Spedtaione In »bbonament« postala HR Poštnina plačana v H HI Slovenski Prezzo Lir 0.50 Štev. 62. Ickljatna oooblaičruka ca oglalrvsnt« Italijanskega m tujege Izvora Uoiooe Pubbiicit« Itailaoa S. A- Milano F Ljubljani, v tor eh, 17. marca 1942-XX Leto VII. Uredolitvo la sprava kopitarjev« t, Ljubljana Kedazione Amrninutradone Kopitarjeva k, Lobiana Concessionarta esclorlva pet la pobbllcltA d) provenienca Italiane ed eatera: Union« fubblicitt ttaliaaa ti L Milana Vojno poročilo št. 653: Hudi letalski spopadi na afriškem bojišču Uradno vojno poročilo šf. 653. pravi: Na cirenajškem bojišču so našiogled-niški oddelki z velikimi izgubami za sovražnika odbili angleške oddelke, ki jih je podpiralo topništvo in oklepno orožje. V živahnem spopadu s številčno mnogo močnejšimi silami nad El Adenom so italijanski lovski letalci dosegli nov uspeh. Sestrelili so štiri angleška letala, mnogo drugih pa poškodovali. Na povratku je naša letalska skupina uspešno napadla angleško avtomobilsko skupino, jo s strojnicami obstreljevala in zažgala 10 vozil. Eno naše letalo se ni vrnilo. Na srednjem delu Sredozemskega morja je nemško lovsko letalstvo v ponovnih spopadih sestrelilo tri »Spitfireje«. Sovražnik je izvedel bombni napad na mesto Rodos. Noben vojaški cilj ni bil zadet. Nekaj stavb, med njimi tudi pravoslavna stolnica, je lažje poškodovanih. Sedem civilnih oseb je bilo ubitih, deset pa ranjenih. Priprave za obrambo Avstralije in Indije Novi japonski nastopi v južni Birmi — Ameriško letalsko poveljstvo za Indija Rim, 17. marca. s. Avstralski radio poroča o letalskem napadu, ki so ga Japonci izvedli včeraj na pristanišče Port Darvvin v severni Avstraliji. Napad je naredilo sedem letal v dveh valovih. Bombe, ki so jih Japonci metali, so bile vse majhnih mer. Je nekaj škode in nekaj žrtev. To je bil četrti napad japonskega letalstva na luko Port Darvvin. Rim, 17. marca. s. V nedeljo je bila na otočju Nove Zelandije (jugovzhodno od Avstralije) razglašena splošna mobilizacija. Bangkok, 17. marca. s. Poročajo, da je bilo v Indiji ustanovljeno vrhovno poveljstvo ameriškega letalstva. Ustanovitev tega ameriškega poveljstva priča o načrtnem prodiranju Amerikancev tudi v Indijo, kjer hočejo Združene države izpodriniti Anglijo. V Indijo so najprej dopotovali ameriški letalski strokovnjaki, zdaj pa je bilo ustanovljeno še vrhovno poveljstvo, čeprav niso v Indijo prišli dozdaj ne ameriški letalci in tudi letal še ni. Edini namen tega vrhovnega poveljstva je očitno nadzorovati, kaj počno Angleži. Rim, 17. marca. s. Angleška uradna agencija daje pregled vojnih nastopov v Birmi ter potrjuje, Nemško vojno poročilo: Uspešno odbijanje sovjetskih napadov med obrambnimi boji na ruski fronti Hitlerjev glavni stan, 17. marca: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na polotoku Kerču je sovražnik tudi včeraj ponovil svoje množične napade, ki so jih podpirali številni tanki. Napadi so izpodleteli ob pogumni obrambi nemških in romunskih čet. Sovjeti so imeli krvave izgube ter so izgubili 48 tankov. Tako je bilo v zadnjih treh dneh na tem odseku uničenih vsega 136 sovjetskih tankov. Na drugih delih vzhodnega bojišča so bili v trdih bojih odbiti sovjetski napadi v snežnih me-iežih. Močni oddelki bojnih in lovskih letal so podpirali boje na zemlji ter so uničili 45 sovjetskih letal. Eno lastno letalo je bilo izgubljeno. Pri obrambi zoper močne, več 'ednov ponavljajoče se sovjetske napade, se je posebno odlikovala 134. saška pehotna divizija. Na Murmanski obali je bila zažgana velika prevozna ladja, pristanišče in pristaniške naprave v Murmansku pa so bile nspešno bombardirane. Hitri čolni so v Rokavskem prelivu napadli skupino angleških rušilcev ter torpedirali en rušilec, ki se je po dveh močnih pokih takoj potopil. V nadaljni bitki je bila neka angleška top-ničarka tako hudo zadeta, da je računati z njeno izgubo. Bn lastni hitri čoln je bil zelo poškodovan in se jo po končanem boju potopil. Na srednjem Atlantskem morjn je nemško bojno letalo potopilo angleško 2000 tonsko trgovsko ladjo. Berlin, 17. marca. s. Iz vojaških krogov poročajo, da so nemška lovska letala predvčerajšnjim napadla boljševiška letališča na polotoku Kerču ter uničila osem lelal. Bojna in strmoglava letala pa so na južnem odseku uničila ali poškodovala pet vlakov, sedem lokomotiv in 150 motornih vozil. Na raznih drugih točkah južnega odseka so nemški lovci sestrelili petnajst sovjetskih letal, sami pa niso imeli nobenih izgub. Minister za ljudsko prosveto na uradnem obisku v Nemčiji Mfinchen, 17. marca. s. Včeraj je semkaj prispel italijanski minister za ljudsko prosveto Ekc. Alessandro Pavolini, Na postaji, ki je bila vsa v zastavah in cvetju, so ga sprejeli: nemški propagandni minister dr. Gobbels, državni podtajnik v propagandnem ministrstvu dr. Esser in glavni predstavniki bavarskih oblasti, med njimi državni namestnik za Bavarsko general von Epp, gauleiter minister Wagner, pokrajinski vodja Fehler in župan bavarske prestolnice. Od italijanskih predstavnikov so 'prišli generalni konzul Pittalis, tiskovni in prosvetni uradniki berlinskega poslaništva, tajnik fašijev in drugi odličniki Medtem ko je minister šel mimo dveh častnih čet na postaji, ga je množica prav prisrčno pozdravljala. Eksc. Pavolini je v spremstvu dr. Gob-belsa odšel v hotel, kjer so se začeli razgovori med obema ministroma. Potem je Pavolini položil lovorjev venec pred spomenik padlih nacionalnih socialistov. Nato ga je sprejel pokrajinski vodja dr. Schwar, ki mu je v imenu vodstva stranke voščil dobrodošlico. Potem ko je v spremstvu dr. Gobbelsa obiskal strankino palačo, se je odpravil k Rjavi hiši, kjer so ga pozdravili drugi nacionalsocialistični prvaki. Ministra sta nato v sobi nemškega vodje v Rjavi hiši povzela svoje pomenke, ki so trajali nekako dve uri. Pri teh pogovorih so bili še državni svetnik Fantechi, predsednik ustanove »Luce«, glavni ravnatelj EIAR-ja Chiodelli in mnogo uradnikov nemškega propagandnega ministrstva in ministrstva za ljudsko prosveto. Zvečer je dr. Gobbels ministru Pavoliniju predstavil vse vidnejše odličnike političnega, vojaškega in umetniškega življenja. Sovjetska vojska zaseda turško-perzijsko in turško-iraško mejo Nova kršitev perzijske ozemeljske nedotakljivosti po Angliji in Sovjetih Carigrad. 17. marca. s. Novice s srednjega vzhoda poročajo, da so sovjetski oddelki, ki zasedajo severno Perzijo, dospeli do jezera Urmia ter nadaljevali pohod na jugozahod proti mestu Vanenduzu v severnem Iraku. Sovjetske čete so se razporedile vzdolž turško-perziiske in turško-iraške meje. Domnevajo, da so sov jetski oddelki tudi že blizu petrole iškega središča Mosula. Domnevajo tudi, da se sovietski oddelki pripravljajo na zasedbo vsega zahodnega dela Iraka s petrolejskim sredisčem Ker-manšahom vred. Rim, 17. marca. s. Kakor bomba je udarila v javnost novica, da si je Rusija prikl ničila perzijsko pokrajino okoli mesta Tabrisa v severnem delu države. S tem je ponovila igro, ki jo je. nekdaj uprizorila z baltiškimi državami. Kaj pa sporazum med Rooseveltom in (.hur-chillom na Atlantskem morju? Kaj pa slavna ozemeljska nedotakljivost Perzije, kateri sta dala poroštvo Anglija in Amerika in to večkrat? Očitno je Anglija hote ali nehote še enkrat brezobzirno prodala eno izmed držav, _ o kateri je trdila, da ji je zaveznica in varuhinja. Svet bo zdaj. po dejanskem perzijskem primeru razumel, kaj so vsebovali sloviti posveti v Moskvil Anglija je tam čisto preprosto privolila, da si Rusija priključi vrsto obsežnih pokrajin v Evropi, na srednjem vzhodu in v Aziji. Anglija je to storila v zameno za sovjetsko pomoč angleški vojski in angleškemu brodovju Poleg tega poročajo, da se sovjetske čete pripravljajo tudi na zasedbo prestolnice Teherana. da bi preprečile kak morebitni perzijski nastop ali državni udar. S tem bodo Sovjeti pogazili zadnje določilo zlaganega miru, ki so ga sklenili z vlado sedanjega perzijskega vladarja. Berlin, 16. marca. AS. »Volkischer Beobach-ter< piše, da so se angleške čete umaknile iz Irana in Iraka ter pravi, da je to prvi korak za sovjetizacijo teh krajev v smislu sklepov, ki 6ta jih svoj čas sprejela Stalin in Eden v Moskvi. »Volkischer Beobachtert piše, da po poročilih iz Irana Sovjeti hite z boljševizacijo dežele ter da je že večina iranskih provinc včlenjena v sovjetsko obmejno republiko, ki ima prestolnico v Bakuju. Letošnje nevarnosti za Anglijo Rim, 17. marca. s. Zbornični tajnik v angleškem vojnem ministrstvu lord Croft je imel včeraj v Colchesterju govor, v katerem je dejal: »Nihče ne sme dvomiti, da je nevarnost, ki nam grozi danes, dosti večja od nevarnosti v lanskem juliju. Ranili so nas globoki in hudi udarci, ki smo jih dobili po morju 15.000 milj daleč od naših obal. Moramo se pripraviti na boj. Namesto, da bi drug drugega grajali, mora vsakdo izmed nas slovesno obljubiti, da bo storil še več za državo. V trenutku, ko so Japonci vzeli zaveznikom in Amerikanceni pomorsko premoč na Daljnem vzhodu, se je podrl ves naš obrambni in strategični sestav.« da so Japonci zasedli južni del ustja reke Iravadi. Glede položaja pri mestu Baseinu, ki leži ob izlivu reke jugozahodno od Rangoona, pravi angleško poročilo, da ta položaj ni jasen, da pa je verjetno, da je mesto že v japonskih rokah. Stockholm, 17. marca. s. Admiral Hart, vrhovni poveljnik vseh zavezniških pomorskih sil na Tihem morju, je pred dvema dnevoma dopotoval v Newyork. Časnikarjem je povedal, da imajo Japonci Japonci zaradi dosedanjih uspehov nadzorstvo nad vsem popriščem vojnih nastopov. Tokio, 17. marca. s. Japonci so doslej z bombardiranji že popolnoma uničili vojaške naprave v Moresbyju. To je bilo edino vojaško oporišče na Novi Gvineji sposobno sprejeti velike ladje in ne-obhodno potrebno za postanek ladij, ki vozijo v 1700 km oddaljeni Port Damin. Novo Gvinejo branijo redne vojaške sile in ne prostovoljci. Bangkok, 17. marca. s. Poročila z birmanskega bojišča vedo povedati, da so japonska letala v posrečenem nenadnem napadu 160 km severovzhodno od Rangoona zadela in onesposobila 20 Zahteve po splošni mobilizaciji vseh moških in žensk v Ameriki Rim. 17. marca. s. Skoraj vsi severnoameriški listi poudarjajo pomen zadnjega sestavka, ki ga je napisala žena predsednika Roosevelta za liste, pripadajoče skupini Scripps Hcvvard. V tem članku pravi predsednikova žena, da je nujno potrebna splošna mobilizacija vseh ameriških državljanov, moških in žensk. Čeprav piše kot zrfsebnica in ne kot žena državnega predsednika, se je nied bralci razširilo prepričanje, da se bližajo hudi časi. Preiskava o atentatu na nemškega poslanika v Ankari Ankara, 17. marca. s. Uradno sporočilo pravi, da so turške oblasti končale preiskavo glede atentata, storjenega 24. februarja na nemškega poslanika von Papena. Zdaj bodo zadevo raziskavale še sodne oblasti, potem pa se bo v kratkem začela razprava proti krivcem. II . . . * . j ■ Bolgarski vojni in zunanji minister na obisku ir krajih ob turški meji Solija, 17. marca. s. Bolgarski zunanji minister in vojni minister sta odpotovala v Tracijo (pokrajino ob turško-bolgarski meji). Ministra bosta obiskala poglavitne kraje v pokrajini. Sofija, 17. marca. s. Po odloku notranjega ministra morajo z današnjim dnem opustiti vsako politično delovanje vsi Judje, ki so dozdaj bili v svobodnih poklicih, pa jih ni na seznamu pripadnikov judovskega plemena, katerim je po novih določilih dovoljeno delo v svobodnih poklicih. Nemci o razpravi zoper krivce francoskega zloma Berlin, 16. marca. AS. Berlinski tisk piše o riomskem procesu in pravi, da se skuša Daladier, ki je glavni lcrivec francoske katastrofe, opravičevati z navajanjem grotesknih zgodbic, kakor da se na Poljskem prav tako niso mogli bolje upirati nemškim tankom in da zato tudi ne morejo obtožiti francoske vlade, da ni bila pripravljena. »Zwolf Uhr Blatt« piše, da so ti otroški izgovori prav značilni za to, kar je včeraj podčrtal Hitler v svojem govoru o veliki komediii. ki jo izvaja danes Riom pred vsem svetom. Dve smrtni obsodbi v Brnu Praga. 17. marca. s. Posebno sodišče v Brnu je obsodilo na smrt dva človeka, ki sta na skrivaj prodala veliko prašičev ter prodajala meso po pretiranih cenah in brez izkaznic. Obsojencema so odsekali glavo. Obračun o bojih na severnem Kitajskem Peking, 17. marca. s. Zaplotniško vojskovanje oddelkov, pripadajočih vojski maršala Cangkajška na severnem Kitajskem, je docela ponehalo, to pa zaradi vrste nastopov japonske vojaške policije. Policija je te nastope delala že od začetka vojne za’ veliko vzhodno Azijo. Vrhovno poveljstvo japonskega ekspedicijskega zbora na Severnem Kitajskem je izdalo poročilo o tamošnjem vojnem položaju v zadnjih treh mesecih. Poročilo pravi, da so japonski oddelki morali v treh mesecih prestati 4751 spopadov in napade skupnega števila 694.000 kitajskih vojakov. Med temi spopadi je nasprotnik izgubil nad 33.000 mož, 15.000 Kitajcev pa je bilo zajetih. Japonci so pa imeli pri teh spopadih 590 mrtvih. Najvažnejši nastop je bil tisti, ki se _ je začel lani v decembru blizu mongolske meje in pa spopad z vojsko kitajskega Renerala Jushučunga. Pri vseh teh spopadih in na vseh teh bojiščih so Japonci imeli vedno pobudo v svojih rokah in so zadali nasprotniku kar najhujše udarce. Vlada Združenih držav je ustanovila vrhovno poveljstvo za oborožene s.ile na kopnem, na morju in v zraku. Poveljstvo sestavljajo trije člani, ki so podrejeni Rooseveltu. Ta je že po ustavi poveljnik vseh ameriških oboroženih sil. Za poveljnika vojske je bil imenovan generali Marshall, za poveljnika brodovja admiral Kdng in za poveljnik« letalstva general Arnold. angleških tankov, 60 oklepnih avtomobilov, 30 že lezniških vagonov, natovorjenih z orožjem ter šte vilno drugo vojno gradivo. Vsa japonska letala s« se vrnila. Stockholm, 17. marca. s. V vojaških in poli' tičnih krogih menijo, da bo zavezniški vrhovni vojni svet za Tiho morje zaradi zadnjih polomov popolnoma preosnovan in da bo njegov sedež prenesen iz Londona v Washington. Vesti 17. marca Predsednik slovaške republike dr. Tiso je sprejel v poslovilni avdienci italijanskega poslanika Roncallija ter mu izročil veliki križ Pfibino-vega reda. Japonski cesar je včeraj sprejel generalnega guvernerja polotoka Koreje. Takoj za njim je bil sprejet predsednik vlade general Tojo. Turška vlada je dala uradno poročilo, da so tri tuja letala vrgla 150 km južno od Smirne več bomb. Bombe z neznanih letal so ubile dva človeka, veliko pa je bilo ranjenih. Nekaj hiš je bilo uničenih. Turška vlada je uvedla preiskavo, da bi ugotovila pripadnost teh letal ter storila potrebne diplomatske korake. V Gibraltar je priplula angleška vojna ladja, ki je morala na Sredozemskem morju doživeti spopad, zakaj izkrcala je mrtve in ranjence. V Toki ju je bila ustanovljena osrednja trgovska družba za pospeševanje razvoja v azijskih pokrajinah na srednjem Vzhodu. Vse dosedanje podobne ustanove so se morale združiti v eno samo, ki bo pod nadzorstvom vlade. Švicarski listi poročajo iz Londona, da bodo v Angliji znatno zmanjšali obrok mesa. Zmanjšanje je posledica položaja na Tihem morju. Ameriška vlada je izdala nove omejitve glede porabe bencina. Vse bencinske črpalke bodo ob nedeljah in praznikih zaprte, ob delavnikih pa odprte samo dvanajst ur. Švedska mornarica je februarja zgubila novih 8 ladij s skupaj 27.000 tonami. V L?”^.nu *!0 vie1rai P° dolgem presledku -spet cej°časa> Vi lsl£I aIarra> ki je trajal pre- VrhŠH 0vnW mŠk0 ^elistvo Poro*a> da je nemški vodja povišal na stopnjo armadnih generalov generala oklepnih sil Reinhardta in Schmidta, ker sta imela veliko zaslug v hudih zitnskih obrambnih boje-trolej nar. sv. Coboli Gigli se mudi že več dni v Berlinu in je imel važna posvetovanja z nemškim gospodarskim ministrom dr. r unkoan. Zaradi taljenja snega so mnoge reke v Romuniji zelo narasle. Donava je že prekoračila nevarno črto 7,20 in po raznih okrajih je ze prišlo do hudih poplav. Važno mesto Giinlgiu ob Donavi je do treh Četrti pod vodo. Oblasti so večino prebivalstva izselile, tako da človeških žrtev ni. Pač pa je škoda prav velika. Ladjedelnice^ ob Dnjeprn pni Kijevu so nenehno obratovale vso dolgo zimo. 22 ladij, ici so jih bculjševiki na begu potopili, so zdaj spet dvignili in popravili. Poleg tega ^ ,v.vi . cah zgradili 23 prevoznih in potniških ladij. S tem bo spet prišlo do redne plovbe po reki in do lažjih prometnih zvez, ko 6e bo stalil led. Tudi iz spodnjega teka reke so dvignili nekaj ladij, ki jih zdaj popravljajo. Angleška vlada je izdala nalog, da se v lontion-skem okraju Holford Scjuare Finburry, na hiši, v kateri je pred 40 leti stanovali Lenin, vzida spominska plošča. Sovjetski poslanik Majski je dejal, da bo vzidana plošča cementirala prijateljstvo med obema državama. Iz Stockholma poročajo, da bodo najbrž konec tega meseca zamenjani časnikarji in diplomati, ki so še ostali v Nemčiji in Združenih državah. Za to izmeno bo da'Ia najbrž svedska družba »Svenska Amerika Linen« na> razpolago svoj parnik, ki bo opravil vožnjo med Lizbono in Newyorkom. Na bukar ški severni postaji je v čakalnici tretjega razreda, kjer je bilo nad 200 potnikov, nastal velik požar. Polovico potnikov se je rešilo, okrog 100 pa jih je bilo ranjenih. Predsednik turške republike je odpotoval na deželo, kjer bo nadzoroval obmejne pokrajine. Odpotoval bo tudi v Čanakale in v kraje v Dardanelah, kjer so nastale težave glede oskrbe čet. ki so tam razmeščene. Z 19. marcem bodo v Srbiji vzeli iz prometa 50, 20 in 10 dinarske srebrne kovance. Področje skupnega blagostanja v Evropi in Aziji ima veliko podobno6ti. Južne pokrajine v vzhodni Aziji 60 v sedanji vojni podobne Balkanu in to ne-le v gospodarskem oziru, temveč tudi po vojaški važno6ti in po zgodovini. Z balkanskimi deželami 6ta Anglija m Francija delali podobno kakor z južnoazijekimi pokrajinami Balkan so odreSile države Osi, južno Azijo pa Japonci, e čimer se začenja priprav Ijah novi red v Evrotri in v Aziii. povsod no podobnih načelih. r Novi sklepi ministrskega sveta Rim, 16. marca. s. V soboto dopoldne je bila v Benciki palači seja vlade pod predsedstvom Duceja. Tajnik seje je bil državni podtajnik v predsedstvu vlade. Vlada je razpravljala ne le o tekočih stvareh, pač pa je sklenila in odobrila celo vrsto /a ko n« k: h načrtov in dekretov. Tako je bil sprejet ukrep za novo upravno razdelitev nekaterih pokrajin, predvsem v tistih delih Sicilije, kjer so bila izvedena številna izboljše-valna dela. Določeno je bilo, da se potroje kazni, ki jih oblasti izrekajo nad igralci hazardnih iger. Na predlog Duceja kot vojnega ministra, je bil odobren zakonski načrt o sprejetju bivših avstroogrskih ča6tnikov, pristojnih v kraje odrešenih pokrajin, v vrste italijanskih rezervnih častnikov. Podoben sklep je bil sprejet tudi o bivših avstroogrskih podčastnikih, v kolikor eo bili rojeni ali pristojni v omenjene pokrajine. Na predlog ministra za javna dela je bilo sprejeto, da se odstopijo v nadaljno upravo avtonomnim fašističnim zavodom tista stanovanjska poslopja, ki so bila zgrajena na državne stroške v krajih, prizadetih po potresih ali drugih nesrečah. Na predlog kmetijskega ministra je bil sprejet zakonski osnutek, po katerem «e bodo preosnovale vse kmetijske ustanove in zadruge, da se bodo potem vključile v sindikalni okvir. Odpravijo se pokrajinske proizvajalne zadruge in njihove podružnice, ki jih je sedaj v celem 597. Ta podjetja se spremene v pokra- t'inske urade, ki bodo podrejeni posebnim po-rajinskim uradom kmetijskih ustanov odnosno pokrajinskim kmetijskim zvezam. Zadruge in njihove zadružne zveze pa bodo vendarle ohranile značaj civilnopravnih ustanov. Sprejet je bil zakonski predlog prometnega ministra, da 6e podaljša veljavnost posebnega dekreta z dne 28. aprila 1937, kd daje prometnemu ministru pravico jemati v najem italijanske trgovinske ladje v okviru pokritja potreb državne uprave. Sprejet je oil tudi predlog zakona, s katerim se razširjajo določila o delu na morju in skrbstvu za pomorščake tudi na posadke bivših jugoslovanskih ladij, ki sedaj plovejo pod italijansko zastavo. Tako se razširjajo pomorske delovne odredbe, določbe o namestitvah, zavarovanjih za primer nezgod, bolezni in nesreč, za primer jetičnosti, brezposelnosti, poroke in rojstva otrok, katere veljajo 6edaj v Italiji, tudi na mornarje bivših jugoslovanskih ladij, ki sedaj plovejo pod italijansko zastavo. Ministrski svet je sprejel še več drugih sklepov. Prihodnja vladna 6eja bo 2. maja. Kccevska gimnazija bo proslavila h4is 70 letnico Kočevje, 17. marca. Kakor smo poročali že na drugem mestu, 60 1 ričeli na državni realni gimnaziji z rednim poukom. Ker ima let06 zavod 70 letnico obstoja, je prav, da si ogledamo zgodovino tega zavoda. Z dekretom ministrstva za uk in bogočastje od 24. oktobra 1872. je bil profesor višje gimnazije v Ljubljani Benedikt Knap imenovan za ravnatelja gimnazije v Kočevju, ki je bila na temelju cesarskega patenla od 10. septembra 1871. odobrena, dne 28. oktobra 1872. pa je bila slavnostna otvoritev zavoda, ki je začel 6voj redni pouk dne 4 novembra istega leta v zasebni hiši takratnega župana, ki je dal v ta namen dve 6obi, t. j. eno za razred in eno za pisarno. Leta 1873. se je zavod preselil z dvema razredoma v župnišče, kjer so pripravili prostore v pritličju. Spomladi so pričeli z gradnjo novega poslopja in že jeseni je bila gimnazija dograjena tako, da 6e je naslednje šolsko leto zavod preselil v nove prostore, kjer je še danes. V prvem letu je štel zavod 18 dijakov, a leta 1876. je ateolviralo nižjo gimnazijo 10 dijakov, ki 60 potem 6koraj vsi nadaljevali svoje študije na urugih zavodih. Ustanovitev tega zavoda ni narekovala toliko potreba, kakor narodnostni momenti, ki 60 v dobi, ko je bil zavod ustanovljen, dobili 6Voj polni razmah z jasno določenimi cilji. In en tak opornik je bila 6eveda tudi nova gimnazija. Kočevje, ki je poteg priseljenih ljudi — večina iz Češke — ki 60 bili zaposleni z začetnimi deli lesne industrije v Kočevju, ki se je začela z eksploatacijo velikih gozdov knezov Auerspergov, je z novim zavodom zaživelo, ker so 6e v doslej malo znano mestece ob Rinži začeli stekati poleg mladine tud’ njeni trdni vzgojitelji. Ti so skrbeli za razne privlačnosti. 6 katerimi bi se zavod tudi številčno uveljavil iti tako je bila nadebudna mladina deležna že v sedemdesetih u vletih preteklega stoletja raznih podpor od ustanov "'"T. štamplla, kočevskega rozaka, veletrgovca v Pragi, nififi dijaškega podpornega društva, katerega profek-tor je bil knez Auersperg, ki je društvo poleg mnogih zasebnikov in ustanov izdatno podpiral. Tako 6e je zavod krepko utrdil in ker je j>o letu 1900 vedno bolj rastla zavest o njegovi nujnosti, je bila kočevska nižja gimnazija razširjena na popolno. V šolskem letu 1907-1908 je bil odprt že reti razred, a 14. ju&ija 1911. 60 bili na zavodu pod Planinski Vestnik št. 1—2 V skupnem zvezku sta izšli 1. in 2. številka ’ ivega letnika našega planinskega glasila »Planin-:• i Vestnik«. Tudi letos nam obeta Vestnik biti rijetno mesečno razvedrilo, ki druži koristno s prijetnim, vodi človeka po lepih potih naše domo-\ ine in mu razodeva zanimivosti našega nizkega in visokega sveta. V pričujočem zvezku nas na prvem mestu pozdravi članek dr. Fr. Ogrina, »Belokranjski izpre-hodi«, ki nas seznanja z doslej vse premalo znanimi predeli tega prelepega slovenskega kota. Dr. inž. Avčin France popisuje znamenito, težko plczarijo, ki jo je prvi izvedel lani smrtno ponesrečeni tržaški plezalec Emilio Comici, »Po policah Višnje gore«. Vaško Berden piše »V Cortino H Ampezzo in še dalje...« V »Kotičku« priobčuje Miran Zargi »Na Blokah v novo leto«. Ob koncu s'edi »Obzor in društvene vesti«, kjer sta osmrtnici dr. Metodu Dolencu ter dr. Vladimirju Foersterju, naposled pa pridejo še knjižna poročila. Vso ovojno številko krase imenitni pokrajinski posnetki, ki bi bili v ponos tudi vsaki tuji tovrstni reviji. Sploh pa »Planinski Vestnik« s svojo 'imenitno opremo v današnjih razmerah predstavlja resnično prijetno in lepo presenečenje. Naročnina je še vedno razmeroma prav nizka, za vse leto 20 lir. Revijo prav toplo priporočamo. predsedstvom šolskega inšpektorja Albina Belarja prvi zrelostni izpit 6 sedmimi kandidati. Na zavodu je poučevalo osebje nemške narodnosti in duh«i, med katerimi naj imenujemo že imenovanega ravnatelja Knapa, njegovega naslednika Walsegerja, profesorja Oberfolia in prof. dr. Fr. Riedla, ki je postal ravnatelj zavoda, ko je postal popoln. Kratek čas je opravljal ravnateljske po6le prof. Kumo Hočevar, ki je bil edini profesor-Slove-nec na zavodu vse do prevrata, ko se je položaj močno izpremenil. Leta 1919 je bila jx>polna gimnazija v Kočevju spremenjena v nepopolno in je štela skupno 64 učencev, 60 fantov in 4 dekleta. Dvig števila učencev pa je terjal, da so v šolskem letu 1923—1924 spremenili gimnazijo v po-polno in tak je ostal zavod do 1935., ko je bil spet okrnjen. Leta 1928-29 je štel zavod 309 učencev z 9 oddelki m 17 učnimi močmi. To število se je v naslednjih letih krize nekoliko zniževalo, kar je povzročilo okrnjenje zavoda. Vendar je to trajalo le kratek ča6, ker je bila v šolskem letul937. spet uvedena postopno popolna gimnazija in je konec tega šolskega leta štela brez 6. in 7. razreda 209 dijakov, 144 učencev in 65 učenk, s 6 oddelki in 14 učnimi močmi. V preteklem letu je obiskovalo gimnazijo 6icer 41 kočevskih Nemcev, vkljub temu pa število učencev v letošnjem šolskem letu na padlo, saj šteje zavod 233 učencev, od teh 162 dečkov in 121 deklic. šport Nadaljni dve zmagi Gradjanskega v Švici Zagrebški Gradjanski in hrvaški nogometni prvak je spravil spet nadaljni dve zmagi v svoj žep. V soboto in nedeljo je spet igral zadnji dve tekmi pred odhodom domov. Bil je teden dni v Švici. V soboto je nastopil proti kombinirani enaj-storici Young Boys in Servette. Gradjanski je zmagal, toda tesno s 3:2. V četrtek srečanju na švicarskih tleh pa je nastopil v nedeljo v Lausanne proti domačemu moštvu istega imena. Domačini razigranim Hrvatom niso bili kos in so podlegli z 0:3. Gradjanski je torej na svoji švicarski turneji štirikrat igral in štirikrat zmagal. Tudi razlika v golih 11:2 kaže, da je bil Gradjanski uspešen. Gradjanskemu bo švicarska nogometna turneja gotovo mnogo koristila, saj pride iz njegovega moštva precej igralcev vpoštev za sestavo državne nogometne reprezentance, ki se bo morala v nekaj tednih pomeriti z drugačnim nasprotnikom, kakor pa so bili švicarski klubi. Italijanska državna reprezentanca jih čaka v Genovi. Španija : Francija 4:0 Zadnjo nedeljo so Španci in Francozi odigrali po dolgem času spet mednarodno tekmo. Tekma je bila na španskih tleh v Sevilli. Španci so nastopili dobro pripravljeni in so svoje tekmece gladko odpravili in to še precej izdatno s štirimi goli razlike. Kakor vedo povedati prva poročila, so Španci igrali odlično, pa tudi Francozi so dajali od časa do časa njim enakovreden nogomet. Med španskimi igralci je bil najodličnejši vratar Martorell, o katerem pravijo, da bo slaven naslednik nekdanjega svetovnoznanega španskega vratarja Zamore, kateremu je zdaj poverjena skrb za to, da bo španska nogometna reprezentanca vedno dobro pripravljena. Z nogometno tekmo so Francozi letos izgubili že drugi meddržavni dvoboj. Preteklo nedeljo so jih tesno odpravili Švicarji, to nedeljo pa so podlegli Špancem. Za Špance je bila nedeljska tekma sijajna priprava za bližnja mednarodna srečanja, 6aj bodo morali igrati 12. aprila v Berlinu proti nemški IZ Velika prečna avtomobilska cesta ob 46. vzporedniku. Rimska agencija »Eco di Roma* prinaša poročilo, da se je spet začelo govoriti o veliki avtomobilski cesti, ki naj bi tekla od francoskega pristanišča Bordeaux pa prav do ruske Odese. Cesta bi vodila tako 6kozi južno Francijo, severno Italijo, skozi Trieste, na Zagreb, Turn Severin, Bukarešto in Odeso. Iimela pa bi tudi odcepek, da bi se dobila zveza tudi z madžarsko prestolnico. Od te ceste bi imel velike koristi Trieste, ki bi postal tako oskrbovalno pristanišče za vse obširno zaledje, posebno za balkanske države Seveda je načrt za zgraditev te prečne ceste tako obsežen, da se zaenkrat še ne da govoriti o njeni izvedbi, pač pa utegne povojna doba prinesti takšne razmere, da bo gradnjo narekovala dejanska potreba, obenem pa bo tudi več zanimanja zanjo. Koliko vode sme biti v kruhu. Kmetijsko ministrstvo je izdalo uradno tolmačenje k predpisom o mesenju kruha in je določilo, da sme biti v kosih kruha po 200 ali 300 gramov največ do 30% vode. Odstotno povprečje vode v krušnih kosih po 100 in 200 gramov pa mora biti ravno tolikšno kakor pri krušnih kosih po 300 in 400 gramov. Vodna zveza med Genovo in Padsko nižino. Zainteresirani gospodarski krogi, ki bi radi pomnožili in povečali prometno mrežo med Genovo in Padsko nižino, še vedno vztrajno študirajo načrte za izgraditev prekopov, ki bi medsebojno zvezali več rek Padske nižine s pristaniščem v Genovi. Zaenkrat na izvedbo načrta ni misliti, ker vojna ne dopušča tako velikih del, prav tako pa sedaj ni možno približno proračunati višino stroškov za zgraditev in vzdrževanje nove zveze, ker cene delovni sili in materialu stalno rastejo. Pač pa bodo po vojni, ko se bo v tem delu države promet še nedvomno povečal, storili potrebno, da se bo izvedel tudi ta načrt. Vodne poti so namreč mnogo cenejše kakor železniške, razen tega pa se izognejo tudi prevečkratneniu prekladanju blaga in porabi nekaterih surovin, ki jih doma ni. Poslovanje italijanske komercialne banke. Lansko jKislovno leto je velika italijanska banka »Ban-ca Commeroiale Italiana« zaključila 6vojo bilanco 6 čistim dobičkom 36.9 milijona lir. Svojim delničarjem bo izplačala 4% dividendo, 5 milijonov pa bo dala v rezervni 6klad. Banka, katere 6edež je v Milanu, ima številne podružnice predvsem v industrijskih krajih. S svojim kapitalom je udeležena pri veliki industriji in je mnogo pripomogla do naglega razvoja italijanske industrije, posebno na severu. Obračun Fiatovih tovarn. V času, ko vodi Italija težko vojno, je bi!o treba jx>gnati v tek V60 industrijo, da je zmogla preskrbeti vojski zadostno in moderno rožje. Največja italijanska industrija je Fiat, ki je bila jx>prej znana v glavnem le po svojih avtomobilih, dočim se je tovarna bavila na veliko tudi z izdelovanjem vsakovrstnega orožja, zlasti pa težkega. Pred kratkim je imel upravni odbor Fiata svoj zbor, na katerem so podali obračun za lansko leto. Tovarna je zadnje ča6e tako f>ovečala svoj obrat, da je imela usluibenih že nekaj več kakor 75.000 ljudi. Množice tehnikov 6e trudijo, da bi našle nove modele orožja in takšne pridobitve, ki bi v čim večji meri omogočile uporabo le avtarkičnih surovin. Tako je lani izdelala tovarna tudi velikanski motor za 21.000 konjskih sil in je v tem pogledu odnesla svetovni rekord. Celotni dobiček podjetja znaša 59 milijonov lir in bo vsak delničar dobil na svojo delnico po 20 lir. _ Zaloten, ko je nakupoval oblačilne nakaznice. Svojevrstnega verižništva se je polotil trgovec Lorenzo Bonelli iz Turina. Mož je žasno-val načrt, da bi se dalo zn mal denar jjokivpiti številne oblačilne nakaznice, ki so jih lastniki le delno ali pa skoraj nič izrabili. Zato je pisal več pisem svojim znancem in prijateljem v druge kraje, da je pripravljen nakupiti vsako količino neizrabljenih ali pa le delno porabljenih oblačilnih nakaznic za ceno po 40 lir. Kno teh njegovih pisem pa je cenzura prestregla in prijavila stvar oblastem. Ko so jdo-gledali v njegovo trgovino, so dobili med drugimi rečmi tudi štiri nakaznice, ki so jih štiri gosipe odstopale trgovcu v prosto porabo. Trgovec je mislil na podlagi dobljenih nakaznic dobiti večjo količino bluga, ki bi ga potem pač prodajal skrivaj, in sicer jx> cenah, ki b,i bile večjo kot so uradno določene. Mož je prišel pred sodnike in bil obsojen na dva meseca zapora in večjo denarno kazen; vse štiri gospe pa na kazen po 200 lir. 2000 metrov neprijavljenega blngo zaplenjenega. Pred neko trgovino na eni najpromet-nejših_ cest v Torinu so se večkrat ponavljali prizori, ki bi 6e dali na kratko popisati takole: Pred glavnimi vrati stoj,-' drset moških, ki kade cigarete in čakajo. Nenadoma se pred njimi ustavi avtomobil in dvajset rok je urno na delu. da odnese tovor in ga prenese v skladišče. Hip nato se prikaže tudi mal tovorni avtomobil, iz katerega zmečejo nekaj zavojev in takoj nato vozilo odbrzi. Toda pri nekem takšnem razkladanju se nenadoma pojavijo neki državni enajstorici, teden pozneje pa bodo morali zaigrati proti njim enakovrednim Italijanom. Slednja tekma bo na vročih italijanskih tleh. Vendar pa Španci upajo, da bodo obe težki preizkušnji le dobro prestali. možje s samokresi v rokah. Bili so kerabinerji, ki so pozvali tovornike, naj jim pokažejo, kaj so tovorili. Tako 60 našli dobro založeno skladišče, v katerem je bilo nad 2000 metrov raznega odličnega blaga, večinoma čiste svile, ki jo je trgovec s posredovanjem prijateljev nabral pri raznih znanih malih trgovcih. S tem blagom je potem uganjal prepovedano trgovino na debelo. Trgovec in vsi njegovi pomagači s« bili jjoslani v zapor. Trgovec se bo moral zagovarjati za tele pregrehe: blaga v zalogi ni prijavil, j>otem ga je prodajal, ne da bi od odjemalcev jemal odrezke, nazadnje pa se tudi ni drža! predpisanih maksimiranih cen. Kazen ne l)o majhna, da sploh ne upoštevamo vrednosti blaga, ki je bilo zaplenjeno. Omejena poraba rjavega premoga. Korporacijsko ministrstvo je odredilo, da se morajo določila o omejitvah pri jiorab; kuriva izvajati tudi pri porabi lignita. Tudi za ta premog veljajo enake omejitve kakor za uvoženi premog ali pa ostali domači premog. Nakazila bodo izdajali pristojni uradi v največ takšnih količigah, kakor so jih potrošniki porabili preteklo zimo. Dogoni živine v prihodnjem tednu Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: dne 23 marca 1942 v Črnomlju za govedo iu prašiče; dne 23. marca 1942 v Št. Jerneju za govedo in prašiče; dne 24. marca 1942 v Stični za govedo in prašiče; dne 24. marca 1942 v Grosupljem za govedo in prašiče; dne 24. marca 1942 v Ljubljani za govedo in prašiče. Obsodbe trgovcev, ki niso spoštovali predpisov vojne izdelave Rim, 7. marca. s. Naslednja podjetja so se pregrešila proti predpisom o vojni izdelavi iu so bila naznanjena oblastem na podlagi ovadbe državnega podtainištva za vojno izdelavo: Giuseppe-Stogliano Matera, ker je nakupila večjo količino kož brez jx>trebnega dovoljenja. Lastnik tvrdke je bli obsojen na 6 mesecev zapora in 1000 lir kazni pred sodiščem v Napoliju. Rienzi Luigi je skrivaj nakupoval usnje in je dobil 6 mesecev zapora in bo plačal 800 lir kazni. — Cantamessa Giuseippe iz Milana, lastnik tvrdke Bosia Pietro ter Ferrante Felice, tudi iz Milana, sta predelovala in prodajala naprej pločevinasto blago in sta dobila vsak ipo 1 mesec zajiora in po 4000 lir kazni. — Troier Giovanni in Hollrigl Matilda iz Benetk nista prijavila starega železja, pač pa sta ga prodajala brez dovoljenja. Dobila sta po 9 mesecev zajKira in 9000 lir kazni. — Salasso Ugo, lastnik elcktromelianične delavnice iz Padove, ni prijavil zaloge niklja in nikljastih predmetov in bil obsojen na 3 mesece zajjora in 2300 lir kazili. — Pretoni Nino iz Piee je zagrešil podobno dejanje in je bil obsojen na 3 mesece zapora in 2300 lir denarne kazni. — Lanzoni Ed mo n do iz Bologne ni prijavil zaloge železa in dobil kazen 3 mesecev in J000 lir. — Gadini Giovanni iz Trevisa ni prijavil platnenega blaga in drugih lanenih izdelkov in je bil obsojen nu 2 meseca zajiora in 12.000 lir denarne kazni. Tessari Giuseppe je brez dovoljenja prodajni strojne kože in je bil obsojen na 10.500 lir (lenarile kazni. — Novo Osvaldo pa je brez dovoljenja prodajal usnje in podplate in bil v Torinu obsojen na 10.000 lir denarne kazni. Lepo sončno popoldne Včeraj je bilo spet lepo sončno popoldne. Sicer so bili na nebu precej časa oblaki, ki se kar niso hoteli raztegniti, da bi se pokazalo jasno nebo. Končno pa so se le raztepli in toplo sonce je posijalo. Bilo je kar prijetno, ko je prigrevalo v hrbet. Narava se je kopala v sončni svetlobi. Meščani so bili popoldne v velikem številu na sprehodih in se ustavljali v zatišnih krajih, kjer je bilo še bolj prijetno toplo kakor na odprtih. Snega je že sila malo, le tu pa tam leže belo lise, ki še kljubujejo toplemu vremenu. Ceste so po mestu že skoraj osušene, tako da nisi več v nevarnosti, da te bo oblatil avtomobil, če bi ti pripeljal nasproti. Novice iz Ribnice Mraz je pritisnil zadnje dni v Ribniški dolini. V petek, soboto in včeraj je zdrknilo živo 6rebro v toplomeru do 6 6topinj pod ničlo. Tla so poledenela tako, da 6mo morali biti zelo previdni, da nismo padli. Mnogi so pred dnevi oblekli že spomladanske plašče, te dni pa so 6e poslužili spel zimskih 6ukenj. Predavanje o negi dojenčka. Na praznik 6v. Jožefa bo v Zdravstvenem domu v Ribnici predavanje o negi dojenčkov. V6e matere, pa tudi dekleta vabimo, da 6e tega predavanja polnoštevilno udeleže. Ob tej priliki si boste lahko ogledali tudi higiensko razstavo. K Sv. Jožefu na Poljanah 60 nekdaj hodili Ribničani v velikem številu. V četrtek bo na Poljanah praznovanje farnega patrona. <^Earl D?rr Bigger* EMA &ft Tarneverro je 6komizgnil z rameni. »Vi, gospod Chan, imate občudovanja vredno domišljijo.« »Ne, ne, vi se mi hočete laskati,« je vzkliknil Chan. »Toda nasprotno, izkazalo se je, da nisem imel zadosti domišljije. Nekaj dobrega pa le imam na sebi: Kadar žarek bliskne v notrnnj-•čino, tedaj pred njim ne zapiram vrat svojega duha. In Luč je zdaj posijala. Ana ni bila tu le za to, da bi vam nosila manj \ažne podatke, temveč je bila tu predvsem zato, da bi rešila .•skrivnost smrti Dennyja Maya. Ali ji niste zato dobili službe pri Mielah Fane? Mislim, da. Včeraj zjutraj vam je igralka priznala *voj zločin. Nemudoma ste sporočili Ana, da je končno zmaga v vaših rokah. Vaši načrti pa so ipojiolnoma pravilni. Vi ste hoteli ^helah Fane izročiti sodišču. Sicer gotovo ne bi meni govorili o bližajoči se aretaciji. In kaj se je zgodilo potem?« »Povejte mi no, gosjrad komisar!« »To tudi hočem. Slišali ste, da je bila umorjena Slielah Fane. Brez nadaljnega ste vedeli, kdo edini je lahko storil to dejanje. Val položaj je bil težaven, toda bliskovito, kakor vedno, so delovale važe misli. Takoj ste iztuhtali izmišljeno inačico vašega sestanka s Slielah Fane in me s tem spravili na napačno sled. Pripovedovali ste mi o skrivnostnem pismu, ki ga je nameravala napisati Shelah. Toda na svoje presenečenje in razočaranje ste uvideU, d* Je bilo te vrste pismo r«6nično napisano. Ker bi to lahko vse vaše načrte postavilo na glavo, ste me pobili na tla in tako prišli v posest ipisma. Pozneje se je ugotovilo, da je b:lo vse to nepotrebno. Vi ste divjali okrog in uničili vse slike Den-nyja Maya, da bi prikrili svoje sorodstvo z njim. Poskušali ste me zmesti, ko ste metali sum na čisto nedolžne ljudi. Oh, vi ste bili silno zaf>oslen mož, mr. Tarneverro! Navzlic temu bi vam prav lahko odpustil, nikakor pa ne sebi. Zakaj sem bil tako neumen?« »Kdo je rekel, da ste neumni, Charlie?« je vprašal šef. »Jaz pravim tako in poudarjam z občutkom trpke prevare,« je odgovoril Chan. »Moj mali dvoboj s tem vedeževalcem bi inoral biti končan že pred dvema urama. Saj je bila 6tvar vendar tako preprosta. Vedeli sem, da je imel vohune, ki so delali zanj. Moral sem si misliti, čeprav sem tej stvari posvečal vse premalo pozornosti, da je nekdo iia Tahitiju in na ladji opazoval miss F'ane. Izvedel sem, da je Ana kupovala delnice. To je dalo sklepati, da ima višje dohodke, kakor pa jih imajo običajno sobarice. Preiskoval sem Tarneverrov alibi in bil prepričan, da zločina ni izvršil. S čim se da torej pojasniti in razložiti način njegovega delovanja? Naravni sklep za vsakega detektiva je bil ta, da poskuša nekoga zaščititi. Koga? V časopisju sem bral, da je imel Denny Mayo ženo. Odkril sem, da je bil Tarneverro Mav e v brat in da je Shelah ubila Maya. Končno sem dobil tudi poročilo, da se je Mayevi ženi pripetila nezgoda in za dolgo časa ni mogla več izvrševati svojega poklica. In če zdaj seštejem dve in dve? Ali dobim iz vsega tega preprost rezultat? Ne — taval sem okrog — begal sem okrog kakor riba po suhem, dokler nisem končno zajadral v pristan uspehov.« Nenadoma se je obrnil do Ane, ki je bleda in nema stala pred njim. »Kajti zdaj sem v tistem pristanišču. Ali ne drži, da je vse to resnica? Vi ste umorili Shelah Fane!« »Da!« je odgovorila ženska. »Ne bodi nora, Ana,« je zavpil Tarneverro. »Vzdrži!« Pobito in brezupno je povesila rameni. »Čemu, ko pa je vse tako nesmiselno! Čemu naj bi še živela, saj je vseeno, kaj bo iz mene. Da, jaz sem jo ubila. Zakaj je tudi ne bi? Onu...« »Trenutek, prosim,« jo je prekinil šef. »Opozarjam vas na to, da bo V6e, kar tu izjavljate, prišlo v uradni zapisnik.« »To opozorilo prihaja nekoliko prejpozno!« je rekel Tarneverro. »Imeti bi morala odvetnika...« »Ne rabim nobenega,« je rekla svojeglavo Ana. »Ne rabim nobene pomoči. Umorila sem jo, vzela mi je bila mojega moža, in ni bila zadovoljna z njegovo ljubeznijo, temveč mu je vzela jiovrh še življenje. Maščevala sem se in bora rada nosila vse posledice. Podala bom popolno priznanje in vzela na svoja pleča kazen.« »Lepo,« je rekel * priznanjem šef. »Državi bodo tako prihranjeni stroški dolgega postopka.« »Ti si znorela. Ana!« je vzkliknil vedeževalec. Trudno je skomizgnila z rameni. »Pusti me pri miru! Verjetno 6em porušila vse tvoje načrte in vse tvoje račune postavila na glavo. Pozabi me in hodi svojo pot!« Ob teh ostrih in trpkih besedah se je Tarneverro obrnil stran z žalostno kretnjo. Charlie je porinil stol v njeno bližino. »Prosim, sedite! Rad bi začel s kratkim zaslišanjem. Ali je res, da vas je Tarneverro izvabil v Hollywood?« »Da.« Usedla se je. »Najboljše bo, če bom začela kar od začetka. Medtem ko je Denny igral v filmu, sem jaz plesala še naprej v neki reviji v Londonu. Bila sem precej priljubljena in sem dobro služila, ko me je nepričakovano doletela nesreča. Razprave pred Vojaško sodišče 111. armade, odsek Ljubljana, je v javni razpravi dne 9. marca na temelju razpravnega gradiva izreklo naslednje razsodbe: 1. Kočevar Ivan, pokojnega Jožefa in Mramor Marjete, rodil se je 14. 9. 1922 v Vei. Laščah in tam bivajoč, pridržan v zapora, obdolžen zločina, da j« bil v 6eptembru in oktobiu leta 1941 in sodeloval pri oboroženi 6kupini, ki )e bila na hribu Velika gora; Bokša Anton, sin Antona in Terezije Pevec, rojen 15. 8. 1923 pri Sv. Tomažu in tam bivajoč, pridržan v zaporu in Klopčič Alfred, 6in Franca in pokojne Skil Marije, rojen 14. 1. 1918 v Ljubljani in tu bivajoč, pridržan v zaporu, obdolžen zločina, ker je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah imel 6trelno orožje brez dovoljenja pristojnih oblasti. — vsi oproščeni, ker niso kaznjivi v smislu dena 309 kaz. postopka pod a), oproščeni pa tudi zločina pod črko b) zaradi pomanjkanja dokazov. Kočevar Ivan je zapustil oboroženo skupino prostovoljno. 2 Krčovič Jožef, sin Antona in Sarar Cecilije, rojen 15. 10. 1902 v Cirquemzzi (Oorizia) in bivajoč v Kaptolu, pridržan v zaporu in Sarar Cecilija, pokojnega Ivana in pokojne Helene Likavec, rojena v Griani (Oorizia) v novembru 1872. bivajoča v Kaptolu, ker 6ta inrela na svojem stanovanju v Kaptolu krožno pištolo na šest strelov brez dovoljenja pristojne oblasti. Sarar Cecilija pa je bila še obdolžena, ker je v Kaptolu dne 18. febr. 1942. razžalila čast in odlikovanje enes*a italijanskega častnika in več italijanskih vojakov. Krčovič Jožef je oproščen ker ni zagrešil dejanja, Sarar Cecilija pa 'e obsojena na tri mesece zapora, kazen pa je od-ožena za dobo petih let. 3. Medvešek Liubomir. sin Ludvika in Kravanje Marije, rojen 13. 4 1924 v Žabji vasi pri Novem mestu in tam bivajoč, ker ie dne 19. januarja 1P42 v Novem mestu razvijal propagando za nasilen upor proti političnim in socialnim ukrepom v državi. Propagando je razvijal z letaki, ki jih je metal na javni cesti, druge letake pa so mu našli v žepu. Razprava je odložena na novo zasedanje. 4 Žnidaršič Jožef, 6in pokojnega Ivana in jx>-kojne Švigelj Marije, rojen in bivajoč na Rakeku rojen 18. 8 1908. pridržan v zaporu, in Primožič Zofija, hčerka Franca in Korošec Marije, rojena 6. septembra leta 1922 v Selšeku pri Begunjah, tam bivajoča, pridržana v zaporu, ker 6ta na Rakeku št. 25 imela revolverske naboie kalibra 7.65 in to brez dovoljenja pristojnih oblasti, Žnidaršič pa je še obdolžen po čl. 9 Ducejevega razglasa z dne 24 10. 1941, ker je na Rakeku izločil iz redne porabe 22 kg olivnega olja in 29 kg ma6ti, V6e to pa je imel v svojem stanovanju. Obdolžen je tudi zločina po čl. 228 C. P. N. G., ker je imel pri sebi na Rakeku stvari, ki spadajo v vojni plen in 6icer gumaste nadomestne dele za kolesa in vojaško odejo. Žnidaršič Jožef je bil obsojen na ječo treh let in 6ed?m mesecev in na 200 lir kazni. Primožič Zofija pa je bila oproščena, ker dejstvo ne jx>meni zločina. 5. Majer Oskar, 6in pokojne Marije Majer, rojen v Triesteju dne 23. 11 1897, bivajoč na Vrhniki, pridržan v zaporu, je obdolžen: a) da ie pridržal pri sebi stvari vojnega plena; b) obdolžen je tudi podtalne propagande po čl. 5 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941, ker je po zasedbi Slovenije razvij?' propagando nroti italijanski zasedbi in za svobc ' i Slovenije. Obsojen je bil na en mesec in 15 dni zapora. 6. Sverej Simon, sin Nikolaja in Marije Male, rojen 16. 11. 1910 v Timosk: (Rusija), bivaioč v Podpeči,_ pridržan v zaporu, ker je dne 20. 12. 1941 v bližini kuhinje 8. čete 4. bataljona telegrafistov v vasi Ig, ko je obenem z drugimi delavci nalagal tramove na voz. izrekel enemu 6vojemu tovarišu, pri tem pa držal v rokah veliko palico, naslednje besede: »Ta palica služi za pretepanje Italijanov« — oproščen zaradi nezadostnih dokazov. 7. Šinkovec Franc, sin Petra in Jereb Marije, rojen 3 10. 1921 v Zaplani pri Vrhniki, tam bivajoč, pridržan v zaporu, in Treven Karl, sin pokojnega Mateja in Nagode Helene, rojen 29. 9. 1919 v Zaplani in tam stanujoč, pridržan v za]x>ru, obdolžena: a) podtalne propagande, ker sta do konca decembra 1941 v Zaplani delala projjagando za nasilen upor proti jx>litičnim in socialnim uredbam države in 6icer z radijskimi oddajami in zlasti z oddaio plošč upornega značaja in ker 6ta imela pri sebi 7 plošč; b) imela sta pri sebi orožje, in 6ta imela tudi v Zaplani dve strojni puške brez chargerja, ki ga je prvi obdolženec dne 14. decembra izročil nekemu neznancu; c)) zločina po čl. 1 in 3. ukrepa Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino in sicer v zvezi s čl. 341 vojnega zakonika (Kraljevi ukaz z dne 8. 7. 1938), ker nista izročila radijske oddaine postaje. Šinkovec Franc je bil obsojen na kazen zapora in 6icer na tri leta in šest mesecev ter na denarno kazen 400 lir. Treven Karl pa je bil oproščen zaradi nezadostnih dokazov. Vojaško vojno sodišče IT. armije, odsek Ljubljana, .je v svojem zasedan ju z dne 10. marca t. J. razpravljalo o naslednjih kazenskih zadevah: vojnim sodiščem 1. Mivšek Leopold iz Zaplane, Homovec Josip z Vrhnike, Nagode Ivan, Slabe Anton, Ogrin Franc in Kavčič Ivan, vsi iz Stare Vrhnike, ki so bili obdolženi prisvojitve vojaških predmetov, spadajočih v vojni plen. Razdrli so v Zaplani neko bivšo jugoslovansko barako ter si prisvojili deske in tramove. Zaradi tega je bil rranc Ogrin obsojen na 2 meseca zapora. Homovec, Nagode Slabe in Mivšek na 3 mesece, Kavčič pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Obsojencem se nastop kazni odlaga za pet let. 2. Vodopivec Stanislav iz Dornberga pri Gorici je bil zaradi tatvine, izvršene v Črni vasi, kjer je Mariji škafar ukradel denarnico z vsebino 12.000 lir, obsojen v odsotnosti na jx>ldru-go leto zapora, 1500 lir globe in na povračilo stroškov. 3. Slabe Ivan iz Ivanjega sela, obdolžen prisvojitve predmetov, ki spadajo v vojaški plen, ker je zadržal dvoje vojaških hlač. Obsojen je bil na mesec dni zapora, toda nastop kazni je bil odpoden za pet let. 4. Verber Ivan in Mršnik Anton sta bila takisto obdolžena prisvojitve predmetov, ki spadajo v vojni plen, ker ie Verber odstopil Me-sniku vojaškega konja. Prvi je bil v odsotnosti obsojen na 1 leto ječe, toda nastop kazni se mu je odgodil za pet let, dočim je bil Mesnik oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. 5. S"Tšek Dominik iz Št. Ruperta, obdolžen prisvojitve predmetov, ki spadajo v vojni plen, Ker si je pridržal vojaški plašč in vojaški kotel, protiiplinsko masko in šotorsko platno. Obsojen je bil na 1 mesec zapora z odložitvijo nastopa kazni za pet let. 6. Cergol Rafael iz Triesteja je kot šofer zakrivil avtomobilsko nesrečo, pri kateri sta bila lažje poškodovana šofer Cechini iz Triesteja in kapitan Martineli iz Pulja. Cergol je bil obsojen na 500 lir globe in na povračilo škode. 7. Pirkovii Josip in Rudolf, oba iz Št. Jerneja, sta bila obdolžena razširjanja prevratnih letakov, v katerih se je poveličevala Sovjetska Rusija. Oba imenovana sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. 8. Čuk Jakob z Rakeka je na Rakeku kupil od neznanega vojaka vojaško odejo in par podplatov v skupni vrednosti 120 lir. Obsojen je bil na 15 dni zapora in na 50 lir globe. Nastop kazni se mu je odložil za pet let. 9. Intihar Sergej z Rakeka In Mihelčič Tere- zija, por. Intihar, z Rakeka sta bila obdolžena: prvi je hranil doma staro avstrijsko puško v razstavljenem stanju, slednja pa je kupila lani vojaško odejo, ki spada v italijanski vojni plen. Intihar je bil v odsotnosti oproščen, ker je sodišče smatralo, da ni imel pri tem nikakega zlega namena, Terezija Intihar pa je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. 10 Nastran Frane, župnik iz Horjula, je bil obdolžen, da je v svojem domu brez dovoljenja imel 1200 kg eksplozivov, dalje, da si je prisvojil daljnogled, ki spada med predmete vojaškega plena, da je posojal denar in zahteval zanj oderuške obresti in da je nakopičil v svojem domu 50 kg sladkorja in 10 kg belega mila. Sodišče je župnika oprostilo obtožbe. Glede eksploziv in glede kopičenja živil je bilo sodišče mnenja, da obtoženec ni izvršil nikakega nedovoljenega dejanja. Glede' oderuških obresti in glede prisvojitve vojaškega daljnogleda ie bil župnik takisto oproščen, ker omenjeni obdolžitvi nista bili resnični. Denss bo seja mestnega sveta Ljubljana, 17. marca. Danes ]x>poldne ob 5 bo seja mestnega sveta ljubljanskega. Seja bo v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na dnevnem redu so poročila predsedstva. Nadaljnji dnevni red pa je takšenle: Odobritev zapisnika zadnje 6eje ter ]x>ročila finančnega, trošarinslcega in personalno pravnega odbora. Referent finančnega odbora bo poročal med drugim o pregledu glavne mestne blagajne, ki so ga izvršili člani mestnega 6veta, o opustitvi predpisovanja mestne davščine na vozila v letu 1942 po odredbi Visokega komisariata, dodelitvi izrednega kredita uradu za izdajo osebnih izkaznic in za preureditev javnih razglasnih desk, o zvišanj« pavšala obrtnemu sodišču v Ljubljani za pisarniške potrebščine. Poročilo trošari,n6kega odbora ima na programu samo deset ugovorov javnih skladišč proti odmeri mestne trošarine na ugotovljene primanjkljaje. Personalno pravni odbor pa je pripravil poročilo o 6tatu'tu mestnih podjetij in njihovega upravnega odbora, o posojilu Kreditni zadrugi mestnih uslužbencev in o pristojnosti za sprejemanje ostavk članov mestnega 6veta. Po javni 6eji bo sledila tajna, v kateri bodo obravnavali razne personalno pravne zadeve, ki se tičejo ljubljanske mestne občine. V treh vrstah... V Cerkljah pri Kranju jo bilo pred nekaj dne- vi prvo zborovanje nacionalno socialistične stranke. Na zborovanju jc govoril okrožni vodja, katerega so sprejeli zelo svečano: igrala je godba in šolski pevski zbor mu je zapel v pozdrav. Na z1k>-rovanju se je poslovil dosedanji krajevni vodja stranke, in okrožni vodja je vpeljal novega in ga predstavil občanom. Za novega krajevnega vodjo je bil postavljen Huber. Cez 3000 trboveljskih rudarjev je bilo na velikem zborovanju, na katerem je govoril okrožni vodja. V svojem govoru je zelo žigosal vojne povzročitelje in hujskače, potem pa je tako števiine rudarje pozival, naj pridno delajo, da bodo izkopali čim več premoga. Včeraj so c vlakom pripeljali v Ljubljano Lampe Marijo, ki si je doma zlomila nogo. Prav tako si je zlomila nogo Vekoslava Prašnikar in so jo reševalci prepeljali v bolnišnico. V uršulinskem samostanu je padla in si tudi zlomila nogo Darinka Bajc. Tudi njo so prepeljali reševalci v bolnišnico. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je bilo te dni veliko zborovanje obratovodij in delavstva, ki izdelujejo kose, ali so zapiosleni v kamnolomih, gozdni industriji in po drugih manjših obratih. Na sestanku je bilo tudi precej žensk. Govoril je krajevni vodja. štajerska domovinska zveza je povabila znano nemško igralko na harfo Lendrodtovo. naj priredi umetniški koncert tudi v Mariboru. Umetnica je prijazno povabilo sprejela, in bo imela svoj koncert 24. t. m. v eni izmed največjih mariborskih dvoran. Razen nje bosta nastopili še dve umetnici. Za koncert je že zdaj veliko zanimanje EIAR - Radio Liahliana Torek, 17. marca. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Operna glasba. V odmoru napoved časa. — 8.15 Poročila. — 12.15 Na harmoniko igra Vlado Golob. — 12.40 Kmečki kvartet iz Ljubljane. — 13.00 Napoved časa in poročila. — 13.15 Vojno poročilo. ,— 13.17 Ljubljanski radijski orkester. — 14.00 Poročila. — 14.15 Orkester f>od vodstvom Spaggiarija. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert dueta Borciani. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Koncert kitarista Stanka Preka. — 20.00 Najx>ved časa in poročila. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.80 Ljubljanski komorni trio. — 21.20 Jazz orkester pod vodstvom B. Adamiča. — 22.00 Koncert sopranistke Ksenije Kušejeve. — 22.20 Orkester pod vodstvom Ange-linija. — 22.45 Poročila. Sreda, 18. marca. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Pisana glasba. V odmoru napoved časa. — 8.15 Poročila. — 12.15 Na harmoniko igrata Adamič in Golob. — 12.40 Koncert klaviristke Eve Bon-zagni. — 13.00 Napoved časa in poročila. — 13.15 Vojno poročilo v slovenščini. — 13.20 Orkester pod vodstvom Angelinija. — 14.00 Poročila. — 14.15 Operna glasba. — 14.45 Poročila v slovenSčini. — 17.15 Koncert vokalnega kvarteta Lombar. — 17.35 Filmska glasba. — 19.00 Pouk italijanščine. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Simfonična glasba. — 20.00 Napoved časa in poročila. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. — 20.40 Koncert na orglah. Izvaja Pavel Ranči gaj. — 21.00 Objave v slovenščini, -r 21.20 Popevčice. — 21.40 Koncert pod vodstvom JVIorellija. V odmoru predavanje v slovenščini. — 22.45 Poročila. , Četrtek, 19. marca. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba. V odmoru napoved časa. — 8.15 Poročila; — 11.00 Sv. maša iz bazilike sv. Pavla v Rimu.;— 12.15 Kvartet na pihala Ažman. — 12.40 Trio Ambroeiano. — 13.00 Poročila. —. 13.15 Vojno poročilo v slovenščini. — 13.17 Ljubljanski radijski orkester. — 14.00 Poročila. — 14.15 Prenos iz Nemčije. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Nove plošče Cetra. — 18.00 Ahčan J.: predavanje o važnih vprašanjih čebeloreje. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Kmečki trio. — 20.00 Napoved časa in poročila. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. — 20.50 Klasični orkester. — 21.25 Predavanje v slovenščini. — 21.35 Orkester pod vodstvom Angelinija. — 22.10 Koncert klaviristke Contestabile. — 22.45 Poročila. Petek, 20. marca. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba. V odmoru napoved časa. — 8.15 Poročila. — 12.15 Koncert klavirista Marijana Lipovška. — 12.40 Sekstet Jandolli. — 13.00 Naj>oved časa in poročila. — 18.15 Vojno j>oročilo v slovenščini. — 13.17 Ljubljanski radijski orkester. — 14.00 Poročila. — 14.15 Violinski orkester pod vodstvom Manna. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Komorni zbor pod vodstvom D. M. šijanca. — 17.40 Koncert violinista Kajetana Burgerja, pri klavirju M. Lipovšek. — 19.00 Pouk italijanščine. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20.00 Napoved časa in poročila. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. — 20.40 Orkestralna glasba pod vodstvom Petralia. — 21.20 Ljubljanski radijski orkester s sodelovanjem sopranistke Ksenije Vidalijeve in basista Friderika Lupša. Operetna glasba. — 22 000 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju L. M. Škerjanec. — 22.45 Poročila. Ljubljana Koledar Danes, torek, 17. marca: Jedert, devica. Sreda, 18. marca: Ciril Jeruz. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta. Natečaj zn občinske tajnike. Tečaj za pouk o vodenju registra prebivalstva se prične v petek 2 t. m. ob 9 dopoldne. Mladinska predstava pravljične igre »Pogumni krojaček« bo v nedeljo 22. marca ob 3 popoldne v frančiškanski dvorani. Starše vabimo, da pripdjejo na igro svoje otroke. — Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska 1. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Dva dimnikarska okoliša sta prosta v okraju Kočevje. Prošnje je treba vkfžiti pri okrajnem glavarstvu v Kočevju. Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire! Domače umetniške razglednice za velikonočne praznike so na razpolago v ljubljanskih trgovinah s papirjem. Sta to dva posnetka La-yerjevega križevega pota. Prvi nam predstavlja snemanje s križa, ko izročajo mrtvo truplo Mariji. Druga slika pa nam predstavlja maziljenje Gospodovo, preden ga polože v grob. — Obe razglednici sta res umentiško delo nagega domačega slikarja. Zatožila jih je Prosvetna zveza v Ljubljani. Cenjeno občinstvo vljudno prosimo, da se blagovoli za veliko noč posluževati omenjenih razglcdnic. - Ijjubljansho gledališče Drama: Torek, 17. marca ob 17.30: »Lepa pustolovščina « Red Torek. Sreda, 18. marca ob 17.30: >Clovek, ki jo videl smrt.« Red Sreda. Četrtek, 19. marca ob 14: »Princeska in pastirček.« Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol; ob 17.30: »Zaljubljena žena.« Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Opera; Torek, 17. marca ob 17: »Orfej in Evridika.« Premiera. Red Premierski. Sreda, 18. marca ob 16.30: »Evgenij Onjegin.« Red B. Četrtek, 19. marca ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. V sredo ob 17.30 bodo ponovili komedijo romunskega pisatelja Victorja Eftimija: »Človek, ki je videl smrt« za red Sreda. Zgodba o rešenem potepuhu, ki zadobi v rodbini svojega rešitelja odločilen vpliv ter je obenem dobrotnik in izkoriščevalec, je svojevrstna in originalna. Nasprotje med njegovo in meščansko miselnostjo je povod za razne konflikte. Režiser: inž. arh. B. Stupica. Drama pripravlja mladinsko igro lJa>la Golie: »Jurček« z glasbo Bojana Adamiča. Igra nudi deci s svojim pestriiaiin .bajnim'dejanjem očarljivo doživetje. Zgodila o siromašnem dečku in njdgovih spremljevalcih* treh popotnikih godcih, nadalje o bajnih bitjih: Vetru, Nevihti, Snežaku in gozdnih možičkih, o cirkusu »Čudež« s kamelo in opico, o goljufivem krčmarju, Urši in Petru in Jurčkovih starših, vsebuje mnogo veselih in resnih prizorov, ob katerih se bo mladina izvrstno zabavala. Režiser in inscenator: inž. arch. B. Stupica. Drama pripravlja v režiji Milana Košiča uprizoritev tridejanske veseloigre, ki sta jo napisala Bernauer in Ocster »Konto X«. Misteriozni »Konto X«, ki ga je iznašel zaljubljeni advokat, da lahko pomaga obubožani rodbini, katere hčer ljubi, da je mnogo povoda za zabavne prizore. Red Premierski bo imel drevi ob 17. uri predstavo Gluckove opere »Orfej in Evridika«. Ta opera predstavlja v glasbeno-historičnem oziru pomemben mejnik med tradicionalno italijansko in novejšo dramatično opero. »Orfej in Evridika« je prva Gluckova reformna opera. V njej je etmil besedilo in glasbo v homogeno, smiselno celoto ter jo napolnil z novim duhom. Njegova glavna zahteva je veren izraz notranjega doživetja. Peli bodo: Orfoja Golobova, Evridiko Vidalijeva, Amor-ja Kušejeva. Dirigent D. Zebre, režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti, koreograf inž. P. Go-lovin. Inscenacijo ]*> zamisli režiserja je napravil inž. E. Franz. Abonenti reda B bodo imeli v sredo ob 16.30, na kar posebej opozarjamo, uprizoritev Čajkovskega opero »Evgenij Ognjcgin«. Peli bodo: Larino Poličeva, Tatjano Heybalova, Olgo Španova, Onje-gina Primožič, Lenskega Sladoljev, Gremina Lupša, Filipjevno Golobova, Trinueta B. Sancin, stotnika Škabar. Zareckega Dolničar. Dirigent A. Nef-fat, režiser C. Debevec, koreograf inž. P. Golovin. KRIMINALNI ROMAN S. S. van Dine »Mislim, gospod narednik,« je dejal Markham, ko je on končal, »da bi bilo dobro malo pogledati mrtveca, preden pride uradni zdravnik.« Heath je šel tiho pred nami. Vzel je potem iz žeipa ključ ter odprl vrata Chestrove sobe. Rumenkasta svetloba še vedno prižgane svetilke se je izgubljala v siv.j svetlobi, ki je prihajala skozi okno. Soba je bila vsa v neredu, prava soba samca. Časopisi in re^J.® so ležale vse naokrog. Povsod so broi pepelniki. V enem izimed kotov v sobi je stala omarica s steklenicami likerja, jk> stenah pa je viselo vse polno slik, ki so predstavljale prizore s tekem i golfu. Postelja je bila še nedotaknjena. Sredi sobe pod lestencem je bila mala pisalna miza, pred njo pa naslanjač, na katerem jc še sedelo Che-strovo truiplo v copatah in domači halji, nalahno sklonjeno naprej, glava pa je bila nagnjena nazaj ter naslonjena na naslanjač. Ker je luč sijala nanj od zgoraj, je bil njegov obraz se s-trasnejši. Groza me je bilo, ko sea ga gledal. Oči, prej tako mirne, so se zdaj zdele, kakor da so stopile iz glave z nepopisnim izrazom groze, ki je bil še hujši zaradi tega, ker je imel mrlič usta široko odprta. Vanče ga je dolgo opazoval. »Ali mislite, gospod narednik, da sta Chester in Julija v poslednjem trenutku imela pred očrni isto strahotno sliko?« »Prav gotovo,« je odvrnil narednik očitno v zadregi, »sta videla nekaj, kar ju je iznenadilo.« »Kar ju je iznenadilo? Zahvalite Boga, gospod narednik, da nimate prav nič domišljije. Tajna, ki jo raziskujemo, je v teh preplašenih in odprtih očeh ter v teh odprtih ustih. Julija in Chester sta videla stvar, ki jima je grozila ter sta od strahu in začudenja kar okamenela.« »Na dan z besedo, Vanče, povej natančno in jasno, kar misliš,« ga je prekinil Markham. »Častna beseda, ne vem nič. Dozdeva pa se mi nekaj, kar pa je seveda tudi negotovo,« je nadaljeval Vanče in se sklonil, da bi pobral knjigo, ki je bila padla na tla. »Chester je bil morda zatopljen v branje. Afli veš, Markham, kaj dokazuje tu ta kni;ga? Chester ie bral, ko je morilec stopil v sobo. Toda ni se vznemiril, niti vstal, d bi poklical na pomoč, še knjige ni od- ložil. Zakaj? Zato, ker je bil morilec njemu znana oseba in Chester ni imel prav nobenega razloga, da bi se bil razburil, ko je vstopila. Ko je videl proti 6ebi naperjen samokres, je bilo njegovo nenadno začudenje tolikšno, da se niti zganiti ni mogemenik naj bi bil naravnost ogromen in bo zato treba zanj zbrati precej dolarjev. Da temu Pittsburžanu njegova zamisel le ne bi spodletela, je ustanovil posebno družbo, ki ima svoje podružnice po vseh večjih mestih Združenih ameriških držav. Baje so colo že v ameriški poslanski zbornici stavili predlog, naj s posebnim zakonom določijo, da bo moral vsak ameriški državljan prispevati v ta namen primeren znesek za »Adama in Evo«. Najhujša vročina in mraz na zemlji Po statističnih podatkih, ki so jih zbrali vremenoslovci, znaša razlika med najnižjo in najvišjo temperaturo med posameznimi kraji na zemlji nič manj kot 133 stopinj Celzija! Do 50 stopinj vročice so namerili že večkrat na primer v Arabiji, Mezopotamiji, v Sahari, v Arizoni in v Kaliforniji. Na drugi strani pa so na primer v Sibiriji, v severnih polarnih deželah in na skrajnem severnem koncu ameriške celine namerili dostikrat tudi že 70 stopinj pod ničlo. Pred nedavnim pa so imeli v tako imenovani puščavi Lut, v vzhodni Perziji, 50 stopinj vročine v senci, v Kaliforniji, v Alžiru,'Tripolisu in ob beludžistanski meji celo 55 stopinj. Največja vročina, ki so jo kdaj kje na svetu ugotovili, je znašala 63 stopinj, in sicer v Ob- biji v Italijanski Somaliji. Najmrzlejši kraj na zemlji pa je Verhojansk v Sibiriji, kjer zdrkne živo srebro v toplomeru celo na 70 stopinj pod ničlo. Nenavadni utrinek nad rimskim nebom Pretekli četrtek ponoči so imeli prebivalci mesta Rima in njegove okolice priliko videti nenavaden zvezdni utrinek. Podobnega, pravijo, na rimskem nebu še niso videlL Zvezda 6e je utrnila v bližini ozvezdja Velikega voza, se zapeljala mimo zvezde severnice, šla skozi ozvezdje Casiopea in nato ugasnila. Bil je to kos ki se \e. bii oogve kje utrgal v vsemirju ter je nekam nenavadno žarel, ko je na 6voji j>oti zadel na zemeljsk* ozračje. Za njim se je potegnil, kakor 60 dobro lahko videli ti6to noč Rimljani, izredno dolg žareč rep, oziroma goreča brazda, ki jo je bil ta čudi: nebesni »plug« zarezal vprav čez rimsko 6tran neba Značilno je bilo pri tem tudi to, da ce ; 'i6ti utrinek čudovito počasi zapeljal po nebu, kakor da bi hotel na vsak način ljudi na zemlji opozoriti na6e. Kakšne Mo buče trgovine Prodajalne, ki je v njih za kupce že vse pripravljeno, stehtano in zavito v celofan Iz Berlina poročajo: V Nemčiji nameravajo uvesti, oziroma 60 v 6vojih najpreprostejših oblikah tudi že uvedli posebno vrsto trgovin, »trgovino bodočnosti«. To so prodajalne, v katerih je za kupce že vse pripravljeno, 6tehtano in zavito tako da človeku, ki v takšni trgovini želi kaj kupiti, ni treba storiti drugega, kot le, da 6i blago izbere, reče prodajalcu, naj mu z njim postreže, ali pa 6i postreže z njim kar sam, ter si nato zaželeno 6tvar odnese domov, seveda ko jo je plačat. Dve vrsti takšnih »bodočih trgovin« mislijo, oziroma so jih že uvedli v Nemčiji. Prve 60 majhne, kjer 6i kupec postreže kar 6am, ter velike, kjer ti z blagom, ki si ga želiš, postreže prodajalec. Takšne nove trgovine 6i je zamislil — kakor poroča »Centraleuropa« — neki trgovec, ki se ukvarja 6 trgovino na drobno. Piše se Herbert Ekloch in je »Nedeljski« otroci V deželah Srednje Evrope je med drugim tudi precej razširjeno mnenje, pišejo iz Berlina, da so tisti otroci, ki se rode na nedeljo, dosti srečnejši v življenju, kot pa drugi, rojeni od ponedeljka do sobote. Koliko je na tem resnice, je sklenil ugotoviti nemški vseučiliški profesor dr. Karl Marbe iz Wtirzburga. V neki publikaciji, ki jo je izdal leta 1930. Osrednji statistični urad bivše Češkoslovaške, pravi dr. Marbe, da se je v letih od 1925 do 1930 rodilo v češkoslovaški republiki več dečkov kot pa kak drug dan v tednu. Na ženski kliniki wtirzburškega vseučilišča je ta nemški strokovnjak dalje tudi ugotovil da je bilo tako, kakor je zgoraj rečeno za bivšo Češkoslovaško, v letih 1877 do 1896 ter od leta 1931 do 1937 tudi na wiirzbur-ški porodnišnici, čim več otrok pa se je rodilo v teh letih na nedeljo, tem manj novorojencev je bilo zato ob sobotah in v ponedeljkih. Zato je prof. Marbe prišel do zaključka, da vsi ti otroci niso pravi »nedeljski« otroci, pač pa da so jih doma iz Dresdena. Je lastnik več trgovin, v kaferih prodajajo živila. Organizacija ki skrbi za prehrano, je prav tega iznajdljivega trgovca izvolila za predsednika odbora za raciomalizacjk trgovskih podjetij, ker je prepričana, da je mož sposoben na posebno 6preten način rešiti najvažnejša vprašanja, ki so 6 prehrano v zvezi. janja sam, ki je iz celofana. Stvar, ki jo v iakšni »bodoči trgovini« kdo kupi, zlasti še, če je to kako živilo o ioterem je treba biti na jasnem, če ni morda pokvarjeno, mora kupec namreč tudi pre; videti, kakšna je, drugače 6e lahko zgodi, da človek kupi »mačka v vreči«. Zato je blago zavito v takem prozornem celofana njihovi starši iz nekega praznoverja najbrž naredili za takšne na ta način, da so v njihove krstne liste napisali kot dan rojstva rajši v nedeljo, kot pa soboto ali ponedeljek. Klobuke smejo nositi samo poročeni moški V japonski Koreji imajo med drugim tudi tale svojevrstni običaj: 2enin dobi pri poioki klobuk, ki naj bi bil od tistega trenutka dalje vidno znamenje, da ni več 6amec, pač pa poročen. Pokrivalo je na Koreji predpravica, ki jo imajo 'uključno le poročeni moški. Korejci 6tnejo biti pokrit' le 'oliko časa, dokler ne shodijo, pozneje pa morajo gologla- vi prenašati vse neprijetnosti tamkajšnjega podnebja. Pokriti se ne 6mejo, tudi če je še Uko mrzlo vreme, niti če lije kot iz škafa, kar 6e vprav na Koreji tako pogosto dogaja. Pravico d< pokrivala dobe šele 6 poroko. Carlascia se je bahal im pripovedoval svojim stražnikom, ki so molčali, o bližnjem vojaškem pohodu na Torino. Gospod Puttini si ni več opomog'l od udarca tistega jutra, od odvetnikovega izdajstva, od žalostnega konca svojega cilindra in od smešnega konca svbje suknje. Izgubil je vse spoštovanje do domoljubov. Prav februarja leta 1859 je govoril z njim v lekarni S. Mamette n"mčurski Paolin o blaznih upih liberalcev. »Ne, cenjeni gospod Paolo,« mu je reklo človefr^. »Rodil sem sc pod sv. Markom, ki je velik svetnik. Videl sem Francoze, do-; liri ljudje so to. Zdaj vidim Nemce, pustimo tol Mogoče bomo videli še druge, toda malopridneži, verjemite mi1, malopridneži I ne bodo zmagali.« | Doktor Aliprandi jc bil že v Piemontu. Star Napoleonov! podčastnik, ki je bival v Purii, si jc skrivaj pripravil uniformo v upu, da se bo predstavil francoskemu cesarju, ko bo prišel v Italijo. Župnik na Castellu, Introini, je spomnil don Giuseppeja s — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto