Poštnina pavSalirana. Uredništvo ln upravništvo lista je v Ljubljani Breg; št. 12. Telefon 119. Štev. 7. V Ljubljani, 17. februarla 1923. Let® 111. Glasilo ,yZdiHiženja slovenskih avtonomistov11. ......- Izhaja vsako soboto ■ -■ Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „ Inozemst ro celoletno 100 D. Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din InseratI se računalo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda /S p. Rili hočemo? Lastno zakonodajo skega ljudstva! na lastnih tleh vzrastlega sloven- Kako je po svetu? Angleška admiraliteta je zopet na-stopila. Svoj čas smo že povedali, da je politični cilj Velike Britanije v Sredozemskem morju ta, da ona sama zasede vsa vrata, ki vodijo v to morje. Gi-braltarska in egiptovska cesta sta že obe pod zaščito angleških topov — edina pot, ki je Britanija še nima v svoji oblasti je prehod iz Črnega v Sredozemsko morje skozi Dardanele. Kdor ima v rokah Dardanele, ima pa v rokah tudi rusko trgovino, zato so ruski carji vedno in vedno poizkušali polastiti se turških morskih ožin, toda tega načrta niso mogli izvesti nikdar vsied nasprotovanja Anglije, ki je rajše trpela ob Sredozemskem morju majavo Turčijo kakor pa ruskega velikana obenem. Je pa angleška vlada ves čas čakala na ugodno priložnost, ki bi nji vrgla Dardanele pod neomejeno varstvo. Svetovna, zlasti pa sedanja grško-turška vojna je Britaniji poskrbela za tako priložnost. Načeti je bilo treba in spraviti na razgovor v Lausanni vse polno vprašanj, ki se jih do sedaj ni upala ostro lotiti nobena prizadeta država. Med temi prevažnimi vprašanji se nahaja v prvi vrsti vprašanje petr 'ej Rusija je z revolucijo odvzel. *.a. padnim velekapitalistom bogate batimi-ske 1 iti bakuške petrolejske vrelce. — Turčija zahteva v Mali Aziji vrhovno oblast nad mcsulskim ozemljem, t. j. tam, kjer so stale svetopisemske Ninive, s tem bi pa Anglija izgubila kontrolo aad izredno važnimi deželami, ki teže pred njenim indijskim cesarstvom in izgubila bi tudi kontrolo nad bogatimi petrolejskimi poljanami v teh deželah. Petrolej je pa danes v industriji — ko se že uporablja za kurjavo mesto premoga na največjih ameriških in angleških ter francoskih ladjah — tako neob-hodno potreben, da niti misliti ni, da bi kakšna zapadna velesila vrgla kar tako nalahko iz svojih rok take zaklade, če jih ima, zlasti pa ne Anglija, ki je imela dosedaj samo v Indiji nekaj petroleja — med tem ko je Rusija za Ameriko največja petrolejska država na svetu. (Pred vojno so dajali ruski vrelci sami 150 milijonov hektolitrov petroleja na leto. Zapadne velesile so poskušale na genovski konferenci rešiti zase ruski petrolej, toda Čičerin se ni dal ukaniti in ko se je vrnil iz Italije na Rusko, je zbadljivo poročal sovjetom, da se je genovska konferenca kljub vsem žlahtno dišečim parfimom antantnih diplomatov zadušila na petrolejskem smradu. Druga taka petrolejska konferenca je ravnokar pretrgala zborovanje v Lau-sani. Pri tej konferenci je šlo za angleški maloazijski petrolej. Angorska vlada zahteva tisto ozemlje brezpogojno zase, v tej igri se bije pa obenem boj za Dardanele in odločilno vlogo ima brez dvoma zopet Čičerin, ki je zaprl zapad-nim silam ruski petrolej in podpira sedaj v petrolejskem vprašanju zopet Turčijo. Spor je tako težnk in izgledl na poravnavo tako neverjetni, da se britanska admiraliteta resno pripravlja na spopad. Zopet je oživela stara zamisel mornariških lordov, da je treba za vsako ceno dobiti v posest tretja in poslednja vrata v Sredozemskem morju ter na ta način vsaj neposredno dobiti v roke kontrolo nad izvozom ruskega petroleja. V eni prejšnjih številk smo že razložili, kako izgleda ta angleški načrt. Od Smirne do Soluna naj bi se podvrgel ves pas angleškim bojnim ladjam, kot oporišča naj bi pa Anglija utrdila nekatere otoke med Smirno in Solunom ter pred Dardanelami. Če pride do konflikta, bo šla Britanija brez dvoma za neposredno izpeljavo tega načrta. Oklopne križarke in dalekosvetne velikanke se te dni jadrno pomikajo iz Atlantskega ocsana in od Malte proti Mali Aziji. Smirna je cilj Britanije. Angleško cesarstvo je v nemira. Ob tesn nemiru se skorajda pozablja na franco-pko-nemškl spor, kajti, če se zatrese Orijent, se bo zamajalo vse drugo kar tako nalahko obenem. Telegraf je za današnje dni vražja iznajdba. Z brzojavi se begajo mirni ljudje, mešajo poštene kupčije, delajo pa tudi krvave zmede. Brzojava se tudi visoki gospodje v politiki večkrat le pre-radi poslužujejo v nesrečo človeštva. L. 1914. so evropske vlade z netočnimi brzojavi tako mešale druga drugo, da so v nezaupanju vse države mobilizirale in da je prišlo do bojnega izbruha kar v par dneh. Letos bi se bila morala 31. januarja podpisati v Lausanni mirovna pogodba s Turčijo, toda ravno predzadnji dan, to j. 30. januarja je prinesel brzojav na pol službenega francoskega dopisnega Kiada ,.Havas“ vest, da se bo Franclja pogajala s Turki sama, če ne bodo le-ti hoteli podpisati skupne pogodbe z zavezniki. In Turki, ki so bili že pristali na vse pogoje, ker so mislili, da so zavezniki med sabo edini, so takoj odrekli svoj podpis in konferenca se je razšla, dasi je francoska vlada omenjeno novico dopisnega urada dementirala. Pomagalo ni več in kdo ve, če ne stojimo danes zopet tik pred vojno. Izgleda, da je francoski ministrski predsednik ta usodepolni telegram vendarle potihem narekoval in sicer zato, ker bi Franciji sedaj, ko imajo polne roke posla v Nemčiji, kakšne homatije v Mali Aziji prav jako prav prišle. Francija upa namreč streti nemški odpor samo tedaj, če ne bo Nemčiji nihče pomagal, če bo Berlin prepuščen same* mu sebi. Zoper ta račun je šla Franciji v prvi vrsti Anglija, ki bi bila utegnila na svojo stran dobiti tudi Amerika Francozom je torej šlo za to, da dajo Angležem opraviti nekje zunaj Evrope na vročih tleh — in taka tla so sedaj v Mali Aziji. Ta francoski načrt se je posrečil; vsled razbitja lausannske konference so se razgrnili angleško-turški ra* čuni na novo. Naša politika. Človeku se nehote zdi, da je priča dejanja znane Heinejeve balade, ko stopijo o polnoči iz groba mrliči in deklamirajo pesem o svojem življenju. Seveda, nekaj razlike je pač: dočim namreč Heineje vi junaki natanko vedo, da je pro&lost priošlost in gledajo vsled tega nanjo s primernim humorjem, pa naši mrliči nasprotno jako zamenjavajo to, kar je bilo, s tem, kar je in bo, in smatrajo vse skupaj za silno važno. Ali je ta — kako bi človek dejal —: bolezen za preteklostjo., sad povojne zmatepjah-zirane duševnosti, da hoče naložiti vsakdo, gori od Viljema pa doli do dvornega svetnika, svojo preteklost na obresti od obresti — ali pa gre skozi celo Evropo depresija, ki goni ljudi, da iščejo tolažbe pred sedanjostjo v romantik; preteklosti? Naj bo res prvo ali drug •, ki ristilr bo težko kateremu narodu — našemu pa, ki bije boj za obstanek, poslane to lahko usodno. Slovenski narod je danes v takem položaju, da ga ne morejo rešiti nobene stranke, lahko ga reši samo strankah To se pravi z drugimi besedami: tako dolgo, dokler ena stranka ne uvidi, sla gre danes za narod in ne za stranko, da je zmožen za boj samo organiziran narod, ne pa posamezne organizirane stranke, dokler ni torej take stranke, ki bi znala zbrati cel narod pod svojim praporom — tako dol;ro je misel na zmago slovenskega naroda ali naivnost ali pa demagoška fraza. Tudi v svetovni vojni so videle posamezne politične stranke najprej domovino in samo domovino. Kjer ni bilo tako — je bila vojna od začetka izgubljena. In poglejmo sedaj pri nas: vsakdo ve, zakaj gre. Volitve v parlament so pred vrati — in že danes je odločeno, ali so to predvolitve v novo ustavodajno skupščino, ali pa navaden lov za mandati in celo kravje kupčije. In da je res nepobitno odločeno, sledi iz enega samega dejstva: takozvani ljudski zastopniki še danes niso ali nočejo biti na jasnem, kaj zahteva slovenski narod: govorijo o vsem mogočem in nemogočem, samo tisto, kar je bistveno: zakonodajna avtonomija ali federacija slo- venskega naroda se omenja v obrabljenih frazah, meglenih pojmih, ki dopuščajo vsako razlago — in omenja se na kratko. Zato pa je obilo in preobilo govora o stvareh, ki so se omenjale v raznih prestolnih govorih ob otvoritvi parlamentov pred pedesetimi leti, tako da je slika preveč podobna komično-tragičnemu prizoru, da gori hiša, ognje-gasci pa s prekrižanimi rokami modru-jeo, ali ne bi bila hiša lepša, če bi bila pol metra višja. In samo v tem ozračju je mogoče, da vidijo vodniki naroda cel ta narod ogrožen od par tujevodnih drobcev, da hodijo vodniki moledovat k tem drobcem za pomoč proti lastnemu narodu, ki jim ne zaupa. In samo pri nas je mogoče, da vidi kdo še pripravna tla za svoje delovanje, ki naj mu bo podlaga program izza časa narodnih taborov, in da hodijo zastopniki nezakonitega društva stavljat stvarno in osebno skrajno žaljiv in grozilen ultimat kraljevemu namestniku — ne da bi bili na mestu aretirani! Ta zmes jokave romantike, banditstva in materijalizma je mogoča samo v razdrapanih državnih razmerah, v razmerah, ko narod zgublja zaupanje do svojili vodnikov, ko začne nasedati temu in onemu, ko posameznik čuti, da je v boju in se boji, da ga bo tovariš izdal ter začne premišljati, ali ne bi bilo bolje, da bi se udal sam prej. Kako naj se pri takem duševnem razpoloženju, pri taki strankarski razcepljenosti pride do zmage, tega nihče ne ve, pač pa ve vsak dobro, da je v teh razmerah zmaga izključena. In tukaj si ne more nihče oprati rok, češ: jaz nisem kriv, mi nismo krivi. Vsak je krivin vsi so krivi, ki si niso upali povedati iz strahopetnosti ali egoizma, zakaj v resnici gre. In tako bomo šli v Belgrad raztreseni kot splašene ovce in se ne bomo upali vsi skupaj zahtevati, kar nam gre, ampak bo posameznik beračil, da dobi miloščino zase. Sivite in čitnjie LISTEK. Volilni shod. Čas: sedanjost; kraj: Slovenija; prostor: kmečka oštarija v nedeljo popoldne; osebe: govorniki in poslušalci različnih slovenskih strank in mnogo drugega. Govorniki nastopajo eden za drugim. Prvi govornik: ..Gospoda! Možje in žene! Mislim, da mi ni treba razlagati našega programa, vsak ga pozna (Mcdklic: „Jaz ga ne poznam, ga še nisem videl!“). Gospoda! mi gremo po jasno začrtani poti, ki nam jo je pokazal naš slavni učitelj (Medklic: „Ta pa ta, vsak dan je pijan!“). Naš program gre kakor bela cesta, ki se vije od za-pada proti vzhodu, iz preteklosti v bodočnost (član cestnega odbora: „Kje ste videli kakšne bele ceste?“). Gospo-' da! Danes so drugi časi, danes se ne borimo za ceste in vodovode, danes gre za vse kaj večjega (Medklici: „Kdo gre? Kam gre?“ „Mi pa pijemo gnojnico iz štirn in se potapljamo v blatu!*). Sicer pa: kdor ni spregledal do danes, mu ni pomoči („0, mi smo že davno!“). Drugi govornik: „Bratje in sestre! Danes nas davijo od vseh strani, mi hodimo lačni in razcapani (Medklic: »Zlato uro ima in speglane hlače!“). In odkod in zakaj to? Samo in edino vsled tega, ker nismo še tako daleč, da bi mogli prisiliti vsakega, da bi delal (Medklic: „Zakaj pa postopaiS okoli!“). Bratje, kadar pride do tega, ne bo med nami ljudskih pijavk, ki sc sprehajajo okoli z lentami (Mcdklic: „In Miokami.“). ?n do tistega časa ni daleč (Vzdih: „Oh, kako je lušten !“> „Babe mir!“ ..Kakšne babe smo me, dedec smrkov!“). Že prihaja ženska volilna pravica (Vzdih: „Samo tega al’ pa noben’ga!“), luč prihaja z vzhoda, naše čete se množe, zora puca (Medklic: „Ta je pa izmed tistih, ki sc streljajo po Ljubljani!"), bit če dana in naša armada je nepremagljiva („Ja, ja, štirinajstega ste ravno tako govorili!11). Tretji govornik: „Tovariši in tovarišice! Jaz ne bom sledil vzgledu svojih dveh predgovornikov in Vam ne bom obetal zlatih gradov (Medklic: „Kdo bi ti pa verjel?"). Tudi jaz in moja stranka smo stranka dela (Medklic: „In jela!“), tudi mi smo zato, da mora vsak delati („kar poglej se“), ali mi smo za polagan prehod (Glasovi: „Mhm, pol ure na dan“), tudi mi smo za žensko volilno pravico (Vzdih: „Oh, tega pa ne bi volila!" „MolČi punčara!“), ali mi smo tudi narodni („Pa je res ne-roden.“), in kadar nas bo narod poklical, bomo vedeli, kje je naše mesto („Kaj je rekel?" „da je iz mesta doma.") Četrti govornik: „Sodmgi in Sodražice! Da bom na kratko zavrnil svoje predgovornike, izjavljam svečano, da naseda danes narod demagogom (Poslušalci: „Kaj mi posedamo?" Predgovorniki: „Kdo je demagog?"). Izjavljam še enkrat svečano, da naseda danes narod brezvestnim demagogom (Poslušalci: „Kdo, kdo, mi brezvestno posedamo?" Predgovorniki se prerivajo k govorniku). Razumite me (Predgovorniki soglasno: „Koga si mislil?" Poslušalci: „Stol v glavo!" Stol prileti v drugega govornika. Vzklik: „Jezus Kristus, ta luštnega fanta!...“ Oče: „A, punca, zato hodiš na shode?" Mati: „Stari, bolj potiho, da ženin ne sliši." Zenska: „A tako, ti frklja goljufaš mojega sina? France!" V tem trenotku vrže nekdo Franceta na mizo med govornike: lam-pa, miza in govorniki ležijo eden na drugem, poslušalci se v temi vzajemno pretepajo, brcajo in zmerjajo, dekle pa vpije nekod iz kota: „France, glej na gospoda, glej na gospoda!"). Hinavske krinke. Ni ga danes človeka v Sloveniji, ki bi nastopal javno in z odprtim vizirjem za centralizem. Ni ga! Ni ga slovenskega kmeta, ne samostojnega ne klerikalnega in ne radikalnega, ki ne bi na svoji koži in na svojem žepu občutil, kašni ih dobrot mu je nasul v naročje belgrajski centralizem. Ni ga slovenskega trgovca in ni ga slovenskega obrtnika, ki ne bi vedel, da je vseh neznosnih šikan in sekatur pri prometu, pri carini, pri nabavi denarnih sredstev za promet z inozemstvom kriva nesposobna belgrajska centralistična uprava. Ni ga slovenskega delavca, ne ročnega in ne duševnega, ki ne bi vedel in čutil na svoji koži, kako velikansko skrb ima za dobrobit enega in drugega belgrajska centralna vlada, ki pozna le samo sebe in svoje ljudi, vse drugo pa ji je — prazen nič! Vse to je danes obče znano. Ker pa je vse to obče znano, si ne upa med slovenskimi centralisti prav nihče več s svojo pravo centralistično barvo na dan, ampak vsi se potuhnjeno skrivajo za tujimi naslovi in pod tujimi firmami, da bi pri prihodnjih volitvah še enkrat prav pošteno „potegnili“ celokupno slovensko ljudstvo in njegove interese še nadalje prodajali belgrajskim mogotcem za skledo neslane in nezabeljene leče! $ Hna tako tuja firma za prikrivanje centralizma je .jugoslovanstvo". Ni se še zlepa v politiki toliko grešilo na kakšno ime, kakor se je grešilo na račun te besede! Mi že leta in leta pojasnjujemo ljudem, da „jugoslovanstva", t. j. enega ,Jugoslovanskega" jezika in enega jugoslovanskega" naroda ni in ga tudi nikoli ne bo, pač pa je „Jugoslovan" znanstven pojem, s katerim na kratko zaznamujemo: Slovence, Srbe, Hrvate, Bolgare in Macedonce. To je tako, kakor je v naravoslovju. Naravoslovje pozna n. pr. besedo ,.žuželka". »Žuželke" kot take pa nikjer na svetu ni, pač pa poznamo pajke, stenice, muhe itd. Kdor nam torej pripoveduje o »jugoslovanstvu" nekaj drugega, kakor smo ravnokar povedali, ta nas slepari. Resnico vam bi pa povedal tak človek, če bi rekel: Mi vas hočemo napraviti za •Jugoslovane** zato, ker se vam ne upamo povedati odkrito in jasno v obraz, da hočemo Slovence — posrblti In jih za večno spraviti pod belgrajsko komando! Tega vam pa naši centralisti, ki se skrivajo pod ..jugoslovansko" krinko, ne povedo, ker so plašni figovci in ker so prepričani, da pri volitvah ne bi dobili niti enega glasu, če bi možato povedali, da so — centralisti, kar tudi so! Kdor bo torej hodil okoli vas z nekim Jugoslovanstvom", temu recite: „T1 nas ne boš! Ti nisi ..Jugoslovan**, ampak si navaden centralistični slepar! Jugoslovani smo ml Slovenci tudi, in Hrvati itd. tudi, ker Nemci biti ne moremo, in Slovencev še nihče ni prišteval med — Mongole! * Druga centralistična krinka, ki je pa prvi prav zelo podobna, je »državno in narodno edinstvo.** Kdor se vam bo pokazal s tako krinko na obrazu, temu povejte to-le: „Ti nas ne boš! In sicer zato ne, ker smo mi vsi brez izjeme za to, da tvorimo Slovenci In Hrvati in Srbi in Bolgari in Macedonci skupno državo nismo pa za to. da bi v tej naši skupni državi samo eden vladal, vsi drugi pa za enega garali! Mi nismo „eno“, ampak nas je pet (mogoče tudi več) in vsak izmed teh delov naj Ima v skupni državni hiši svoje posebno stanovanje in ključ do tega stanovanja v svojih rokah. Zato smo mi za zvezno (federativno) državo.** So pa med nami tudi taki tiči, ki so si obesili na svoj klun krinko »kmečko-razredne", ali pa »delavsko-razredne" zavesti. Takim tičem povejte to-le: „Ti nas ne boš! Mi kmetje in mi delavci smo pač vsi za to, da bi se kmetom in delavcem po vsem svetu godilo dobro. Toda mi vemo tudi, da smo mi slovenski kmetje in slovenski delavci Mi živimo in delamo na zemlji, ki ima drugačno podnebje kakor ruska zemlja, drugačne gore, drugačne doline In drugačno prst. Zato moramo gledati, da se nam bo na tej slovenski zemlji godilo prav. Če bomo na tej svoji zemlji svoji gospodje, bomo lahko pomagali tudi drugim, če bomo pa hlapci, pa nikdar! Tako povejte Pucljevim »samo-stojnežem"! In videli boste, da bo marsikaterega nekoliko — sram, kajti tudi med samostojnimi kmeti je mnogo zapeljancev, 'ki so še dobri in pošteni Slovenci in so ravno tako belgrajskega centralizma siti kot mi vsi, ki še mislimo in čutimo slovensko. 1 udi taki ljudje hodijo med nami, ki pravijo, da mora »odločevati ljudstvo", da je torej glavna stvar »samoodločba". Takim ljudem povejte to-le: „Ti nas ne boš! V dobi moderne demokracije sploh ni treba poudarjati, da mora »odločevati ljudstvo**, ker absolutističnih vladarjev več ni! Gre pa za to, ali bo v Sloveniji odločevalo slovensko ljudstvo ali srbsko?! V tem tiči jedro »slovenskega vprašanja**! Zato pa ni dovolj, da nam kdo govori o »samoodločbi ljudstva** sploh, ampak povejte nam: Ali si za »samoodločbo** t. j. za samovlado slovenskega ljudstva v Sloveniji ali ne?“ Tako povejte »samoodločbarjem" in uvideli boste, kako hitro jim bo jezik zastal! * Kadar pa centralistom zmanjka vsega orožja, potegnejo na dan starega ..klerikalnega zmaja" in vlačijo to ubogo zverino po celi Sloveniji kakor stare device ploh na pepelnico. In nam pravijo: Pa vendar ne boste glasovali za to, za !kar bodo glasovali »klerikalci"? »Avtonomija" — to je klerikalno maslo; vi ste pa »naprednjaki" in /.ato boste glasovali proti »avtonomiji"! Ljudem, ki vam tako govore, povejte to-le: »Ti nas ne boš! Naš fajmošter so velik klerikalec in jedo ob nedeljah meso. Ali misliš, da bom jaz zato ob nedeljah koprive jedel, če klerikalni fajmošter meso jedo? Jaz ne bom jedel samo mesa ampak purmana! In če škof, ki je gotovo tudi klerikalec, stanoje ▼ lepi palači — kaj naj jaz hodim zato na gmajno spat, samo da bom »drugačen** kot klerikalec? Pa naj še Pucelj in Žerjav postaneta »avtonomista** — kdo jima pa brani? Zato bom jaz vsakega vprašal: Ali si Slovenec ali ne? Ali si za zvezno državo ali ne? Ali si za kolikor mogoče veliko slovensko neodvisnost ali ne? Kdor mi bo na ta vprašanja odgovoril, z odločnim „Da“, ta bo moj prijatelj in drugi nihče! In če hoče ta moj prijatelj hoditi ob nedeljah k maši, je to njegova stvar, če ga pa oštarija bolj veseli, naj gre pa tja! Centralistov pa mora biti v naši deželi konec! Tako, kmetje, vam pove »Avtonomist", ki vas ni še nikoli slepil. „Svobodneu volitve. Moderni parlamentarizem temelji na volitvah, ker se zaradi velike razsežnosti modernih držav ne morejo vsi državljani osebno udeleževati posvetovanj, ampak se morajo dati zastopati po svojih zaupnikih,-1. j. poslancih. Kakor pa ne bi smel nobenega državljana nihče ovirati v izrazu njegove svobodne volje in njegovega prepričanja, če bi se sam udeleževal državnih posvetovanj (ali parlamentarnega dela) osebno, tako mora biti tudi poslanec popolnoma prost in neoviran v izvrševa- vidi najbolje sedaj na volilnih pripravah. Znano je, da mora vsak volilec biti vpisan v svoji občini v volilni imenik. Kontrolo nad tem, ali je vpisan ali ne, mora vršiti v prvi vrsti volilec sam. Kako pa naj volilec kontrolira svoj vpis ali izpust, če ne zna brati? Takih ljudi pa je na jugu naiSe države okoli 90 odstotkov! To okolnost seveda izkorišča vlada oziroma stranke, ki so na vladi, po svoje. Neznanje in nezmožnost ljudi izkorišča vlada v prvi vrsti s tem, da v takih krajih »napravi" za župane itd. samo svoje pristaše, ki vpisujejo v volilne imenike samo »svoje" ljudi. Ce se kje slučajno pojavi kakšen opozicijonalec, ki zna svoj vpis kontrolirati, ga koncem koncev tudi vpišejo, toda že skrbe za to, da take gospode v volilni imenik ne pride preveč. Posebno neprijetne opozicionalne agitatorje tudi »nekoliko" pozapro ali pa jih pokličejo k vojakom, kjer ostanejo do konca volitev. Na kmete pa pritisnejo z grožnjo, da jim bodo zvišali davke, če ne bo izvoljen vladni kandidat. V skrajni sili kakšne »puntarje*1 tudi »nekoliko" postrele — in vse to se imenuje pri nas »svobodne volit ve“! Ta balkanski način »svobodnih" volitev bi radi vpeljali tudi pri nas. Začeli so z uradniki, katerim prete z odpustom iz službe, ako ne vklonijo svojih tilnikov pred vladno objednostjo. Pritiskati so začeli tudi že na trgovce in na kmete itd., da pristopijo k edino zveličavni vladni stranki radikalov. Tudi napadi z noži so se že začeli... Vse to delajo, da bi »pripeljali" svobodne slovenske volilce v edinozveli-čavni vladni tabor. Najžalostnejše pri tem pa je, da opravljajo ta rabeljski posel nad svojim lastnim rodom in nad svojo lastno krvjo — rojeni Slovenci!! Kakor so se našli pod Avstrijo ljudje, ki so nas »vodili** na Dunaj in pod nemško komando, tako so se našli tudi danes med nami razni izmečki in izrodki celo v ministrskih frakih in ljudje na visokih mestih, ki bodisi iz osebne častihlepnosti ali iz osebne maščevalnosti prodajajo interese celokupnega slovenskega naroda — drugim, In sicer eni pod krinko ,ju-goslovanstva“, drugi pod krinko „dr-žavotvornosii**, tretji pod krinko »ljudskih interesov** itd. Mi pa pravimo: Pokažite takim ljudem hrbet in volite res svobodno. Vojna ob Ruhri. nju svoje zastopniške dolžnosti in državljan mora biti popolnoma prost in neoviran, da si izbere za svojega zastopnika ali poslanca kogar hoče. Tudi v naši državi bi moralo biti tako, če bi bila kraljevina SHS res država prave svobode in resničnega demokratizma. Svoboda in demokratizem pa sta pri nas samo na papirju. Mi imamo sicer moderne zakone in smo moderni, toda ta »modernost" ne pomaga nič, ker se v praksi ne izvršuje. To se Vojna, za enkrat še nekrvava, ki se bije danes v Ruhrskem ozemlju, bo odločila za dolgo dobo bodočnosti nemške in francoske države, odločile pa bo najbrže tudi še o nečem drugem: o tem, kdo stoji delavcu bližje, ali domači kapitalist ali tovarniški delavec iz tuje države. Kaj je dalo neposredni povod za zasedbo Ruhrskega ozemlja in povzročilo potem nemški odpor in sedanji boj, to je znano: Nemčija ni plačevala dolga, ki ji ga je naložila reparacijska komisija, zato je šla Francija v Ruhrsko ozemlje, da si sama poišče plačilo. Vse to pa je samo zunanji povod, za katerim se skrivajo čisto drugi cilji obeh držav. In da vidimo te cilje, je treba poseči malo dalje nazaj. Glavna konkurenta na svetovnem trgu sta bila pred vojno Nemčija in Anglija. Nemčija je bila vojaško najmočnejša na suhem, Anglija pa na morju. Ko pa je začela sanjati o svetovnem go-spodstvu, je morala računati s tem, da bo prišlo do boja na življenje in smrt z Anglijo. Ker je Nemčija vedela, da ne more na suhem do živega Angliji, je začela iskati poti, kako bi bilo mogoče ubiti Anglijo na morju. Edina pot bi bila ta, da Nemčija podvrže Belgijo in se iz Belgije vrže na Anglijo. In Nemčija je šla takoj na delo po dveh potih. Prva je bila ta, da so se začenjali naseljevati nemški trgovci v glavnem trgovskem mestu Belgije, v Antwerpnu; in tukaj je dosegla Nemčija tak uspeh, da je imela trgovska zbornica v Antwerpnu 1. 1913. že nemško večino. Druga pot je bil načrt nemšega generalnega štaba, da bo vdTla nemška armada v vojni s Francijo v Belgijo, da na ta način hitro podre Francijo in obenem Belgijo, ki jo potem Nemčija obdrži. To je Nemčija ob izbruhu svetovne vojne tudi storila. Vdrla je v Belgijo, jo skoro celo podvrgla in se vrgla iz Belgije na Francijo ter podjarmila severovzhodne francoske pokrajine. Nemško prodiranje v Francijo pa se je kmalu ustavilo in Nemčija je videla, da ne bo mogla narekovati Franciji takih mirovnih pogojev, da ne bi mogla Francija zopet nekoč nastopiti proti Nemčiji. Zato je ubrala Nemčija drugo pot: mesta in vasi, kamor so vkorakale nemške čete so Nemci podrli in požgali, sadno in drugo drevje posekali, tvor, nice podrli in stroje razbili ali odpeljali v Nemčijo. Ker torej niso več upali, da bi mogli vojaško uničiti Francijo, so jo hoteli uničiti gospodarsko, da se ne bi mogla dvigniti proti njim, ko bodo oni obračunavali z Anglijo. Znano pa je, da je prišlo drugače: Nemci so bili premagani, zapustiti so morali Francijo in Belgijo in so povrh zgubili mnogo svoje zemlje. In sedaj je zahtevala Francija in Belgija plačilo vse škode, ki so jo povzročili Nemci v vojni. Nemčija pa sc’ je začela umikati, češ da ne more toliko plačati in zlasti, da ne more sedaj plačati, da bo pozneje. In nato je vkorakala Francija v Rurhsko ozemlje, da si sama vzame vojno odškodnino. Ali bi bila Nemčija lahko plačala ali ne, to nas tukaj ne zanima. Glavno je. da je bilo Franciji sami na tem, da Nemčija ne plača. Kajti Francija je videla samo eno in to je bilo sledeče: tudi če bi Nemčija plačala, je gospodarsko zgubila vojno Francija in ne Nemčija. Kajti dolgo .časa bo £e trajalo, predn«. bo. jjot, pravila Francija svoje opustošene kraje in uničeno industrijo, v Nemčijo pa skoro ni stopil sovražen vojak. In vsled tega bi Nemčija lahko plačevala vojno odškodnino, tako so rekli Francozi, in se pri svoji bogati industriji pripravljala za vojno in lepega dne planila po Franciji. Zato so sklenili Francozi, da bodo Nemčijo gospodarsko uničili. To pa se da doseči edinole na ta način, če zasedejo Ruhrsko ozemlje, kjer se nahaja ves premog Nemčije. Za to pa so dali Nemci sami priliko, ko niso hoteli ali mogli plačati tistega dela vojnega dolga, ki je zapadel letos v januarju. S tem pa še nikakor ni rečeno, da je Francija dosegla svoj cilj. Kajti Francija je danes osamljena, ker so se obrnile od nje Zedinjene države ameriške in Anglija, tako da bo morala Francija sama z neznatno pomočjo Belgije streti nemški odpor, ki je mnogo hujši, kakor so Francozi mislili. Čc se Franciji posreči izkoriščanje Ruhrskega ozemlja, potem je Nemčija ubita za dolgo dobo let; če pa se nasprotno Franciji to ne posreči, bo imela ta zasedba lahko zanjo usodne posledice: kajti osamljena bo stala nasproti večji in gospodarsko močnejši Nemčiji, ki se bo hotela maščevati. Obenem z vsem tem pa je stopilo pred francosko in nemško delavstvo silno težko vprašanje: ali takozvana in-teinacionalnost pomeni kaj, kar se pravi, da morajo francoski in nemški delavci nastopiti skupno proti francoskim in nemšikm kapitalistom, ali pa interna-cijonalnost ne pomeni nič in se bodo borili nemški delavci skupno z nemškimi kapitalisti proti francoskim kapitalistom in delavcem, kakor se je to godilo v svetovni vojni. Dnevne vesti, Pred državljansko vojno. V raznih listih beremo, da obstoje v naši državi posebne javne ali tajne organizacije, dobro oborožene, kojih namen je »aktivno" podpiranje raznih političnih strank. — Po raznih časopisih posnemamo, da obstoje pri nas tudi v armadi take »posebne" organizacije, n. pr. »Bela roka", ..Črna roka" itd. — Po raanih časopisih posnemamo, da so na Hrvaškem take tajne organizacije uprizorile krvave boje na volilnih shodih v Crikvenici, v Kostajnici in na raznih drugih krajih v prilog ene politične stranke. — Tudi v Vojvodini so se začeli krvavi volilni boji; v Južni Srbiji pa krvoprelitja sploh še nikdar konec ni bilo! — V Celju so morali varovati Nemce jugoslovanski orožniki, tiste Nemce, ki danes v naši državi sploh nimajo nobene politične moči več, ali je vsaj ne bi smeli imeti, če bi bila vlada kaj vredna — zakaj in čemu pa imamo potem sploh »narodno državo?" — V Mariboru so razbili »neznani zlikovci" — da rabimo nekdaj od „Slov. Naroda“ skoraj dnevno „zloupotrebljavani“ izraz Cirilovo tiskarno. — Kot odgovor na ta neki javno-tajni organizaciji po pravici ali po krivici pripisovani napad so ustanovili klerikalci »Ljudsko stražo*'. • K pokrajinskemu namestniku v Ljubljani so prišli zastopniki neke take organizacije in mu povedali nekaj prav gorkih. Gospod namestnik ni niti s »prstom mrdnil“, ampak se je peljal v Belgrad vprašat, kaj in kako bi. — Učeni ljudje pravijo, da vlada v državi, kjer noben zakon več ne velja, ampak se ljudje lahko koljejo kakor kmečki fantje na žegnanju, državljanska vojna. — »Es is’ ane Freud’ — zu leben in so aner Zert!" Opozarjamo na današnji članek v rubriki »Za delavce11 tudi ostale naše bralce, ne samo delavcev. Kaj tacega, kar izvemo tam, ne bi bilo niti v nekdanji Turčiji mogoče. Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucelj-Zupa-nič ... evo) železnico že prihodnji teden. Drugi vzdih g. Puclja: Ko bi vsaj količnik dobil, oh, količnik dobil! Prejeli smo to-le pisanje: Kako pa to, da Vi veste vse moje bolečine? — Pucelj, minister s penzijonom. Nova organizacija. V Ljubljani se v javnih lokalih in na cesti pozdravljajo z »dOber dan“ in ne z »zdravo". Policija je že pridno na delu, da izsledi novo tajno organizacijo. Našim uradnikom v svarilo! Po>ol- norna ugotovljeno je, da pošilja ridi-kalna stranka iz Belgrada slovenskim uradnikom tiskana vabila za pristni k sedaj vladajoči srbski radikalni straiki. Znano je tudi, da so se že mnogi vpšali, brez da bi bili pomislili, da so si s tem podkopali mirno službovanje za vseživ-jjenje! — Uradniki! Pomislite, da jj ta pismena izjava za Vas usodepolm do smrti! Današnje vladajoče stranke danes ali jutri ne bo več; na njeno mesto stopi druga in na mesto te nekega dne zopet tretja. Vsaka nova vladajoča stranka bo odstranila pristaše prejšnje stranke na podlagi vašega pismenega pristopa k eni izvestni stranki in takim potom mora nastati strašen upravni kaos v obče in popolna nesigurnost za vsakega uradnika, ker je pri vsaki menjavi vlade v nevarnosti, da je vržen na cesto in spravljen ob kruh. Ne dajte torej nober.i stranki kake pismene izjave o političnem pripadništvu, da ne postanete nesrečni. Ce vas pa kdo k temu drega, recite mu: »Jaz sem državni uradnik in se s politiko sploh ne bavim.“ Pri volitvah pa itak lahko vsak spusti kroglico v ono srkinjico, h kateri ga srce vleče. — Ne delajte toraj sami na to, da si državni uradniki pripravljajo cigansko bodočnost in da se ne pospešujejo sami neizogibnega socialnega poloma cele države! — Trezno misleč uradnik. Miljonarji. Včasih smo imeli v Sloveniji le malo miljonarjev, dokler so namreč ljudje računali v starih srebrnih goldinarjih. Ko smo dobili krone, se je njihovo število pomnožilo po natančnem matematičnem računu na dvakrat toliko, ker je 1 goldinar bil postavljen za dve kroni. Ko je med vojno začela vrednost avstrijske krone padati in smo postavili vrednost krone enako enemu krajcarju in pozneje enemu vinarju, je bil takorekoč vsak hlapec miljonar. Ko je pa belgrajska vlada rekla, da kron ni več, ampak da imamo samo še dinarje, se je število miljonov naenkrat zmanjšalo na eno četrtino, ker so 4 krone le en dinar. Tako danes noben človek več ne ve, ali je miljonar ali ne: Če računaš svoje premoženje v avstrijskih (ali pa v naših) kronah, si morebiti celo miljar-der, če ga pa računaš v zlatih dolarjih, imaš pa 5 goldinarjev v žepu. Zato pravijo mnogi: Pa še tistih 5 goldinarjev zapij! Vsaj je vse eno! Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1. Lisntica upravništva: J. Klun, Ribnica. Dolg polletna naročnina Din 40.60. Listnica upravništva: K. d., Ormož: Dolg za leto 1923. 15 Din. F. h., Luče: za leto 1923. dolgujete še 31.35 Din. Gospodarstvo. Pojdino na borzo. Napravimo obisk na kakšni stari borzi. Kako je tam? Na Dunaju, vBer-iinu, v Milanu, v Parizu izgledajo brze, nalašč za ta posel zidane stavbe, nekako takole: Po velikem stopnjiščus ceste se pride v „vežo“, velik prator s stebrički, kjer so na desni in n) levi strani nameščeni prostori za gard‘.robo, to je za odlaganje sukenj, palic, ;lobu-w*v. dežnikov itd. Dve dvotirni vrati odpro in skozi iste stopimo tikoj v borzno dvorano. Tu nas sprejme silen vrišč. Borzni sluge tekajo med rnožico borzijancev sem in tja. Borzijaici so Posebni ljudje. Med njimi opazišljudi z dolgimi Sivimi bradami pa tudi »lobra-e mladeniče. Ti ljudje so prdvsem govor^T^ imaio velike izktšnn ki ga ra7um^U! Tctdof Kora, Ljabljsia Poljanska cesta št 8 se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih !n vodovodnih instalacijskih del kakor tudi as«. pol* vanj €s | Vsa stavbinska in kleparska dela | .-i v priznano solidni Izvršitvi. Pro- ^ ® račun brezplačno in poštnine pro- (> ® sto Popravila točno in po najnižji & J dnevni ceni. Ambalaž i in pločevine, s hg§>®!> Vaše blagorodje! Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom naj se obrne na: pr. p. Stare slikarski mojster v lijubljani Florjanska ulica št. 16. Šmarnične trte. Proda se 15 000 prvovrstnih in boljše vrste belih šmarničnih trt, komad po 3 krone. Oglasi se pri Vinko Vunk, Senčak, pošta Juršinci pri Ptuju. Velikonočne pesmi. Krepki diatonični mešani zbori. Ima Franc Rozman, organist v Veliki Nedelji. Cena: denar naprej Din 6'—, po povzetju Din 10’—, za Ameriko 10 izvodov 1 Dolar. Berite ravnokar izšlo brošuro „Jugo< sloveni, Slovani in Jugoslovani”, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več. Valentan Vojska pleskar in ličar, Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11. se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene zmerne. Delo solidno. El m m Pesloone knjige M kupite najceneje Tf” TCIfeJKO* lik tovarniška H pri tvrdki zaloga U Alfonz: Škof, Ljubljana, Gosposvetska C. 10. (nasproti protestantovske cerkve). H Špecljglna napočila poznih fmasuv. Iste Mašim 0 najfepaišsm času. 1 ' 5Sa trgovce znaten popust. m m m m h Popolnoma varno naložite svoj denar v MAJEM POSOJILNICI V LJUBLJANI r. Z. T. O. SE. sedaj poleg nunske cerkve po leti 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po B 1/2°/o» Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po €» V2°/o- Večjl vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Knjgoveznica, kartonaža in galanterija Krastav Bivic, Ljubljana. Sb. Petra cesta štev. Z9 Se piporoča sl. občinstvu p n. tvrdkam za mročila vseh v to stroko spadajočih del. relika zaloga šolskih map. notesov in bikov. Cene nizke. Postrežba točna. Delo solidno. Najboljša in naj sigurnejša prilika za štedenje! Ljudska posojilnica o Ljubljani Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franč. cerkvijo) obrestuje hranilne vlage in vloge na tekočem računa od 1. Januarja 1923 po bi>ez odbitka pentnega in invalidnega davka. Ljudska poojilnica v Ljubljani je največja slovercka posojilnica in je imela koncem tecembra 1921 nad IfOmIHJonot kron hranilnih vlng ln n*d 1,100 030 kron rezervnih zafcladov. — P>sojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menitih, na hipoteke in v tekočem računu. IT p m in >» sev* ****rl