POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OR TORKIH, ČETRTKIH IN SOROTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—— Uredništvo in apravat Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Dt-lavska zbornica — Cehe. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi. ki slutjo v sociala* namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 ikev. 24 * Maribor, to ek, one 27. februarja 1940 • ieioJW Socialisti in strokovne organizacije Odkar je nastalo delavsko in name-ščensko svobodno strokovno gibanje, so bili socialisti in socialni demokrati najzvestejši boritelji za zahteve, ki jih imajo te organizacije v svojem programu. To je povsem razumljivo, ker ima socialistično gibanje prav tiste zahteve v svojem ožjem minimalnem programu kakor strokovne organizacije. Razlika je le v tem, da je delokrog socialistične stranke širši, ker spadajo vanj tudi splošne politične zahteve po svobodi in demokraciji, za katere se ^ > Ulil tu »*1\ strokovne organizacije dejansko1 ne morejo boriti. V tem oziru je največ, kqr strokovne organizacije v svojih re-so branilo in zagovarjalo svoije politične, socialne in kulturne interese. Ce vse te stvari niso dovolj važne, potem res ne zaslužimo drugega kakor prav poštene batine, dokler nas pamet sreča. Kdo je kriv? Neopravičeno bogatenje enih in obubožanje drugih Ko sem nedavno bil v majhnem mestecu v notranjosti Srbije, pripovedovali so mi sodrugi, kakšne neverjetne imovinske spremembe so se izvršile pri posameznih meščanih v teh šestih mesecih vojne. Mal trgovec, začetnik, je dobil večjo količino blaga na kredit. — Čakal je s prodajo tega blaga. V nekaj mesecih se je nahajal v njegovih rokah kapital več stotisoč dinarjev. Trgovec sam se čudi toliki sreči, ki mu jo je dalo naravnost nebo. Zopet drugi trgovec -je kupil takoj od začetka! >vojne za ves svoj denar železne izdelke in jih shranil v svojem skladišču. In že sedaj računa, da ima po tržni ceni več kakor dva milijona dinarjev zaslužka. Kako so nastali taki zaslužki? Nastali so, ker so cene vsega industrijskega blaga poskočile, dvigajo se cene polagoma ali trajno in nepretrgoma že celih šest mesecev. Enako, kakor sta ona dva trgovca brez vsakršnega napora prišla do velikega denarnega dobička, prišli so tudi vsi lastniki blaga ob prodaji, zlasti lastniki potrošne industrije in obrtnih izdelkov. Ta dobiček v celi državi dosega milijarde dinarjev. Dobiček pomeni pretakanje denarnih sredstev iz žepov kupcev v žepe prodajalcev blaga. Dobiček pomeni konfiskacijo ene cele tretjine imovine v denarju, ki je last kupcev blaga in poklonitev te imovine prodajalcu blaga. Vrši se s tem velikansko obdavčenje državljanov, ki prejemajo mezdo ali plačo, delavcev, nameščencev, uradnikov, vpo-kojencev, uživalcev rent in obresti. — Vse, kar kupujejo, morajo plačati 30 do 40 odstotkov dražje. Za toliko so stvarno zmanjšani njih prejemki v prid prodajalca blaga. Treba je razlikovati med blagom, ki se izdeluje po podražitvi surovin in onim, ki je že ležalo po skladiščih in čakalo na prodajo pred početkom te vojne. Če je razumljivo, da se draži novo izdelano blago, pa ni nobenih gospodarskih razlogov za podražitev starega blaga. In tega starega blaga je bilo po skladiščih v ogromnih količinah. — Vojna napetost je trajala več kakor leto dni. Ves ta čas je privatni kapital uvažal in kupičil blago. Samo s tem si moremo pojasniti, da je lani na primer naša trgovinska bilanca ostala brez prebitka. To kaže, da je bil uvoz blaga iz inozemstva v obliki surovin ali gotovih izdel" kov mnogo večji, kakor to odgovarja normalni potrebi vsakdanje potrošnje. Tudi pri bencinu se je naletelo v državi pri družbah na trikrat večjo količino, kakor jo zakon določa družbam, v njihovih skladiščih. Kdo je kriv, da se ob obilju blaga vendar sistematično povišujejo cene in s tem konfiscira del imovine državljanov, neopravičeno pa bogati drugi del državljanov. Naivni ljudje pravijo, da so krivi tisti, ki so zaslužek vtaknili v svoj žep. Nanje zvračajo krivdo v svojih izjavah tudi predstavniki politične oblasti. Ti, ki tako govore, pozabljajo, da se predaja vedno vrši po tržni ceni in da je stremljenje po zaslužku normalni zakon pri-vatnokapitalističnega gospodarstva. Če trgovec v Beogradu prodaja kilogram železa po 5 dinarjev, zakaj bi trgovec M!ladenovcuf ki je čakal z železom stare produkcije, tisto danes prodajal po stari ceni za 3 dinarje? Zakaj naj bi se odrekel svojemu zaslužku, zaradi katerega se edino tudi bavi s trgovino? Na podlagi česa je on pozvan, da »skrbi za narod«, da hrani železo v svojem skladišču in da v svojo trgovino pravočasno vlaga kapital samo zaraditega, da bo občinstvo preskrbljeval s cenenim železom? Če je to storil, je storil zaradi svojega zaslužka. Mi se ne moremo upirati krivicam, ki so očividne, ali so neizogibna posledica privatnokapitalističnega gospodarstva. Ni treba pričakovati, da se bodo proti tem krivicam borili sami zainte-reširanci na dobičku. Proti njim se morajo boriti zainteresirani potrošniki in zahtevati odpravo te krivice od noisil-cev javne oblasti. Te krivice so zakrivili oni, ki so bili dolžni, da takoj intervenirajo v gospodarskih odnošajih, čim je vojna povzročila motenje v proizvodnji in zamenjavanju blaga. Niti malo ni bilo težko še prvi mesec izvesti splošni popis blaga po skladiščih, ugotoviti količino starega blaga in zajamčiti, da se mora isto prodajati po starih cenah. Niti malo ni bilo težko ustanoviti aparat za kontrolo, v koliko se zvišujejo stroški proizvodnje novega blaga ter sorazmerno s temi določiti, za koliko se smejo cene blagu zvišati. Med tem pa se je pri nas opustila vsaka kontrola cen. Polnih šest mesecev traja že hudo gospodarsko obubožavanje ljudskih plasti. (Med tem je že izšla nova naredba o kontroli cen.) V tem času se ie samo govorilo o draginji, toda nič stvarnega se ni storilo za borbo proti njej. Uvedena je bila naredba o pobijanju draginje z nekaj praznih načel in naravno, - da je ta ostala mrtva beseda na papirju. Vsi predlogi in sklepi, s katerimi se je hotelo uvesti stvarno kontrolo cen, so bili zavrnjeni zaradi odpora zainteresiranih kapitali* stičnih krogov. — Naravno je dejstvo, da so cene na primer padle za dva dinarja, čim se je čulo, da se bo vršila kontrola cen. Blaga je po skladiščih in prodajalci so se bali, da ga ne bodo prodali, če se mu določi cena, — Ko se je to opustilo, so cene zopet skočile in to za 5 dinarjev pri istem blagu. Kdo je torej kriv za to strašno stanje na trgu? Zakaj ne sme biti v drugih deželah tako? Zato, ker tam organi javne oblast! vrše svojo dolžnost. Zato, ker se tam organi javne oblasti zavedajo svoje moči nad kapitalističnimi družbami in odgovornosti pred široko potrošniško množico. Zato, ker tam organi javne oblasti mislijo na življenjske potrebe naroda in ne izčrpavajo vsega svojega časa v skrbeh na prilagojevanju volilnih okrajev in praznih šovinističnih govoričenjih. Dr. Živko Topalovič (» Rad. Novine«.) Pomlrlenje na Balkanu Prestolni govor bolgarskega kralja. V petek popoldne je bil otvorjen novi bolgarski parlament. Kralj je v prestolnem govoru poudaril nevtralnost in dobre ednošaje z velikimi in malimi državami ter zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo, rekoč, naši prisrčni odnosi z Jugoslavijo in Turčijo so utrjeni z obstoječimi pogodbami o večnem prijateljstvu. Volne na Balkanu ne bo Diplomatski urednik agencije Stefani pravi, da je nevarnost za vojno na Balkanu zmanjšana. Italija ne bi dopustila nobene sovjetske akcije južno od Karpatov. Vojna se more razširiti le na severu, ker hoče Anglija preprečiti, da bi se izvažala ruda iz Švedije v Nemčijo. Ruska ofenziva na vedno traja Ruski vdor v Pretekli teden so se Finci morali umakniti med Finskim zalivom in Muo- lo ter izprazniti vse utrjene postojanke prve obrambne črte Mannerheimove linije. Dočim od Muole (v središču Manner-Heimove linije) do Ladoškega jezera vztrajajo finske čete še vedno na prvi črti Mannerheimove linije. Ruska armada, ki je vdrla med Finskim zalivom in Muolo, ima ob svojem levem boku (ob Finskem zalivu) proti sp-bi utrjene finske postojanke na polotoku Koivisto in nekaterih otokih Fin-skega zaliva, na svojem desnem boku Kareliiski ©fini Se Mannerheimovo linijo pri Viipuri. (pri Muoli) pa finske utrdbe ob reki in jezeru Vuoksi. Rusko armadno vodstvo mora sedaj poskušati osvoboditi levi in desni bok svoje armade finskega pritiska, ali pa z nadaljevanjem prodiranja proti Viipuri (Viborgu) prisiliti Fince, da se bodo morali umakniti tudi iz prve linije Mannerheimove črte med Muolo in Ladoškim jezerom. Ruski napadi ne popuščajo, ampak se celo stopnjujejo. Rusko armadno poveljstvo dovaža vedno nove sveže čete in zlasti dalekostrelne topove na fronto. Izgube na ljudeh so seveda temu primerne. Za 62 milijard dinarjev orožja in drugega vojnega materijala bosta po poročilu Reuterja naročili Anglija in Francija v Ameriki. Skandinavske drla ve* In Anglija ter NemCIJa Kolikšno je število žrtev Norveške in Švedske vsled nemške vojne na morja7 < Po dosedanjih ugotovitvah je bilo torpediranih od nemških podmornic ali pa uničenih od nemških min 32 švedskih tovornih ladij, s skupno 69.900 tonami, v vrednosti 24.4 milijonov švedskih kron, življenje pa je izgubilo 228 švedskih mornarjev. Norvežani pa so na isti način izgubili 347 svojih pomorščakov, K teti IHtUlfltt t lUtV Nevtralnost skandinavskih detel pred tetko preskuSnio V glavnem mestu Danske v Kodanju so se zbrali zunanji ministri Švedske, Norveške in Danske na posvet o položaju, ki ga je stvorila vojna med Nemčijo in Anglijo ter Francijo in med Rusijo in Finsko. Navedene države se čutijo ogrožene, ker se vidi, da njihove nevtralnosti nihče ne spoštuje razen, ako mu godi in pa, ker njihovo gospodarstvo silno trpi vsled blokade oz. potapljanja njih ladij po nemških podmor- Posvetovanje v Kodanju. nicah in minah. Splošno se lahko reče, da je nevtralnost skandinavskih držav pred težko preskušnjo. Te države niso za direktno pomoč Finski, s katero so v zvezi, ker še vedno upajo, da se bodo na ta način lahko obvarovale pred vojno. Toda čim dalj bo trajala vojna, tem bolj verjetno je, da bodo tudi skandinavske države, zlasti Švedska in Norveška zapletene v vojno. Samo z uničenjem duha militarizma lahko reSimo Evropo propada je izjavil Chamberlain. V Birminghamu je govoril dne 24. februarja angleški ministrski predsednik Chamberlain, rekel je: »Pred enim letom sem na tem mestu svaril, da naj nihče ne misli, da se naš narod, ako bo izzvan, ne bo boril zato, ker smatra vojno za nespametno in strašno stvar. Svarilo je bilo zaman. Sledil ije napad na Češkoslovaško in Poljsko, Provokacijo smo sprejeli in z nami ves imperij. Slabi vzgledi vlečejo in vzgledi Nemčije so zavedli tudi Rusijo, da je napadla Finsko. Strašna poročila prihajajo o postopanju s Poljaki in Čehi. Nemška prizadevanja gredo za tem, da uničijo dušo in telo teh narodov in prve žrtve so predvsem oni, ki delajo za kulturo svojih narodov. Angleško-francosko sodelovanje je jamstvo za našo zmago v tej vojni in za trajen mir v bodočnosti. S Francijo in Anglijo je tudi Turčija in ves angleški imperij. Nemčija hoče uni- čenje Anglije in Angležev ter gospod-stvo nad svetom. Angleži se borimo proti nemški nadvladi. Toda mi nočemo uničenja nobenega naroda. Mi se borimo zato, da bodo mali narodi v Evropi živeli v varnosti in da bodo prenehale grožnje z napadom na njihovo neodvisnost. Borimo se za svobodo in proti zatiranju ter za uničenje duha militarizma ter proti 'povečanju oboroževanja, ki spravlja v bedo Evropo in Nemčijo. Naši cilji pa so: Obnovljena morata biti Češkoslovaška in Poljska. Nemčija mora dati jamstva, da je opustila tezo, da gre moč pred pravico. Čim bo Nemčija pokazala, da je pripravljena sprejeti ta naša načela, ji bomo gotovo pomagali za prehod iz vojnega stanja v mirovno gospodarstvo. Toda prihodnji korak mora napraviti Nemčija. Mi smo odločeni, da svoboda mora zmagati. Doma u* pa si/etu Hitler pa zahteva Zivllenjskl prostor in kolonile Vsa srednja Evropa — nemški prostor. Skoro istočasno kot Chamberlain je govoril Hitler v Mjonakovem na proslavi 20 letnice ustanovitve svoje stranke. Rekel je: »Srednja Evropa je nemški prostor, na tem prostoru hočemo živeti in se ne pustimo od nikogar izpodriniti. Nemčija zahteva kolonije, ki so ji bile ukradene. Kakor se je osvobodil nemški narod notranjih sovražnikov, zatiralcev in izkoriščevalcev, tako se bo osvobodil tudi zunanjih. Nem- čija je vojaško dovolj močna. Računa zlasti tudi z Rusijo, ki je njena prijateljica. V Nemčiji ni več nobene miroljubne tolpe, kot med svetovno vojno, ki bi padla vojaški Nemčiji v hrbet. — Prišel je nov narod. — Verujem v božjo previdnost in v božji blagoslov, ki je spremljal doslej vse naše delo. Zato bomo zmagali in če se naši sovražniki zvežejo s samim vragom. Posvet fodaliftKne Internacionale vBruflJu V Bruslju v Belgiji se posvetujejo te I Švedska, Norveška, Danska in Finska dni zastopniki siocialističnih strank iz i ter Češkoslovaška in Poljska, kakor evropskih držav. Svoje odposlance so tudi vse ostale države, v katerih je so-poslale poleg Anglije in Francije, tudi | cialistično gibanje bilo nasilno zatrto. Stlrl nemške podmornice potop»iene , Boji na zapadni fronti. Zadnje dni preteklega tedna so bile potopljene štiri nemške podmornice. Na zapadni fronti ni bilo omembe vrednih bojev. Angitilui letala nad Nem-il|o In ielkostovelko Angleška vojna letala so tri dini zaporedoma izvedla dolge polete nad Nemčijo in Češkoslovaško. Nad Prago, Plznom in Brnom so metala letake. Ponovno so bila napadena od nemških letal in obstreljevana, toda so se vsa vrnila na svoja oporišča. Zaplemba tovarn in veleposestev na Poljskem. Feldmaršal Goring je odredil zaplembo vseih tovarn in veleposestev na Poljskem, ki Se niso bile v nemških rokah. Zadnje vesti Rooseveltov odposlanec v Evropi Sumner Weles se je izkrcal v Neaplju Rooseveltov osebni odposlanec Sumner Welles je prispel v„ Evropo, da se seznani s položajem v evropskih državah in stališčem, ki ga zavzemajo odločujoči predstavniki držav, tako nevtralnih kot tudi vojskujočih. Vsekakor žele biti merodajni v Zedinjenih državah informirani iz prvega vira in bodo potem sklepali kaj naj napravijo glede svojega nadaljnjega zadržanja. Niso pa resnične vesti, dia prinaša Sumner Welles v Evropo mirovne predloge. NajprVo bo Welles obiskal Mussolinija, potem bo odpotoval v Berlin, nato pa se bo napotil v London in Pariz. Vračal se bo zopet preko Rima. Boj proti sporazuma — boj proti finančni reformi, »Hrvatski dnevnik« piše o boju srbskih strank proti sporazumu in pravi, da je ta boj naperjen predvsem proti sodelovanju Hrvatov v vladi in zlaisti v finančnem ministrstvu, kjer so pričeli z davčno reformo, katera naj osvobodi plačanja davkov tiste, ki nič nimajo in naloži bremena 'bogatim, t. j. mestom in predvsem Beogradu, kjer je največ bogatije. Boj proti sporazumu in za Srbstvo je torej boj za preprečenje davčne reforme. Beograjskega župana bo imenoval kralj. Vlada je sklenila na svoji seji, da bo imenoval beograjskega župana kralj na predlog notranjega ministra. Sklep se uveljavi z naredbo. Novi predsednik srbske demokratske stranke, Milan Grol je rojen dne 31. avgusta 1876 v Beogradu. Po poklicu je gimnazijski profesor, ali je poučeval le nekaj let. Posvetil se je gledališču, pisateljevanju in politiki. 1925 je 'o'l izvoljen za poslanca, 1927 je bil minister prosvete. Udejstvuje ise še mnogo književno in ie predsednik Penkluba. Verjetno je, da ostane demokratska stranka ipod novim predsednikom vredna Davidoviča. Seja centralnega tajništva delavskih zbornic se je vršila minuli teden v Banjaluci. Izvolili so od!sek, ki naj se pogaja iz delavskimi zbornicami, da se prepreči parcelacija centralnega tajništva (so pa za parcelacijo socialnega zavarovanja!) Isti odsek bo tudi razpravljal o sklicanju kongresa vseh zbornic v državi. — Mnogo so govorili tudi o avtonomijah socialnega zavarovanja, borz dela in o zahtevah, ki jih ima delavstvo že dolgo na dnevnem redu ter so vzete iz spoimenic, ki so jih predlagale oblastem naše svobodne strokovne organizacije. Seja kaj novega ni ipavedala. Generalni ravnatelj Prizada je postal dosedanji ravnatelj Gospodarske sloge dr. Tot. — Dr. Tot je lini najožji Mačkov sodelavec. v Ustanovitev Jugoslovansko-bolgarske gospodarske zbornice se je izvršila minulo nedeljo. Slavnosti je 'prisostvoval tudi minister za trgovino in industrijo dr. Andres. Romunski finančni minister Constantinescu se je te dni mudil v Sofiji. Ta olbisk tolmačijo politični krogi kot zbližanje med obema državama zlasti, ker napovedujejo, da ibo v začetku marca tudi romunski zunanji minister Gafencu obiskal glavno mesto Bolgarije. Francoska poslanska zbornica šteje po izključitvi in razveljavljenju komunističnih mandatov še 551 poslancev, dočim je štela prej 618 poslancev. Med Francijo in Madžarsko je bila t« dni sklenjena nova trgovinska pogodba. Angleška vlada je imenovala za svojega novega poslanika na Finskem sira Verekerja, ki je bil dozdaj svetnik angleškega poslaništva v Mosktvi. Izgube Španskih nacistov v državljanski vojni znašajo 70.000 ubitih v vojni in 7000 umrlih vsled bolezni. Izgube republikancev tu niso vp oštete. Za predsednika vseindijskega kongresa je bil izvoljen Mualma Abdul Kalam Azad, ki je dobil 1843 glasov, dočim je doibil nasprotnik 183 glasov. Novi predsednik je musliman in pristaš Gandija. S to izvolitvijo preneha ljuti boj med budiš li in muslimani v Indiji. Vesti, da se zvišajo železniške tarife, ki so jih priobčili hrvaški list, so brez podlage, kakor izjavljajo v direkciji državnih železnic. Za železniško direkcijo v Nišu 'bodo v kratkem pričeli graditi 'poslovne prostore ini bo nova zgradba baje ena izmed najlepših, zgradb v Nišu. Italijanski minister prosvete v Beogradu. Italijanski minister 'prosvete Bottai, ki je bil na obisku v Beogradu, rje prisostvoval otvoritvi in stituta za italijansko kulturo. Česni tečaji v češki vojski na Francoskem. Pri vseli vojaških edinicah češkoslovaške armade na Francoskem je tudi mnogo vojakov, ki ne obvladajo službenega češkoslovaškega jezika. To so zlasti Nemci iz Češkoslovaške. Za te vojake so uvedli kurze češkega in slovaškega jezika in kažejo vojaki za nje veliko zanimanje. (»Csl. Boj«). Odličen igralec med vojaki na Francoskem. V vojaški tabor češkoslovaške armade na Francoskem je prišel znani češki igralec »Narodnega divadla« iz Prage, Hugo Haas, ki je moral radi svojega židovskega porekla zapustiti Češko. Haas bo igral pred vojaki v njihovem gledališču nekatere izrazite češke igre. Dr. Scbacht še vedno gospodari v Nemčiji. Dr. Schacht se v Nemčiji dobro uveljavlja. Bil je voditelj koncerna, minister gospodarstva, predsednik državne banke in sedaj je bil imenovan za direktorja »Hermann Goring Werke«, to je za gospodarja v težki nemški industriji. Nemški oficirji se ne smejo ženiti z inozem-kami. Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile je izdalo naredibo, ki prepoveduje vsem oficirjem, oficirskim pripravnikom, vojaškim uradnikom ter podoficirjem ženiti se z inozem-kami. V važnih primerih se bo naredila izjema le, če gre za inozemko »nemške krvi«. Vendar bo pa tudi tako dovoljenje izredno težko dobiti. Enotna obleka za ženske in dekleta v Nemčiji. Berlinski dopisnik holandskega dnevnika »Rotterdamscher Courant« poroča, da bodo spomladi uvedli v Nemčiji enotno oni ek o za ženske in dekleta. V vseh konfekcijskih trgovinah se bo prodajal le enoten kroj in ne bo mogoče kupiti kake drugačne ženske obleke. Iz 15 parov ženskih nogavic se da napraviti 3 pare dobrih moških nogavic. To so praktična preskusile nemške žene v kraju' Glogau v Sle-ziji. O tem pišejo zelo mnogo nemški časopisi. Prva pošiljka ruskega petrolaja za Nemčijo je po poročilu »Havasa« na potk" Petrolej bodo prepeljali v Romunijo, kjer ga bodo predelali in nato poslali v Nemčijo. Nov potres v Turčiji je terjal te dni zopet okrog 200 novih smrtnih žrtev. Naša jajca bodo dražja. Angleži s.o sklenili pokupiti vse zaloge jajc -v Jugoslaviji-niji. tadn|e vesti Ohladilo se bo irt prevladovalo bo oblačno ■vreme. Nov ravnatelj podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani je postal dr. Ilija Vasiljevič iz Sarajeva. PTvi kanadskj vojaški letalci so prispeli včeraj na Angleško. V Londonu so jim priredili svečan sprejem. Nizozemska je vložila v Berlinu oster protest proti bombardiranju njenega ozemlja, ki so ga Nemci izvršili včeraj. Na Holandskem se je podrl nek vodni nasip ter je voda preplavila več krajev. Mesto Viborg evakuirano. Vsledi stalnega bombardiranja Rusov so Finci mesto Viborg skoraj popolnoma izpraznili. Nemški odposlanci v inozemstvo. V Stockholm je prišel predsednik nemškega »Rdečega križa«, na Japonsko pa je prišel nek bivši nemški minister. Taki odposlanci potujejo po nalogu sedanje vladte. Zane Grey: 74 Mož iz ^ozda Skozi vrhove smrek, ki so se videle sedaj, kot da bi stale prav blizu, se je pokazal ozek, srebrn polmesec, se potemnil, skril in znova posvetil, splezal kvišku, dokler ni fina konica srpa presegla vrhove dreves; potem je stal v svoji magični lepoti, bleščeč in mrzel na nebu. Med temi ko je črna gozdna pre-graja postajala vedno bolj temna, je dobil travnik belkasto barvo in nasproti ležeča mejna črta se je pričela razkrajati v posamezna drevesna debla. »Glejte! Glejte!«, je vzkliknila Bo pritajeno in boječe pokazala s prstom. »Ne tako glasno«, je zašepetal Dale. »Nekaj vidim!« t »Tiho«, je opomnil. Helen ni mogla v od Bo naznačeni smeri opaziti ničesar drugega kot gola, od mesečine pobeljena tla, ki ®o v neposredni bližini tvorila malo vzpetino. »Mirno ležita«, je zašepetal Dale. Takoj bom zopet tu.« # . Neslišno se je splazil z mesta m zginil. Ko je bil proč, je začutila Helen, da ji je pričelo srce močno utripati in po koži jo je zagomazelo. »O moj Bog! Nel! Tam!«, je zašepetala Bo vsa v strahu. »Nekaj sem opazila.« Na kopi malega hribčka se je počasi premikal okrogel predmet in silil vedno bolj v mesečino. Helen je oprezovala zadržujoč sapo. Ostra senčna podoba se je odražala na nebu, ki je tvorilo ozadje, — kakor je izgledalo, je morala biti ogromna, zavaljena, bodičasta žival kot slana sive barve. Kajti ta trenutek je izigledala neznansko velika, — v naslednjem hipu zopet maijhna, — zdaj skoro tik v bližini — potem zopet daleč proč. Zavila je v stran, takoj nato pa se je obrnila naravnost proti deklicama. Nenadoma je ugotovila Helen, da je bila žival še komaj kakšnih dvanajst metrov oddaljena. Obetalo se ji je, da bo obogatela za novo sikušnjo, — 'prava in strašna groza se jo je polastila, da ji je kri zastala, njeno srce je silno utripnilo, potem pa je obstalo, hotela je zbežati, toda bila je kot prikovana, — ko se je Dale vrnil k njej nazaj. »Cisto navaden ježevec«, je zašepetal. »Malo je manjkalo, pa bi Vas bil pohodil in gotovo bi Vas bil tudi pobodel s svojimi konicami. Nato je zgrabil neko gorjačo in jo vrgel proti živali. Vzpela se je kvišku kot sveča ravno in se potem presenetljivo naglo obrnila, dajoč pri tem od sebe neke rožljajoče glasove; potem jo 'je naglo odkurila. »Je—že—vec!«, .je zašepetala Bo. »Prav tako lah ko bi bil tudi slon!« Helen se je izvil dolg, pomemben vzdih. Nikakor bi ne bila rada popisala svojih občutkov, ki so jo navdajali ob pogledu na tako nedolžno žival. »Poslušajta!«, se je začul Dalejev pritajen glas; njegova široka dlan se je oklenila Helenine rokavice. »To sedaj je pravi krik divjine.« Ostro in odbijajoče tuljenje nekega volka je pretrgalo nočno ozračje. Kako divje in tožeče, kot more to le gladna zver! Helen se je tresla po vsem telesu, tako jo je prevzel ta zvok in divji nepotpisno globoki občutki, ki jih ji je vzbudil. Zopet je prodrla nova melodija gozda preko mej njenega življenja, daleč nazaj v motno, davno preteklost, iz katere se je poredila. Tuljenje se ni ponovilo. Stepni volkovi so umaknili in popolna tišina je legla nad pokrajino. Dale je sunil Helen s komolcem in nato segel z roko preko nje ter se dotaknil Bo. Ostro je gledal naprej pred se, tako da je bilo naravnost čutiti njegovo napeto pozornost. Helen je na vso moč napenjala svoje oči in opazila, kako so se sive postave stepnih volkov kot sence plazile odondod, z mesečine v temni gozd, kjer so izginili. Ne samo Dalejeva napetost, tudi tišina sama na sebi, divjina trenutka in scenerije se je zdela, da je polna čudovitih sil. — Tudi Bo je morala to čutiti, kajti trepetala je po vsem telesu in se tesno prižela k Helen, dihala je kratko in hitro. »Ah!«, je zamomljal Dale zadržujoč glas. Helen je čutila v njegovem vzkliku olajšanje in gotovost, in tako je nekoliko slutila, kaj pomeni en sam trenutek za lovca. Potem je njen čuječi, tihi pogled obvisel na visoki sivi senci, ki se je odločila od gozda. Gibala- se je, toda ta ogromna stvar vendar ni mogla biti medved. Korakala ije iz terne v srebrno mesečino. Helen je močno utripnilo srce; kajti bil je velik medved, s podmoklo-sivim kožuhom, ki je neokretno koracal proti mrtvemu konju. Nehote je Helen s svojo roko poiskala lovčevo; bilo je kot, da bi bila zgrabila za železo pod drhtečo površino. Ta dotikljaj jo je osvobodil pritiska v njenih prsih in daveče tesnobe v njenem grlu. Ta občutek, ki je bil vsekakor posledica strahu, je izginil iz nje, ostala je samo še strašno razburjena. Težek vzdihljaj, ki se je izvil Bo, ki se je močno stresla, je bil znak, da je Bo opazila medveda mravljinčarja. »DR,>e P"*«**6' l Pomagaj žrtvam kolikor pač moreš, toda izrabljati te žrtve v agitacijske namene, pa ne gre, kar pa je oči-?™,.7an?en’ ko je Pa g. Križnik ne enkrat ,Je vse one. ki so že odpuščeni iz res župani'1 m ", sam’ »Pomagal« pa da mu je tudi to i? n»V M°,vrtl- No> da je le »Pomagal«, se tiče nodni« i? . ^drn s seboj 1,1 s,cer kar navaial vse nknii& vile P°Kodbe. Prvič je koli več »na la^lačin« P^iS'-pogodbeTn da MARIBOR Vprašanje pokojnin mestnih uslužbencev. — I Napeta afera iz tekstilne tovarne. Pred ka-Novi proračun mestne občine za 1. 1940-41 iz- zensmrn senatom okrožnega sodišča se je vr-kazuje 9,13 milijone dinarjev izdatkov za pla- šila v peten razprava proti nekemu ključavni-če, pokojnine, vdovnine in miloščine. V tej čarju radi obtožbe hudodelstva posilstva in še vsoti so seveda vštete tudi plače nameščencev dvema delavkama radi obtožbe, da sta, ena mestnih podjetij, kit pa ne spadajo vi stalež ključavničarja lažno obdolžila pred sodiščem mestnih uradnikov, ker njihov položaj ni jav- posilstva, in druga, da je slednjo k tej lažni nopravnega, ampak privatnopravnega značaja izpovedi nasnovala. Vsi trije so bili sivoječas-in torej njihovo službeno razmerje ni urejeno no uslužbeni v neki večji tukajšnji tekstilni s pragmatiko, ampak po določilih obrtnega za- tovarni in se je za to afero zanimala iz um-kona. Osnutku novega proračuna, ki ga bo Ijivili vzrokov vsa tovarna, obravnaval mestni svet bo priložen natančen Ključavničar je bil namreč obdolžen, da bii bil seznam vseh mestnih uradni€ov z, navedbo posilil vj 3. nadstropju tovarne, v neki kolarni, položaja oz. skupine, njih službenih let in let mnogo starejšo žensko že v jeseni 1. 1937 .in vračunljivih v pokojnino. Ta statistika je po- j Ponovno koncem 1. 1938, toda ovadil ga je pri trebna v svrho dokončne rešitve vprašanja vodstvu tovarne neki Kampitsch šele lansko ureditve pokojninskega sklada uradnikov pomlad 1939, ko je bil v tovarni premeščen v mestnega poglavarstva. Pokojnine se sedaj drug oddelek. Tedaj je dolžil obtoženega klju-plačujejo iz tekočih sredstev in obremenjujejo čavničarja, da je bil on kriv te premestitve, vsakoletni proračun s vsoto okroglo 1,200.000, Vodstvo tovarne je takoj uvedlo preiskavo, dinarjev. Ker je pa v prihodnjih letih priča- (tekom katere je Prizadeta delavka naenkrat kovati vpokojitve večjega števila uradnikov, I zopet preklicala obdolžitev in to napram ve-od katerih imajo nekateri precej več v pokoj- cim_ osebam, a zahtevala od ključavničarja nino vračunljivih let kot pa let službe, se bo Plačilo 5000 din, če bi bila radi tega odpušče-nostavka pokojnin v proračunu še znatno dvig- j na iz službe, a nato je ta preklic zopet pre-nila. Zato se pojavljajo predlogi, da bi se tudi: klicala. Tisto potrdilo je potem delavka nesla mestne uradnike oz. uslužbence (Pritegnilo k j v neko odvetniško pisarno in je okrog govo-plačevanju v penzijski sklad, kot morajo to j rila, da so »vindiše tepen« krivi, če je bil državni uradniki in nameščenci. ključavničar odpuščen iz službe. Vodstvo to- Okrog pol milijona dinarjev na davkih bo Ivarne ie namreč ključavničarja radi obdolžitve prejela občina Košaki, ker je državni svet, ka-jodlpustl10 ,z siužlbe in 11111 istočasno naročilo, kor smo zadnjič ' poročali, potrdil sodbo upravnega sodišča, da je košaška občina upra vičena do delnih davščin, ki jih plačujejo nekatere tekstilne tvrdke, ki imajo svoje obrate deloma tudi na teritoriju občine Košaki. Za mestno občino bo to vsekakor udarec, znatno pa si bo opomogla košaška občina, ki je radi teh pritožb imela tudi velike stroške. Koliko je kaj ta pravda stala mesitno občino? O tem bodo zvedeli občinski očetje na prihodnji seji občinskega sveta. Župan izmenjan Im Ul m Dosedanji župan občine Sv. Ana v Slov. gor. Kraner Jožef je bil z odlokom banske uprave razrešen županskih poslov, na njegovo mgsto pa je bil imenovan bivši poslanec g. Špindler Jože. Tihotapljenje ljudi čez mejo se nadaljuje. Se vedno se pečajo gotovi' agenti s tihotapljenjem ljudi čez mejo. Svoje žrtve zlasti zbirajo v banovini Hrvatski, kjer ljudje ne poznajo tako dobro razmer onstran meje. Te dni so oblasti aretirale 39-letn:ega Albina Repiča in 41-letnega Imbra Sinkoviča iz Sv. Ožbalta, ki sta priznala, da sta zadnje čase pretihotapila okrog 20 ljudi čez mejo, ki jim jih je prignal nek zagrebški agent. Žrtve so morale plačati okrog 400 din za odškodnino posredovalcem, ki so si ta znesek med^seboj porazdelili. Na meji pri Dravogradu so obmejni organi prijeli sedem Hrvatov, ki so hoteli prekoračiti mejo. Izpopolnitev mestnega avtobusnega prometa. Mestna podjetja so nabavila pet no*yih avtobusov, ki bodo veliki in prostorni. Vozili bodo na progi 1, ki bo podaljšana do Nove vasi v presledkih po 10 minut. Potniki bodo pri šoferskem sedežu vstopali na zadnjem koncu pa izstopali. Pneumatike z avtobusov, ki jih je nabavila beograjska občina v Nemčiji so Nemci pobrali na meji v Št. liju, nakar so naši mehaniki opremili vozove s pneumatikami našega proizvoda. Izvoz gume iiz Nemčije je strogo prepovedan. Pekovski mojstri so te dni na svojem občnem zboru ostro protestirali proti nameravani ukinitvi njihovega združenja. Šolski upravitelj g. Josip Sabati, ki je dolgo vrsto let služboval v Hočah in na Zg. Polskavi. praznuje te dni 85. rojstni dan. Nestorju slovenskega učiteljstva želimo, da bi ga narava ohranila še mnogo let! Nad 16.000 tujcev je leta 1938 obiskalo naše mesto, lansko leto pa je tujski promet silno nazadoval in je prispelo v Maribor samo nekaj nad 7000 tujcev. Sneg je porušil streho kočarju Jakobu Klemenčiču v Zg. Žerjavcih v Slov. gor. MEŽICA — ČRNA Volitve obratnih zaupnikov pri svinčenem rudniku so razpisane na dan 3. marca t. 1. Volišče bo skupno za vse obrate v prostorih ja-mornerstva na Poleni, čas volitev: traja odi 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Te volitve se bodo prvič v rudarskih revirjih vršile po zakonu o zaščiti delavcev in se bodo mandati dodelili v sorazmerju s številom oddanih glasov. Dosedanji' volilni sistem po Pravilih rudarske zadruge je bil večinski, sedaj se bo lahko uveljavila tudi opozicija. Predvidoma bosta dve kandidatni listi: »Zveze rudarjev Jugoslavije« (rdeča) in lista »Narodne strokovne zveze« (modra). Nosilec liste »Zveze rudarjev Jugoslavije« je s. Raušer Anton. — V nedeljo, dne 3. marca vsi na volišče, nihče naj ne ostane doma. ker je dolžnost vsakega rudarja, delavca in delavke, da si izbere svoje zastopnike, ki bodo delali ipotem v dobrobit celokupnim delavskim interesom. Lista »Zveze rudarjev Jugoslavije« je prva in glasovnica za njo rdeča. STUDENCI PRI MARIBORU »Vzajemnost« je imela preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor, kateri je lepo uspel. Občni zbor je otvoril in vodil s. Haberl st., kateri je po pozdravu navzočih ter zastopnika centrale in sosednjih društev, podal tudi poročilo o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo društvo navzlic odsotnosti več agilnih članov odbora precej aktivucl Poročilo tajnika je podal s. Haberl ml., blagajniško s. Š n o p 1. za nadzorstvo je poročal s. K o-r a ž i j a, kateri je predlagal razrešnico odboru in blagajniku, kar je bilo soglasno sprejeto. naj zadevo razčisti Pred sodiščem, ker bo sprejet nazaj, če se izkaže njegova nedolžnost. Po daljši preiskavi se je končno, vršila v petek glavna razprava, h kateri je bil vabljen kot priča tudi imenovani Kampitsch, ki pa se ni zglasil, ker je med tem zginil v Nemčijo. Razprava je bila najprej javna, potem pa tajna. . ,, .... , T Po štiriurni razpravi je bil obtoženi ključavni- Y n0** odbor s? b,b S0?[a^10 izvoljeni slede-čar Popolnoma oproščen vsake krivde in kaz- *Yan,sb’ pJ.ed ni, delavka, ki ga je pred sodiščem enkrat krivo obdolžila posilstva, a nato obdolžitev preklicala, pa obsojena na din 600 denarne kazni pogojno za 2 leti. A druga delavka, ki je trdila, da jo je ključavničar posilil, je bila oproščena obtožbe, da bi bila nagovarjala tovarišico k krivemu pričevanju. Radi njenih očitkov, da jo je ključavničar posilil, ,pa se ho vršila še posebna razprava. Ključavničar je med tem dobil drugo službo v daljnjem Pe-trovgradu. Zagovarjal ga je odvetnik dr. Reis-man. Sodišče je ugotovilo, da so ključavničarja obdolžili le iz golega maščevanja in da izpovedbam Kampitscha in prizadete ženske ni verjeti. Kdaj bo med delavstvom zavladalo tovarištvo namesto prerekanja, natolcevanja in krivih obdolžitev ter ovajanja? V ozadju te grde afere je bila še cela skupina' oseb, ki je očitno zasledovala s preganjanjem ključavni čarja tuje politične interese. Zato smo o zade- vi tudi obširneje poročali. Društvo »Šola in dom« priredi v ponedeljek, dne 26. t. m. s pričetkom ob 20. uri v mali dvorani »Narodnega doma« predavanje o sno vi: Šolska vzgoja nekdaj in danes. Predaval bo g. prof. Gustavi Šilih. Rok za podaljšanje vozniških izkaznic poti če dne 29. t. m. Predstojništvo mestne policije opozarja vse poklicne vozače, da morajo tega dne plačati tudi znižano banovinsko takso na vozniške izkaznice, sicer bodo morali po pretečenem roku plačati celo takso, vrhu tega bodo pa še kaznovani. Lastnica znane gostilne »Zlati konj«, ga. Marija Nekrep, kjer ima svoje društvene lokale že dolgo vrsto let »Zveza živilskih delavcev in Pevski zbor pekovskih pomočnikov, je praznovala te dni 50 letni življenjski jubilej. Števiilnim čestitkam, ki jih je prejela se pridružujemo tudi mi in kličemo naši naročnici: Na- mnoga leta! Smrtna kosa. V četrtek, dne 22. t. m. je umrl 51 letni krojaški mojster Sajko Anton, ki je že dalje časa bolehal. Pogreba, ki se je vršil minulo soboto na pobrežkem pokopališču so se udeležili tudi raziskovalci sv. pisma, katerih pristaš je bil pokojni. Narodno gledališče. Ponedlejek, 26. t. m.: Zaprto. Torek, 27. t. tn. ob 20. uri: »Kovar-stvo in ljubezen«. Red C. nekoliko konkretnejših izjav: ker oboje ne more bi,ti res. Kar je bilo enkrat prav mora tudi še za naprej ostati prav p« naj bo splošno gledanje na stvar karšnokoli že. Odločno oa ie zanikal g. Križnik, da bi bil on povabil državno policijo v revirje. Doibre zveze • 11 so mu tudi omogočile, da je bila ugodno rešena premnoga njegova prošnja ali resolucija. Prav. Toda, če že mora biti tako, da je ireba odslej za vse »našega pristanka« se bo "a g. Križniku vendar le še treba oglasiti na kakšnem shodu. Nazadnje pa je govornik le ibav storil, ko je navizočim malo izprašal vest glede organizacije. Na tem bo treba v Hrastju res več delati. Agitacija pa naj bo lojal- 11 a in stvarna. — Navzoči. Smrt kosi. Na Dolu pri Hrastniku je umrl v sredo, dne 21. t. m. zadnji, župan bivše samostojne občine Dol g. Draksler Jakob, gostilničar, naslednji dan pa gostilničar Pust Matija. 1 ogreb rbeli se je vršil v soboto 24. t. m. na Pokopališču na Dolu. Umrli so -še 3 občinski •'božci in sicer: Mestrič Ana, Glinšek Ana in J otušek Jakob. V steklarni pa je umrl otrok mv. strugarja, da smo imeli to pot v naši občini kar šest mrličev hkrati, kar je vsekakor rekordno število. ZAGORJE OB SAVI Delavski kolesarji so imeli občni zbor, ki je bi! rekordno obiskan. Podružnica Zagorje je tudi lansko leto postavila svojega moža. Podružnica šteje danes okoli 70 članov: Ustano-\ ila je smučarski odsek, kateri jako agilno napreduje in je letos že priredil eno tekmo. Odsek šteje 22 članov. Tako bo članom tudi pozimi omogočeno delovanje, ko sicer kolesarski šport počiva. Odbor je ostal skoraj neizpre-menjen in predsednik s. Rancinger. Centralo I. delavskega osrednjega društva iz Maribora sta zastopala ss. Magdič in Vampi, KRANJ . Pri delu se je ponesreči. V tovarni »Sempe- nt« se je ponesrečil 16. t. m. 15 letni Oman, n, , , - , f olde iz Stražišča. Podrla se je nanj klada I l^aKcga pokojnika bomo ohranili v lepem spo-kavčuka, pri čemur je dobil tako težke poškod-1 nlinu- žalujočim preostalim pa izrekamo tem O e. Ha i a I nintniii nnSp i«iWrPim cnvalip Na Ljudski univerzi je minuli petek predaval prof. Viktor Pirnat o Finski, deželi tisočerih jezer. Predvajane so bile tudi skioptič-ne slike. Predavanje je bilo lepo obiskano. Razumljivo je. da je zanimanje za njega vzbudila predvsem rusko-finska vojna. — V četrtek 29. t. m. pa bo predaval na Ljudski univerzi dr. Robert Neubauer s pričetkom ob 20. uri. POBREŽJE PRI MARIBORU Pogreba s. Zupana Ivana, usnjarskega delavca, ki je vi petek, dne 23. t. m. preminul v 85. letu, se je mijjulo nedeljo udeležilo veliko število ljudi. Pokorni je bil dolgo vrsto let delaven v socialističnem delavskem ipokretti in je bil oče grafičnega delavca s. AteksandTa Zupana, ki se udejstvuje v organizaciji SGRJ. sedniik: K .s el man Mirko, podpredsednik: Gajšek Avgust, tajnik, Haberl Fric, namestnik; Veingerl Vinko, blagajnik, Koražija Mici. namestnica: Selinšek Hugo, gospodar, Klabus Franc, namestnik. V nadzorstvo pa ss.: Švare, Haberl Ivan ml. in Koražija Maks. Po izvolitvi novega odbora je občni zbor pozdravil v imenu zveze in »Vzajemnosti« Maribor s. Pe-tejan, kateri je obenem podal smernice za delovanje naše socialistične kulturne organizacije. Njegova izvajanja so bila z velikim odobravanjem vzeta na znanje. Na to sta zbor pozdravila ss. Ferfila za radvanjsko in Pešec za tezensko »Vzajemnost«. Pri raznoterostih je govorila s. Švare Alojzija o potrebi izobrazbe za žene ter o pravicah in enakopravnosti žen. O istem predmetu so govorili še ss. Gajšek, Švare in Koražija, kateri je priporočal tesnejše^ sodelovanje med društvi »Vzajemnost«, »Enakost« in kolesarji ut Studencih ter o skupnih nastopih vseh »Vzajmenosti« v mariborski okolici, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor, ki je pokazal popolno enakost gledanja in dal podlago za novo; in uspešno delovanje društva. KAMNIK DRAMATIČNI ODSEK »DELAVSKE KNJIŽ- Ulil ia pararnil narofalno? JUm i» ■•» Izpolni svojo dolftaost e’ da ie po petih dnevih trpljenja v bolnišnici umrl. Vodstvo tovarne je poskrbelo za prevoz iz bolnišnice na dom. V petek 23. t. m. so ga pokopali v Stražišču ob lepi udeležbi domačinov in sodelavcev. V zadnje slovo mu je trikrat zaporedoma zatulila tudii tovarniška sirena. Smrt pokojnika bo predvsem tožko občutila mati, za katero je kot mlad delavec že tudi skrbel. Komedija »Faun«, katero je dramatični odsek »Vzajemnosti« nameraval uprizoriti minulo nedeljo, je bila vsled nepredvidenih zaprek preložena na nedeljo 10. marca. [potom naše iskreno sožalje! SLIVNICA Političen shod se je vršil minulo nedeljo v tukajšnji kaplani ji, > * > ■. m ■ < », u RUSE Nenadne smrti je umrl 51 letni delavec v tovarni za dušik Poteš Anton. Zvečer se je vrnil z dela in bil prav dobre volje, zjutraj, dne 26. februarja so ga našli mrtvega v postelji. Bil je zaMeden in dober tovariš. Blag mu spomin. Svojcem izrekamo naše sožalje. NICE« NA DELU Na pobudo zavednih in agilnih sodrugov se je ustanovil pred meseci dramatični odsek Pri naši »Delavski knjižnici«, kateri si je nadel nalogo uprizarjati igre. Volja je bila velika, sredstev pa malo. Največja ovira je bila pomanjkanje primerne dvorane. Saj smo bili v prejšnjih časili navezani na dobro voljo raznih meščanskih društev, ki so nam za drag denar odstopala svoje dvorane, včasih pa jo tik pred prireditvijo odpovedala. Sedaj je to pereče vprašanje rešejio na ta način, da smo najeli večjo prazno dvorano in v njej namestili oder in jo opremili z najnujnejšim, tako imamo svojo, dasi skromno, dvorano. Prva predstava v lastni dvorani je bila A. Linhartova komedija v 5. dej. »Veseli dau ali — Matiček se ženi«, katero so nam podali naši. diletanti v soboto, dne 17. in v nedeljo, dne 18. t. tn. nad vse pričakovanje dobrov zlasti ako upoštevamo, da je večina igralcev prvič nastopila na odru in da je bila igra naštudirana takorekoč brez režiserja. Le za zadnje skušnje smo naprosili režiserja »Narodne čitalnice« v Kamniku g. J. Goloba, da nam je prišel Pomagat in spravil igro v pravi tir, za kar mu izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo. K izvedbi igre naj mi bo dovoljeno nekaj pripomb: Matiček je bil dober, le v nekaterih momentih premalo živahen in izrazit, kar mu pa ne smemo zameriti, saj je šele 14 dni pred uprizoritvijo dobil vlogo in ni imel dovolj časa za temeljito naštudiranje vloge. Baron je bil skozi in skozi odličen, enako baronica. V Nežiki smo odkrili dober igralski talent; za svoja mlada leta je prav dobro rešila težko vlogo, dasi je bila včasih preveč tiha. Prav dober je bil tudi študent Tonček, kateri še mnogo obeta. Tudi ostali igralci so dobro re- šiil svoje vloge, zlasti Budalo in Žužek. V bodoče bo treba paziti, da bodo skupinski nastopi razgibani in da pridejo do izraza odstavki in besede, ki dajejo življenje igri. Vsem igralcem, ki so nam pripravili tako vesel užitek, vsem ostalini sodrugom, ki so takorekoč iz niČ.s svojo iznajdljivostjo ustvarili oder. iskrena zahvala in priznanje za njihov trud in požrtvovalnost. Pri obeh predstavah je bila nabito polna dvorana in veliko navdušenje občinstva priča, da ste na pravi poti. le krepko naprej, vaš trud ne bo zaman. Upamo, da vas bomo kmalu zopet videli na odru in drugič s kako primerno socijalno dramo. — Družnost! — Opazovalec. Povišanje mezd — ki ga ni bilo vsaj ne za delavce in delavke v nižjih kate-gorijafe. V primeri z lanskim januarjem je znašalo | prirast članstva OUZDa v bolniški stalež. Ker število zavarovancev: moških 54.8443 (+629), ' znaša normalni odstotek delanezmožnih članov ženskih 35.101 (—342), skupaj 89.944 (+287); okroglo 2.5 odst., ti se smel stalež bolnikov bolnikov: moških 2.033 (+219), ženskih 1.209 > povečati za kakih 7 oseb, mesto za +240. —-(+21), skupaj 3.242 (+240); povprečna dnevna I Vsled večjega staleža bolnikov je narastel tudi zavarovana mezda moških je znašala: 28.24 odstotek bolnikov za +0.25 od&t. na višino ICcduek sedtužie mammSBmamSS (+0.34), ženskih din 20.12 (—0.25), skupaj din 25.07 (+0.15). Celokupna dnevna zavarovana mezda moških je znašala din 1,548.867.20 (+36.466.40), žensk din 706.124.40 (—15.858.40), skupaj din 2,254.991,60 (+20.608.—). Kaj pravi OUZD h gornjim številkam? Konjunkturno naraščanje zaposlenosti se je v januarju 1S40 skoraj popolnoma zaustavilo. Letni prirast članstva OUZDa je znašal samo še +287 delavcev, v predhodbjem mesecu, to je v decembru 1939 pa +1718, V februarju j 1940 pa je članstvo OUZDa že padlo izpod stanja istega meseca predhodnjega leta. Nazadovanje zaposlenosti težko občuti tudi socialno zavarovanje. Stalež bolnikov se je v januarju 1940 povečal napram istemu mesecu predibodnjcga leta za +240 delanezmožnih de-iafvcev. Celoten prirast članstva pa znaša skoraj istb toliko, oziroma samo neznatno več, naonreč +287. To pomeni, da gre skoraj ves Današnja mladina Večina odraslih misli, da je sedanji mladini uuat na višina e Preveč z rožicami postlano. Temu pa ni- 3.60 odst., katera že nevarno ogroža“bil^čno Č?*® ! = ravnovesje OUZDa. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja faktičnemu zaslužku povprečnega delavca, se je povečala za +15 par, ali za 6 odst. V razmerju z draginjo je to povišanje delavskih zaslužkov vse prej kot dovoljno tudi tedaj, ako bi bilo to povišanje stvarno. Zanimivo in važno namreč je, da so se delavske plače moških povečale za 34 par dnevno, ali za dober odstotek, a dnevni zaslužek žensk je celo padel za 25 para dnevno, ali istbtako za dober odstotek. Povečanje skupnega zaslužka meških in ženskih je torej samo fiktivno, ker ima svoj vzrok v naraščanju moških, ki so kakor znano boljše plačani in nazadovanju slabo plačanih ženskih zavarovancev. O stvarnem izboljšanju delavskih zaslužkov skoraj ne moremo govoriti, vsaj ne na podlagi statistike OUZDa, ki bazira na prijavah delodajalcev, katere pa seveda niso vedno popolnoma točne. Iz Slovaške Slovaki so nad vse zadovoljni. ČTK javlja iz Bratislave, da je prezident dr. Tiso • 3 • < prejel sktjcino inozemskih novinarjev in jim izjavil, da uživa slovaški narod takšno neodvisnost, kot je ni imel skozi vseh 1000 let. Skrajni čas je že, da prenehajo govorice o nekakem slovaškem problemu. Novinarji se bodo lahko prepričali, da uživa sedanja vlada popolno zaupanje vsega naroda. Zunanji minister dr. Durčansky pa je razlagal novinarjem mednarodno in zunanje politično situacijo slovaške države. Tudi on je poudaril, da veže Slovake ozko prijateljstvo z Nemčijo, ki ne ogroža Slovaške prav v nobenem pogledu, ampak jo nasprotno poprej še vzdržuje. Koliko Slovakov je padlo? V vojni proti Poljski je padlo 1207 slovaških vojakov. Največje izgube je imel bratislavski polk, od katerega je padlo 534 vojakov. Pošta preko Berlina. Vsako prošnjo za vizum v. protektorat morajo Slovaki poslati v Berlin. Olajšave so dovoljene le v slučaju oo-jcreba. Telefonski promet iz Slovaške na Češko ni prost. Le Nemci na Slovaškem smejo telefonirati v protektorat na gotova mesta, oziroma številke. Pisemska pošta v protektorat gre preko cenzure glavnega vojaškega poveljstva v Berlinu, enako pošta iz Prage v Bratislavo. (»Čsl. Boj«), Iz tetke Proces proti vseučiliškim profesorjem. »Čsl. Boj« poroča, da se pripravlja v Brnu velik proces proti tamošnjim profesorjerii, ki so bili aretirani na visokih šolah radi veleizdaje. Preiskava pa se razteza še tudi v Prago in bi naj proces dokazal, da je protektor moral zapreti visoke šole v Protektoratu in da morajo še tudi naprej ostati zatvorjene, ker so bile ognjišče češkega odpora proti Nemcem. 3C0.000 Kron radi podraženja blaga. Nedeljski prašk sedmo leilo, ga vzame v klešče šola in ga ne spusti dio 14., 18. ali celo 24, leta. Vsa ta dolga leta teži otroka učenje, skrb za izpit leži V3S čas kakor mora nad njim, tako da si mnogi izmed otrok, zlasti vestnejši in skrbnejši, komaj v počitnicah upajo veselo, svobodno in brezskrbno oddahniti. Tako gredo naflepša leta mimo otroka in mladega človeka, ne da bi jih megel prav užiti. V dobi, ko je šolsko spričevalo in šolsko znanje najvažnejši pogoj za obstanek, se na tem ne da mnogo izpremeniti, a treba je, da se te bridlke resnice vsaj zavedamo, da ne otežimo mlademu človeku še kje po nepotrebnem pota. Ne samo šof&, še marsikaj drugega teži mladega človeka. Sedanje gospodarsko in socialno stanje, skrb in boj sfaršev za oibstanek in vsakdanji kruh, vse to vpliva tudi na mladino, jo zresni, poglobi in zveže z življenjem. Za marsikaterega mladega človeka so sedianje razmere najboljša socialna šola, marsikaterega pa tudi poženejo v nezdravo problematiko, iz katere morda nikoli več ne bo našel izhoda. Eno pa ima današnja mladina dobrega, da ne pozna več toliko praznih, gluhih dni kot prejšnja, ne več tistega brezvsebinskega životarjenja prejšnjih mladih generacij. Zato ima današnja mladina tudi več smisla za skupnost, več ljubezni do občestva, kar se najbolje vidi v poglobljenem tovarištvu, v razumevanju majhnih otrok in v večjem sočutju do živali. Iz današnjih težkih gospodarskih razmer, ko je vsak srečen, ki ima delo, je odnesla sedanja mladina še tudi ta blagor, da ceni delo višje kakor mladina ceni tudi praktično delo, praški listi so objavili na. prvi strani sle- j prejšnjih generacij, da cer aeče uradno obvestilo ČIK o kaznovanju po- J [la spoštuje vsak poklic, da dlje danes celo dražiteljev blaga: Radi draženja so bili v janu- j prednost poklicem, iki so združeni pogosto s arju kaznovani razni krivci v skupni višini Kron I trtf.m vsakdanjim delom (n. pr. šoferski, pilot- La Guardia noče kandidirati za predsednika Zedinjenih držav. Demokrati so ponudili new-yorškemu županu predisedkiiško kndidaturo, ki jo je odklonil in izjavil, da je bolje, če Roosevelt vodi politiko Zedinjenih držav še četrto triletje. LAŠKO 1z »Laike pivovarne«. Delavci »Laške pivovarne« imajo s 1. septembrom 1939 uveljavljeno kolektivno pogodbo, sedaj pa je vodstvo po vzgledu ljubljanske pivovarne »Union« odobrilo nrsem delavcem dravinjsko doklado in sicer: Delavcem1 po din 4, njih ženam po din 2, niih otrokom pa po din 1 dlnevno. Do tu bi bilo torej v redu. Ker se pa to podjetje smatra za stoodstotno nacionalno, je njegova dolžnost, da posveča vso pažnjo tudi zdravstvenim razmeram delavcev v tovarni. Tovarna je sicer najmodernejša v srednji Evropi, nima pa onih pridobitev, ki so življenjskega pomena za proletarce. Tako še danes nimajo delavci v tovarni ne jedilnice, ne garderobe, ne prhe, ne kopalnice, ni izlivk s toplo vodo, ni ogrevalnih peči itd. Prepis določa celo, da mora ‘biti pri umi-valni izlivki delavstvu na razpolago milo z bri-s:tco. Vsak delavec bi morali imeti ob času dela svojo (vrhnjo obleko, kolo itd. nekje pod ključem, kakor je to splošno uvedeno po drugih obratih. Še dane3 nimajo delavci v pralnici steklenic in sodčkov nobenih usnjenih ali gumijast, predpasnikov in škornjev, zato ibodo čez nekaj let postali revmatični, zlasti v zimskem času so radi tega delavci izročeni prezebanju in prehladu. Vsa pivovarna ima cementna tla, ki bi morala biti po vseh oddefkih pokrita s kar-bolnimi deščicami. Dela>vstvo često prezeba, ker je kurjenje v pivovarni splošno minimalno. Čudno je pa, da v tako moderni tovarni ni ventilatorjev in ekshaustarjev. Dolgo časa je bil v pralnici montiran motor za pogon ventilatorja, vendar je ob neki priliki ukazal mojster P. ključavničarju M. K., da demontira ta motor radi uporabe pri neki se-saljki. Nato so si delavci hoteli pomagati z odpiranjem oken. Toda na žalost so okna v laški pivovarni s šipami v betoniranih okvirjih in le tu pa tam je kako okensko krilo narejeno za •odpiranje. Zračenje oddelkov je radi tega silno otežkočenc. Kljub vsej modernosti te tovarne so zabetonirana okna za delavstvo silno nezdrav sistem, zlasti v poletni dobi. Največji siromaki pa so delavci v varilnici, kjer vlada ob kuhi piva tak zadah, da delavce skero duši. Vsakovrstne izparine se radi neprodušnih oken trajno zgoščujejo v oddelku, kar vpliva na delavce utrujajoče. Na vsak način bo moralo podjetje tu nekaj ukreniti. Vsem delavstvu je zabranjeno med delom kajenje, todla to naj bi veljalo tudi za inozemskega mojstra. — Tudi stranišča so poglavje zase. V zimskem času če-sto zamrznejo v školjkah ekskrementi. V oddelku, kjer je sodama, 'bi bil nujno potreben ekshaustor. Kakor smo videli, precej trpe de-laivci pri napravah za produkcijo ledu. Zlasti tem bi morala uprava nuditi neprodušno obleko in posebne rokavice. S.«'1** p i * 1,411.495. Najvišje kazni so dobili: trgovec z živino, velekomisionar Sluka, Praha. VII, na Kron 300.000, to je čez pol milijona din, tvrdka Križ, trgovina s premogom, Praga XVI, Kron 100.000, František Stieber, družabnik tvrdke Milaček-Sti^ber, velemesarija, Praga II, na Kron 50.000| Češka premogokopna družba, Praga I, na Kron 30.000. Kakor je razvidno, so imenovani obsojenci vsi, Čehi. Po prejšnjem predstojniku najvišjega urada za določevanje cen, bivšemu ministru inž. Nečasu, ki je odšel v Francijo, je prevzel vodstvo tega urada Nemec Nosse. Češki Židi v P.festini. Kako veliko gospodarsko zgubo trpi protektorat Češke in Morave, izhaja iz poročila »Cepsa« o delovanju čeških Židov v Jeruzalemu, kamor so se morali preseliti vsled znanih odredb proti zidom. »Nevv-yorsky foty« namreč poročajo, da ustanavljajo češki židi, ki so morali tbežati iz bivše češkoslovaške, v Palestini nove tovarne. Med drugim so tam ustanovili tovarno za izdelke iz jekla, tovarno za izdelovanje kisa iz ta-mošnjili citron, nadalje tovarno za ribje konzerve. Te pridelke izvažajo v inozemstvo, kamor so poprej izvažali iz Češkoslovaške. Preganjanje Židov ima torej, kot vsaka stvar na svetu, dve strani, rob in lice. Ko’iko masla mora oddajati kmet? Vlada je izdala razglas, ki opozarja kmete, da morajo oddajati od dojnih krav vse maslo, najmaiije Pa pol kg na teden od vsake krave. Oro^ar-jajo, da je to minimalna oddaja, ne na maksimalna, kot se na debeli često napačno tolmači. Prepovedano je korntrkoli drugemu maslo prodajati ali darovati. Če lastnik dojnfe krave ne more izpolniti te odredbe, ker ima bodisi brejo, jalovo ali bolno kravo, mora zbiralnici masla to okolnost javiti in dokazati z občinskim Potrdilom. Organi gospodarske kontrole, ministrstva poljedelstva, orožniške Staniče in nadzorniki urada za mleko maslo in jaica pa lahko ta potrdila preskusijo in preiščejo resničnost navedb. ski itd.). Masleno cli listnato testo Masleno testo vidimo pogosto pri slaščičarju v obliki raznih zvitkov in drugih slaščič. Masleno testo mu pravijo, ker rabimo za pripravo isto težo masla in moke, listnato testo pa ga imenujejo, ker ise razvalja maslena plast med testo tolikokrat, da se testo potem«, ko je pečeno, razdeli na same tanke listke. Pripravljanje maslenega testa spada k vrhuncem1 kuharske umetnosti in kuharica, ki ji masleno testo uspe, je lahko po pravici ponosna. Dasi je seveda bolie,-če gledamo pri kaki izkušeni kuharici in šele potem .sami poizkusimo, se vendar masleno testo posreči vsaki količkaj spretni kuharici, če dela po dobrem, navodilu in se ga seveda natančno drži. Marsikatera gospodinja se vse življenje ne loti maslenega testa, ker se v naprej iboji, da se ji ne 'bo posrečilo. — Druga sicer poskusi, a dela površno, se ne drži navodila in ii seveda masleno testo ne uspe. V delavsk:h kuhinjah je masleno testo povečini neznano. Kljub temu pa priporočam delavskim gospodlinjam, da poskusijo o prvi priliki, ko imajo več časa na razpolago. Stroški niso večji kakor za drugo pecivo. Res je, da rabimo več masla, a zato pa masleno testo zelo naraste in bolj izda, vsaj za oko, kakor vsako drugo pecivo. Razen tega pa zgleda vsako pecivo iz maslenega testa mnogo bolj fino kakor ono iz navadnega testa. N. pr. jabolčni zvitek iz maslenega testa je morda za malenkost dražji kakor oni iz krhkega testa, a je neprimerno finejši. Zato se naj gospodinja le pogumno loti maslenega testa. Prvife naj seveda poskusi z malimi količinami. Če se ji takoj1 prvič ne posreči masleno testo, če ji ne bo narastlo, kakor treba, še ni to nič hudega. Potem bo pač namesto maslenega testa dobila navadno krhko testo, katerega bo družina prav rada pojedfei. Če se ji bo pa masleno testo posrečilo, bo fr* lahko za velikonočne praznike presenetila sv«)" ce z okusnim pecivom iz maslenega testa. Kako napravimo masleno testo? Rabimo: K kg surovega masla, 'A kg mehke pšenične moke, 1 rumenjak, 6 do 7 žlic vode, 2 žlici kisa, 1 kavino žličko ruma, 3 grame soli (pribl, polovico kavi»e žličke). Uvodoma je treba poudariti, da se masleno testo posreči le tedaj, če ga delamo na hladnem proštom. Poleti ga moramo delati v kleti ali pa moramo imeti led', na katerega damo testo počivat. Kuharicam, ki imajo vroče, potae roke, se masleno testo navadno ne posreči. — Surovo maslo, ki ga uporabljamo, mora biti mastno in trdo. Moko moramo vzeti najfinejšo, zelo suho in in dobro presejano. Priprava: Surovo maslo dobro pregnetemo in postavimo na hladno (sedaj1 pozimi zadostuje mrzla soba). Nato vzamemo četrtinko odtehtane moke, torej pribl. 6 dkg in jo vgnetemo v masleni kos tako dolgo, da pobere maslo vsp meko in se dla ta masleni kos dobro valjati. Iz tega oblikujemo nato štirioglat kos (kvadrat), ki ga damo na krožniku na hladno počivat. — Iz preostale moke, majhnega koščka masla, rumenjaka, kisa, ruma, soli in vode pa napravimo na deski običa:no vlečeno testo, ki ga moramo najmanj četrt ure obdelovati, da postane elastično in se rado loči od deske i» od rok. Iz testa oblikuj hlebček, ki ga pokrij s prtičkom in postavi prav tako kakor masleni kos na hladno počivat vsaj za četrt ure. (Pazi, da ne napraviš pretrdega testa. Če je inaslc zelo trdo, mora ijiti tudi testo ibolj trdo.) — Ko je testo spočito, ga razvaljaj zelo enakp-merno v kvadrat, ki mora biti večji kakor masleni kos. Sedaj položi jnasleni kos točno v sredino razvaljanega testa in ga zagrni od vseh štirih strani, da zgleda kakor zaprta pisemsita.. kuverta. (Maslo mora biti popolnoma zakrito.) Pazi, da ne pride vmes nič moke; moko odstrani s krpo ali omelcem. Testo potem prav narahlo potolči z valjanjem, da odstraniš zrak in da maslo ibolj enakomerno porazdeliš. Valjar pa moraš potresti z moko, da se testo ne prime. Nato pa testo takoj razvaljaj in sicer previdno in enakomerno samo v smeri naprej, tako se testo nikjer ne pretrga in ostane maslo lepo v sredini. Prav za prav moraš bolj tolči kakor valjati, razvaljati moraš zelo previdno, a vendar hitro, da se testo ne posuši. Če se začne testo že med delom prijemati rok, ja moraš postaviti hitro na hladno, da postane spet! trdo. — Ko je testo razvaljano, zloži ta veliki četverokotnik in sicer ga pregani najprej na tri dele (od zgoraj do sredine in od spodaj do sredine), nato pa ga še prepogni od leve proti dlesni na polovico prav taUn, kakor bi zaprla knjigo. Vedno pazi, da ne pride vmes nič moke; moko, s katero potreseš valjar, vedno potem prej obriši. Ta zložen kos potolči z valjarjem in postavi zopet na hladno počivat. — Čez približno p&l ure ga zopet razvaljaj1 in zopet zloži, nato pa daj zopet počivat. To ponovi štirikrat, da je torej testo štirikrat razvaljano in štirikrat preloženo in je sedaj masleni kos že razdeljen na mnogo* tankih plasti. Zadnjikrat naj najdalje počiva. — Najbolje je, če napravimo testo prejšnji večer in ga še štirikrat obdelamo,- nato pa pustimo čez noč na hladnem (v kleti). Prihodnji dan ga pa še enkrat obdelamo (razvaljamo in zložimo) i» šele nato dalje uporabimo. — Ko je masleno testo štirikrat obdelano, je šele pripravljeno za nadaljnjo uporabo, za pečenje. 0 tem pa prihodnjič! Koliko zskovov je na letalu? Vojaško letalo ima samo v obeh krilih 200.000 zakovov, ki dirže aluminijasto pločevino skupaj. Narodno gledališče v Mariboru Mrak »Stari Rimljan« Pomen in vrednost Mrakovih tragedij ježi predvsem v pretresljivi dramatiki snovi. Enako kakor »Ivan Grohar, dokazuje tudi -Stari Rimljan« avtorjevo veliko sposobnost, poseči v polno življenje in izluščiti iz njega neposredno podobo človeškega trpljenja in njegovega boja proti zlobi. Mrak zagrabi zamišljeno snov predvsem s človečanskega stališča, vzgajati hoče, prikazati človeško usodo kot Delavski pravni svetovalec Plačilo prispevkov za cerkveno-konkurenčni odbor (Velenje) Vprašanje: Cerkveno-konkurečni odbor mi je predpisal plačilo prispevkov za popravilo cerkve in za plačo organistu. Ali sem dolžan plačati, ko prejemam le rudarsko pokojnino ter imam v najemu gostilno, nimam pa sicer nika-kega premoženja? Odgovor: Zadlevne prispevke so dolžni plačati vsi pripadniki »tul * t 1 *t • cerkve po svojih davčnih zmožnostih. Zato se tudi Vi ne bodete mogli plačilu, ki Vami je predpisano, izogniti. Ločitev zakena in vzgoja otroka (Trbovlje) Vprašanje: Moj mož ravna zelo grdo z menoj, radi česar bom primorana, da zahtevam ločitev zakona. Ali bom lahko v to svrho do- posledico spletk in maščevanja, dasi nakaž..___________________________________ . _ ... verjetno tudi tragiko časa in bolečino človeških i bila pravico revnih? Koimu bo sodišče izročilo zablod, šibkejša kot dramats ko-umetniška je najinega edinega otroka? Mraku gledališka roka; dasi je tragedija ' od-1 Odgovor: če ste brez imovine ali znatnejših lično zasnovana in skrbno izpeljana, bi vendar ! dohodkov, Vam bo v morebitni pravdi, pa tudi še mnogo pridobila, ko bi pisatelj spretneje! v nespornem postopanju, če se bodeta z mo-vezal motive in uporabljal čustvene učinke, žem ločevala sporazumno, priznana pravica Da je pa »Stari Rimljan« kljub dramaturški revnih. Do otroka imate prvenstveno pravico neizglajeuosti (preobilica dialogov in podob-j Vi in bi ga sodišče prisodilo možu le, če bi no), močno in polnokrvno odersko delo, do kazuje najbolje dejstvo, da je doseglo uspeh celo v preprosti izvedbi diletantske družine, brez vsake podpore v inscenaciji. Sicer je pa treba priznati, da je pokazala Mrakova gledališka družina mnogo resnobe in volje do umetniškega ustvarjanja. Dasi se je lik starega Rimljana, kii ga je z močno življenjsko silo upodobil avtor lv.au Mrak sam, precej dviga! iznad drugih, so bili tudi visi ostali oder-ski liki dobro zastavljeni in pravilno nakazani. Vsi nastopajoči, gdč. Birsova, gg. Mirski, « Kovač, Dolinar in Jovšnik so pokazali dobor- I- •• • * Ako bo vodstvo izvedlo vse želješno mero oblikujoče moči. ki je resda šc vkle-rfelevstva, potem bo šele znalo ceniti vrediiostnjena v spone diletantizma, a si je kljub te- (dal svoje Posestvo. S tej« racionalnega podji.tir. mu poiskala včasih že prav lepega izraza. S. > nila pogodbo le doma bila otrokova vzgoja v nevarnosti radi Vašega nerednega življenja, ali iz sličnih razlogov. Rubež mezde radi najemnine (Hrastnik) Vprašanje; Moj najemnik ini dolguje za več mesecev najemnino. Opomni! sem ga že. naj plača, pa še do danes ni plačal ničesar. Ali mu bom lahko zarubil mezdo, če ga tožim? Odgovor: Tožbo lahko vložite in bodete lahko rubili Vašemu nasprotniku tudi mezdo, ako zasluži več kot din 20 dnevno. Izpolnitev pogodbe (Družmlrje) Vprašanje; 2e pred dalj časa sem pro-k up ceni pa sva skle-ter se nisva nič pod- pisala na sodniji ali pri notarju. Kupec mi je sicer že neka] plačal na račun. Ali ni ta pogodba, ko ni narejena na sodišču, sedaj že zastarela in ali morda lahko od nje odstopim? Odgovor; Od kupne pogodbe ne morete odstopiti, tudi če .ie niste podpisali na sodišču, ker je veljavna tudi kupna pogodba, ki je sklenjena doma. Le -kupec se ne bo mogel vknjižiti kot lastnik posestva, dokler ne skleneta take pogodbe, v kateri Vi kupcu tudi dovolite, da se vknjiži kot lastnik in se to Vase dovoljenje tudi sodno ali po notarju overovi. |!llllilli:i!lliyilUIIII!llllllllllllll!!lllllll!lllilHll!IIIWIHIilUII>>lllllll>llllllllW I LJUDSKA jSAMOPOMOČ | v Mariboru, rag. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja n?d 37 mlll|onov din na pogrebninah ln doti. | Za varuje la pogrebnino zdrave s osebe obeh spolov od 17. do 70. teta do § največ din 10.000'— In i ta doto mladoletne od 1. do 16. do | največ din 25.000'— plačljiva ob dovr- | šenem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO a IN BREZOBVEZNO POJASNILA Za konioreii izdala in urejale Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Lladska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.