakaj ga kliče ravnatelj v pisarno? Kai mu ima povedati ravno sedaj, tik pred kosilom, ko si vsak sestradan in lačen želi. da bi bil brž doma pri mizi? Vsekakor nekai važnega, ker sicer bi ga lahko poklical tudi pozneje, popoldne, ali recimo, jutri, pojutrišnjem ... Ampak ravno zdaj, ko vse odhaja k obedu! ••• Nič skrbi. Hlavka! Plačo ti bodo zvišali, primaknili k tvojemu zaslužku toliko in toliko kronic na teden, ker si priden, vesten in pošten .delavec,.. Da, da. tako bo -- kako tudi ne?! Petnajst let si garal. Jernej Hlavka, i968.093,48. Delež znaša K 100*- Clan postane lahko vsak. ~"nrrn"r-m~rrr.i i ' um i min inmiu iimmim—»■—————;mu————Ml m v Ljubljani Hnra.raMSUCTffiSKaSSESSSKBl m Upravni svet Slovar 8?© esk®IBPina banke v M vbEJani naznanja, da je ožvoril dne 15, avgusta 1921 svojo j podružnico v liktki Hi v hiši trgovca g. A. Oomlceijja, nasproti kolodvora v Ra Keku. Podružnica se bo bavila z vsemi v bančno pij stroko spadajočimi posli. Ujprav^S svet. Izdajatelj: Ivan Mlinar, Tisk Učiteljske tiskarne y Ljubljani, .Odgovorni uredniki Jak, Vehovec*,