DRÜGI DAUM STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. decembra 2005 • Leto XV, št. 35, cena: 50 Ft Lendava, Ljubljana: 80 let Inštituta za narodnostna vprašanja NAJSTAREJŠA EVROPSKA USTANOVA, KI SE UKVARJA S PROUČEVANJEM MANJŠIN nizacije združenih narodov o človekovih pravicah v večna­cionalni skupnosti (leta 1965 v Ljubljani) prvi te vrste na univerzitetni ravni. Od leta 1960 izdaja INV revijo Raz­prave in gradivo. To je edina slovenska znanstvena revija s področja etničnih in manjšin­skih študij, ki dvakrat letno objavlja članke domačih in tujih avtorjev. Ob 80. obletnici je INV uresni­čil že nekaj let načrtovano na­logo, v Lendavi je odprl svojo izpostavo, v kateri dela mladi raziskovalec dr. Attila Kovács. Direktor INV, izredni profesor dr. Mitja Žagar, je na slovesno­sti povedal: »Upamo, da se bo ta naša izpostava uveljavila kot ključni dejavnik v raz­iskovanju različnih elemen­tov (med)etničnih odnosov ob slovenski severovzhodni meji in to na obeh straneh meje, da bo okrepila dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter v svoje delo uspela pritegniti pripadni­ke, organizacije in institu­cije različnih manjšinskih skupnosti, ki živijo na tem območju v Sloveniji in v so­sednjih državah – Avstriji, Madžarski in Hrvaški.« Di­rektor INV je še poudaril, da bo mladi raziskovalec gradil na temeljih, ki so jih posta­vili dr. Albina Nećak Lük, dr. Renata Mejak in dr. Katalin Hirnök Munda. nadaljevanje na strani 3 Inštitut za narodnostna vpra­šanja v Ljubljani je z otvoritvijo izpostave v Lendavi, sloves­nostjo v Cankarjevem domu in znanstveno konferenco na temo »Izzivi raziskovanja etnič­nosti in manjšin na začetku 21. stoletja« počastil 80. obletnico ustanovitve. Na slovesnosti, ki je potekala pod pokroviteljstvom pred­sednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, so podelili priznanja zaslužnim posameznikom in sodelavcevm. Priznanje je pre­jel nekdanji direktor INV Drago Druškovič za prispevek k raz­voju inštituta in zlasti k njegovi preobrazbi v sodobno razisko­valno inštitucijo. Priznanji sta prejela tudi Slovenski razisko­valni inštitut – SLORI iz Trsta in Slovenski znanstveni inštitut iz Celovca. Spomladi leta 1925, ko so Slo­venci imeli kar tretjino svojega narodnega telesa v zamejstvu, je namreč pet narodnoobramb­nih organizacij (Ciril-Metodova družba, Gospodarski zvon, Ja­dranska straža, Jugoslovanska matica in Slovenska straža) ustanovilo Manjšinski inštitut. Kot piše prof. Janez Stergar, se sedanji INV lahko upravičeno šteje za neposrednega nasled­nika Manjšinskega inštituta, čeprav se je njegov naziv v spreminjajočih se zgodovin­ skih okoliščinah nekajkrat spremenil. Manjšinski inštitut se je sprva posvečal predvsem manjšin­ skim študijam -položaju Slo­vencev v sosednjih državah ter položaju nemške in madžarske manjšine v Sloveniji. Kmalu je delovanje razširil na druga po­membna vprašanja etničnih študij, vključno z razvojem mednarodnih standardov za zaščito narodnih manjšin in se aktivno vključil v razvoj ev­ropske manjšinske politike in zakonodaje. Zdaj je na INV zaposlenih 30 sodelavcev, med njimi 23 raz­iskovalcev. Na prvem mestu je raziskovalna dejavnost, in sicer je organizirana v okvi­ru raziskovalnega programa, Mednarodnega centra za med­etnične odnose in manjšine v Jugovzhodni Evropi, različnih temeljnih, aplikativnih in cilj­nih raziskovalnih projektov. In­štitut pogodbeno opravlja tudi strokovne študije in ekspertize, ki obravnavajo predvsem et-nične, manjšinske in kulturne teme. Zagotavlja tudi stro­kovno podporo in svetovanje raznim državnim ustanovam. Raziskovalke in raziskovalci INV so vključeni še v številne mednarodne raziskovalne in strokovne projekte ter progra­me. Kar nekaj jih sodeluje tudi v pedagoških procesih na slo­venskih in tujih univerzah. Leta 2001 so ustanovili Med­narodni center za medetnične odnose in manjšine v jugovz­hodni Evropi. Njegov osnovni cilj je prispevati h krepitvi člo­vekovih pravic, demokratizaciji in izboljšanju medetničnih od­nosov v večkulturnih družbah jugovzhodne Evrope. Ocenjuje­jo tudi, da je knjižnica s prek 45 tisoč enotami najbolje založe­na s strokovno literaturo v tem delu Evrope. Zbiranje knjig in arhivskega gradiva se je začelo že z ustanovitvijo Manjšinske­ga inštituta leta 1925. INV je znan tudi kot organi­zator pomembnih medna­rodnih srečanj in konferenc. Tako naj bi bil seminar Orga­ 2 Pogovor z državnim sekretarjem Antalom Heizerjem »Zelo me veseli, da ima Madžar­ska predsednika, ki ima afini­teto do manjšinskih vprašanj. Pred kratkim je obiskal hrva­ško manjšino na Madžarskem, pred uradnim delovnim obis­kom v Sloveniji se je pa želel osebno informirati o položaju Slovencev na Madžarskem. To olajša tudi naše delo, kajti urad lahko deluje uspešno le v primeru, če je politična volja jasna in enoumna. Predsednik države je podal jasno stališče o vprašanju na področju šolstva, o katerem že več let poteka debata. Zavzel se je za obstoj t. i. malih šol, zavzel se je za izdelavo posebne (enkratne) Pogoji za obstoj: vera, družina, šola Med drugim so že obiskali •Dospremembemanjšinskega • Skoraj štiri leta ste na čelu romunsko manjšino v Gyuli, zakona ter volilnega zakona je manjšinskega urada. Kaj si Slovake v Békéscsabi, tokrat prišlo med drugim tudi zaradi štejete osebno za največji re- so se ustavili tudi pri Armen­ tega, da bi se na naslednjih vo­ zultat v tem mandatu? cih ter Romih v Győru ter si litvah izognili t. i. etnobiznisu. »Proces manjšinske inštitu­ ogledali dvojezično šolo v Pet- Ali bo register manjšinskih vo­ cionalizacije, ki se je začel še rovem selu. O namenu take livcev zadostno sredstvo? v prejšnjem mandatu, ko je prakse je predsednik urada »Rekel bi, da je zakon, če ga pri- Hrvaška državna samouprava povedal: »S Slovenci na Mad­ merjamo s prvotnim vladnim prevzela šolo v Hercegszán­ žarskem imamo veliko skup­ predlogom, malce okleščen. S tu (Santovo). Le da takrat še nih projektov, na katerih ob pomočjo več manjših korakov niso imeli nobene finančne referentih delajo tudi naši pra­ se lahko izognemo etnobiznisu. osnove za to. V proračunskem vniki, delavci računovodstva itd. Neposredne, osebne izkuš­ nje ponavadi dajejo drugačen vtis, kot če poznamo recimo časopis, radio ali šolo, vrtec le na papirju. Osebni vtisi, ko srečamo otroke v šoli, malčke v vrtcu, nam pomagajo pri odlo­ čitvah, kajti natečaji dobijo svoj »obraz«, in niso več le mrtve črke na papirju.« Sodelavci urada so si v petek do­ poldne ogledali vrtec in šolo na Gornjem Seniku, ustavili so se tudi v tamkajšnji cerkvi ter v sta­ rem župnišču. Popoldne so se jim pridružili predsedniki državnih manjšinskihsamouprav. »Tokratno srečanje je posebej aktualno zaradi novel manj­ šinskega in volilnega zakona,« je poudaril gospod Heizer. »Za- Sodelavci Urada za narodne in etnične manjšine v uradu kon predpisuje obvezne nalo­ župana na Gornjem Seniku manjšinskega zakona je dobil tudi zakonsko podlago, ki je, bi lahko rekli, skoraj neodvisna od manjšinske politike vsako­kratne vlade, kajti manjšinski zakon je dvotretjinski zakon.« • Kako ocenjujete možnosti obstoja Slovencev na Mad­žarskem? »Neki župnik mi je enkrat de­jal, da je obstoj manjšinske skupnosti pogojen s tremi po­ finančne konstrukcije za te šole. Predsednika (Sólyom in Drnovšek) sta na lendavskih pogovorih povedala, da bosta – če bo potrebno tudi proti lastnim vladam – nekakšna zaščitnika pravic prekmurskih Madžarov in Porabskih Sloven­cev. To je zelo pomembno, saj, čeprav predsednika nimata možnosti reševati konkretnih problemov, vsakokratne vlade morajo upoštevani njuna sta­lišča«, je povedal državni sek­retar Antal Heizer, direktor Urada za narodne in etnične manjšine, ki je 18. in 19. no­vembra s svojimi sodelavci obiskal Porabje. V tem mandatu je urad uve­del prakso sestankov z vo­ditelji glavnih oddelkov ter ostalimi sodelavci na terenu. Na te sestanke povabijo tudi predsednike ostalih držav­nih manjšinskih samouprav. ge, ki jih mora urad opraviti skupaj z državnimi samoupra­vami. Med temi je tudi pripra­va informacijske brošure, ki jo bodo volivci dobili pred volit­vami. V tem obdobju moramo spregovoriti tudi o proračunu, kajti naše novele proračunske­ga zakona so pred parlamen­tom. Pomembna sprememba v letu 2006 bo, da bo proračun­ska postavka državnih manj­šinskih samouprav navedena v poglavju Državni zbor. Inšti­tucije, ki jih vzdržujejo držav­ne samouprave, bodo finansi­rane neposredno iz proračuna in ne več na podlagi razpisov. To bo nov sistem finansiranja, menda najpomembnejša spre­memba v zadnjih desetih letih, kajti s finansiranja preko nate­čajev, torej sistema, ki smo se ga navadili v prejšnjem obdob­ju, bomo prešli na t. i. norma­tivno finansiranje.« Sam volilni register, vpis v njega je prostovoljen, osebna izjava o pripadnosti je neoporečna, je verjetno nezadostno sredstvo, posebej v večjih mestih. So pa tudi drugi inštrumenti, med temi je tudi ta, da manjšinske­ga kandidata lahko postavi le manjšinska civilna organizaci­ja. V prihodnosti bo tudi mož­nost za diferenciacijo državne podpore manjšinskim samo­upravam. Torej če se bodo kljub temu izvolile samouprave, ki ne pripadajo nobeni manjšinski skupnosti, lahko naš urad da prednost tistim, za katerimi res stoji manjšinska skupnost. Strankarski klubi v parla­mentu so obljubili, da bodo po volitvah leta 2006 opravili analizo in v kolikor bo potreb­no, bodo z novimi novelami zakona še bolj očistili sistem manjšinskih volitev.« letu 2003 nam je prvič uspelo ustanoviti sklad (500 milijo­nov forintov) za finansiranje inštitucij, ki jih upravljajo dr­žavne manjšinske samoupra­ve. Manjšinske skupnosti so se takoj odzvale na to, bodisi manjšinskopolitično, bodisi finančno potezo. Sedaj vzdr­žujejo državne manjšinske sa­mouprave več kot 30 inštitucij. Vrsta inštitucij je seveda odvis­na od možnosti posameznih manjšin. V primeru številčnej­ših manjšin so to šole, ki imajo po več tisoč učencev, zaposlu­jejo več sto javnih uslužbencev, torej gre za novo situacijo. Ne gre več za nekaj strokovnih de­lavcev na državnih samoupra­vah, na zvezah… Pri zaposlo­vanju tolikih ljudi gre tudi za odgovornost državnih manj­šinskih samouprav. Ta proces se bo nadaljeval, kajti z novelo goji: to so vera, družina in šola. Tako ocenjujem, da pri vas ob­stajajo vsi trije pogoji. Dokler je temu tako, se ne smemo odreči temu, da se ohranimo, kajti ne vemo in ne moremo drugače živeti, kot so živeli naši starši in stari starši. Naša velika možnost je tudi v tem, da so se odprle meje, ki bodo kmalu izginile. Torej dosedanje načelne možnosti lahko preidejo v prakso vsak­dana. Dober strokovnjak si lahko najde delo v Sloveniji, v Avstriji. Tudi cena jezika se bo dvignila, če bodo ljudje ugoto­vili, da jim je jezik koristen. To pa bo pomagalo vsem tistim – pedagogom, voditeljem manj­šine – ki si prizadevajo, da bi ohranili jezik in tudi manjšin­sko skupnost.« Marijana Sukič Porabje, 1. decembra 2005 3 Cerkveni spomeniki v Prekmurju Dobrovnik/Dobronak, župnijska cerkev sv. Jakoba nadaljevanje s 1. strani NAJSTAREJŠA EVROPSKA... nekda bila farna cerkev, zna biti ka je prva cerkev stala ešče kakši sto lejt pred prvov pisnov omembov iz leta 1334. Poročila iz 17. stoletja pravijo, ka je biu prezbiterij völbani, ladja pa je zidana tü, dapa je mela leseni, pa kcuj poslikani strop. Mislimo leko, ka je vövidla, kak se je do gnešnega dne obvarvala v Turnišči pa Martjancaj tü. Skoz düge veke je vmnogo trpela,biladostikratzbantüvana pa kaj popravlena, dapa so se te ob konci 18. stoletja tak odločili, ka zazidajo novo. To je dobrovničkomi narodi gratalo s pomočjov hirešnje familije Esterházy, štera je tistoga časa mela v Dolnji Lendavi in daleč naokoli dosti posesti. Tak leko zapišemo, ka je nova dobrovnička, Jakobi posvečena cerkev gor postavlena kak ednostavna, ednoladijska prostornina. Na vöni vövidi, ka ma ednostavno zriktane fasade, na vsakoj strani po tri okna v ladji, pa edno takšo v prezbiteriji. Čiglij je slednji vöni vö viditi s tristranskim zaklüčkom, pa je z notranje strani lepau polkrožen. No, v te tau stene sta preci visiko napravlenivi ešče dvej ovalnivi okni. Notri cerkev zgleda Trno daleč se vidi tören dob­rovničke farne cerkve. Je pa ovakšen, kak smo navajeni. V spodnjom tali je skoz nje­ga napravleni vhod, više pa se zdigavle v večnadstropni okna. Je pa najviše gori takša streja, ka je nej glij prava streja; naokoli je ograjena z lepau vönapravleno balustrado, zaklüček pa vövidi kak kakša šotorska konštrukcija. Kak Stojan Sorčan iz Agencije raziskovanja etničnosti in Republike Slovenije za raz­ manjšin na začetku 21. sto­ iskovalno dejavnost je na ot­ letja.« Kot je v referatu s temo voritveni slovesnosti povedal, Stanje in perspektive razisko­ da se odpiranje novih in no­ vanja etničnosti in manjšin v vih vprašanj narodnostnega Sloveniji poudaril dr. Dušan vprašanja zdaj prenaša tudi Nećak, bi bilo večji poudarek v severovzhodno Slovenijo. kot doslej potrebno dati kom- To poslanstvo je po njegovem parativnim temam. Izposta­ mnenju lahko za življenje raz­ vil je tudi pomen objavljanja ličnih narodov in manjšin, rezultatov raziskovanja. To se držav in kultur izredno po­ mu zdi ta čas problematično, memben dejavnik skupnega zato je pozval INV, da še več razumevanja in poznavanja pozornosti nameni izhajanju ter konkretnega skupnega znanstvene monografije seri­ družbenoekonomskega razvo­ je Etnične študije. ja nasploh. Izpostavo v Lenda- V skupini raziskovanje etnič­ vi sta pohvalila tudi poslanka nih odnosov in manjšin v madžarske narodnosti Mária sosednjih državah in v svetu Pozsonec in predsednik Po­ je z referatom sodelovala tudi murske madžarske narodne dr. Katalin Hirnök Munda. samoupravne skupnosti Gyö- Inštitut za narodnostna vpra­ rgy Tomka. Dr. Attila Kovács, šanja, ki z raziskavami ak­ ki je na izpostavi zaposlen, pa tivno posega tudi v porabski je Aleksandru Vargi predal pri­ narodnostni prostor in med znanje za podarjeno zasebno Slovence na Madžarskem, je zbirko knjig in dokumentov. dostojno, predvsem pa delo­ Zaključno dejanje 80. ob­ vno počastil visok jubilej, ki letnice je bila znanstvena ga uvršča na prvo mesto med konferenca na temo »Izzivi tovrtne ustanove v Evropi. Ernest Ružič prostorno, s pevskim korom, Trojico, na krugli zemeljskoj šteri se naslanja na vhodno, na levoj Kristuša, desno Boga zapadno steno, vse ta do velke Očo, zgoraj golobeka-sv. oltarne apside pa prostor delijo düha, odspodi pa vse vküper premišleno v več ednot pilastri. spremlajo trgé angelčki. Po Če bi šteli vöpotegnoti, kakši slogi in po nastanki je te kejp slog zaznamüvle dobrovničko starejšoga datuma. Znabiti, cerkev, bi leko pravli, ka ka je mešter dobrovničkoga kesnobaročni. kejpa isti kak tisti, ka je sliko za Oprema v cerkvi je vmnogo beltinsko farno cerkev. Mo ešče mlajša. Omeniti kakpak vala vidli, ka pokaže čas. historistični oltarni kejp Poleg tej kejpov kinči cerkev s celopostavnov podobov več celopostavnij kipov (szo­ patrona cerkvi sv. Jakoba bor), najbole pa v oltarnoj Kompostelskoga. Videti je, apsidi vöstopi stenski kejp s kak stogi v nekše fele goratoj pasijonskimi prizorami, pa pokrajini, drži popotno palico nešternimi apostoli s pat­ s križom, pa odprejto knjigo ronom. Te kejp je napravo v lejvoj roki, sčista zgoraj mariborski slikar Jože Zel pa ga z lovorovim venčkom v časi obnove cerkve, 1978. slavijo angeli. Iz 19. stoletja leta, za šterov je stau in plane je na drugoj strani na oltar napravo Peter Požauko. Na postavlena Brezmadežna konci ne smemo pozabiti na 14 Marija (ikonografski tip kejpov, postaj Križovij štacij, Immaculate), naslikana štere je 1954. leta trno dobro tak, ka z nogov tere kači, kak nasliko dobrovnički rojak, prispodobi izvirnoga greja, akademski slikar Lajči Pandur glavo. Posebno pritegne ešče (1913-1973). eden olnati kejp. Kaže nam sv. Janez Balažic stolp. V tretjom ga kinčajo s trej strani dvojna okna, ka tak malo na renesančna spo­minjajo. Eden štuk više pa so ešče malo vekša, historistično, psevdoromansko zaklüčena nam je znano, je nastala po načrtaj arhitekta Janeza Valentinčiča (1904-1994) leta 1963. Zanimivo, pa inačik. Pa tüdi ovačik je tö kraj, šteri ma dugo povejst. Tü je že od Porabje, 1. decembra 2005 4 Feri Lainšček ŠUKTIVATI V VÖTER Moški, približno telko stari kak on, se pravi v tistij lejtaj, gda mladost vgašüvle, starost je pa tüdik ešče nej prišla, se je prite­po k njemi, tak kak so ga malo prlej šnofali ščenci. Nej je bilou videti, ka bi ga kaj ekstra zanimalo, tüdi je nej dosta gučo, vse­eno pa je že na sprejemi cuj k njemi stoupo pa je z njim ostau. No, té sprejem je itak bijo edna navadna veselica. Tüj so se naj­šli gazda edinoga hotela pa ta prednji v toum malom varaši, šteri so se ščeli vö pokazati. Pisatelj je nej bijo več včeni takših sprejemov, zatou me je bi­lou tüdik vse vküper smejšno. Gricko je semenke pa koščice od nikšoga sada, ka ma je nej znou niti imena, pa si natako kisejlo rdeče vino, štero je bilou gvüšno najbole krivo, ka je norost po­malek začnola oditi po svoje. »Pisatelj?« si je zlejpoga zgučo moški, gda so ma ga te le nut­pokazali. »V toum varaši?« se je posmejno. »Kakšoga pisatela sam v žitki že srečo,« je zamajütno. »Samo tüj?« se je vgrizno v čobo, pa je ta pa bijo tiu. Tou je vövidlo, kak ka ma, kak človek, ka nika da na sebé, nešče povedati, ka v vsejm toum tüj ne vidi nikšoga smisla. »Ne terite si s tejm glavé,« ma je te le pravo pisatelj, pa si je zno­va natočo tisto kisejlo vino. »Tüdik sam vejn, ka pripovejsti o zgüblenij lüdstvaj že dugo več nema vajde polagati v knjige,« ga je pogledno prejk kupice. »Ešče itak pa se o toum splača šuk­tivati v vöter,« ma je nazdravo pa je do konca vöspiu. »Znate, moj dragi gospoud, samo vöter na toum svejti ešče vej, kak se pejsek vküper sejda, pa kak prnéjo trave, zatou samo vöter leko vse tou s spoštovanjom odnesé v večnost.« »No, no,« je zdaj zmigno moški. »Mogouče ste rejsan pravili kaj velkoga,« se je namrdno. »Samo, ne mislite znankar, ka ge tou leko razmejm?« »Razmejte, razmejte,« je prikumo pisatelj. »Mislite si, ka ščete. Ge znam samo eno,« se je namrdno. »Tou pa je, ka bi mi nej nika pomagalo, tüdik če bi vas mogouče raz­mo,« je zdigno glas pa ma obrno hrbet. Pisatelj si je natočo, pa je nej šou za njim. Znou je, ka se moški tej njegvij rejči nede mogo obraniti, pa je tüdik nej ta poklačiti. Tou, o zgüblenij lüdstvaj, je bila geli bar tüdik njegva usoda, za­tou je nej ščeu čüti pa nej razmeti. Čistak mogouče pa je tüdik bilou, ka de té moški, gda de šou vnoči sam domou, tüdik sam šuktivo v vöter. Samo, če de ga štoj slučajno vido, de si mislo, ka se je napiu pa ka si sam s sebov zgučavle. RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 Mhz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. Iz Sakalauvec v Brazilijo (44 lejt vkraj od doma) Tetica mojga moža se je 1907. leta narodila v Sakalauvcaj. Ona je bila najstarejša. V fa­miliji je bilau osem mlajšov, pet je živi ostalo (štiri dekle pa eden pojep), trgé so mrli, so samo par kednov živeli. 1920. leta, gda je španjol (španska gripa) vövdaro po cejlom svejti, je milijaun pa milijaun lüdi mrlau. Mati tej mlajšov je te 38 lejt stara bila pa noseča z osmim detetom. Gda je betežna gratala, so včasin nej zvali doktora, gda so ga pa zvali, te je že kesno bilau. Dejte se je narodilo, tri dni živelo pa je mrlau. Žen­ska je pa za tri tjedne mrla. Tü je ostalo pet mlajšov, naj­starejša je bila 13 lejt stara, druga 9, tretji, te je pojep bijo, 6, najmlajša pa 4. Mlaj­šov oča je pa bijo 46 lejt star. Moja tašča (anyós), stera je bila 9 lejt stara, gda ji je mati mrla, mi je pripovejdala, ka so dosti glada trpali, ka so si nej vedli sküjati. Pogače so si spekli, pa so čisto neslane bile, ka so je pozabili posoli­ti. Navekša so pržgano župo, močnik ali pečene krunče djeli. Gvant so si sami prali tak, kak kakšna deca pere. Vse so višivi gratali pa so krecline dobili, iz tistoga so se trno težko vözvračili. Tau je velko srmastvo, če familija mater zgibi, nej je takšna nesreča, če se z očom kaj zgodi. Stari lidgé so vsig­dar pravli, ka v ednoj familiji tri kiklé rama mati gora drži, samo eden kikeo je očini. Očo je ta nesreča tak potrla, ka se je v piti vzejo s takšnimi žen­skami, stere so rade pile pa vandrivale pa z moškov pejne­ze vöpobrale. Deca je pa doma djaukala, maro opravlala, ka je puna štala mare bilau. Če so za očom šli v krčmau pa so ga lepau prosili, naj dé do­mau, te se je korijo z njimi. Tau je trpalo kakšni štiri ali pet lejt, te se je oče obrno, ka je vido, ka vse nanikoj pride. 1924. leta se je najstarejša či vküppobrala, ka de ona ta po svejti išla srečo pa delo iskat. Tistoga ipa je preveč dosta lüdi odišlo kraj od dauma. Njena paut go je v Brazilijo pelala. Z njau vret je eštje ena dekla z vesi odišla v Brazilijo. Iz naše krajine (iz Števanovec pa Otkauvec) je tistoga ipa več mladi lidi odišlo. Tetica se je v Braziliji oženila, tam je spoz­nala enoga mladenca iz Šte­vanovec. Trno vrloga moža je mejla. Edno dejte je rodila, pojbič je bijo, dapa samo 6 tjednov je živo. Potistim je pa več mlajšov nej prišlo. Tetica so 1924. leta odišli pa so samo za 44 lejt, 4. juliuša 1968. leta, prišli oprvim do­mau na gledanje. Zatok, ka so se trno bojali fligara, so se raj s šiftom pelali. Paut iz Brazilije do Europe je držala 6 tjednov. Tetica so že 61 lejt stari bili, gda so najoprvin domau prišli, njina sestra, moja tašča, pa 59 lejt. Sestre so tak bile edne do drüge, liki bi se nigdar nej poznale, kak lüdski lidgé. Nejso se ra­düvale, ka so se tak dugo nej vidle. Tau je meni trno špajs­no bilau. Mojo najstarejšo sestro sam dja najoprvim vidla, gda sam 26 lejt stara bila, dapa tašo veselje pa lübezen sam čütila, ka tau ranč ne morem dolaspisati. Dapa ne čüdivam se, ka se je tau med njimi tak zgodilo, ka so tak mrzli bili. Mater so zgibili, gda so mali bili, pa materno lübezen nika pa ništje ne more nadomestiti. Gda so oni domau prišli, sam dja pri njinoj rojstnoj iži že 11 lejt sneja bila. Trno radi bi mojo starejšo čer za svojo vzeli pa go taodpelali v Bra­zilijo. Dja sam v tau nej notri privolila. Če bi deset mejla, pa bi edno nej tadala. Človek 10 prstov ma, pa sterogakoli vrejže, vsaki ednako boli. Ema Sukič Porabje, 1. decembra 2005 5 ZADNJE LETOŠNJO SREČANJE PORABSKI PENZIONISTOV je še za pomouč Klari Fodor, tak skončali, ka ga drugo leto Gyöngyi Bajzek, Marijani Sukič, tüdi ščemo. Na konci se je spet Brigiti Korpič in Jožiji Hirnöki. oglasila harmonika, s tem je Predsednica je pitala tau tö, če biu konec našomi djilejši. mamo kakše predloga, opom-Čakali so nas bejli stoli, dob­be, če je vse vredi tak, kak re pogače, pijača, večerja. delamo in tak naprej. Aranka Naši dobri znanci iz Murske Schwarcz se je zglasila, da se Sobote, ki so nam pri prvi nekaterim ne vidi dar, šteroga stopajaj pomagali in še gnes dobimo za božič. Vej se pa spo-nam pomagajo, Jože Vild, Estera Pleša, Janez Golob so se nam tö pridrüžili. Muzi­kant je biu fejst dober, dobro volo je naredo, vsi smo bili na srteli. Cejli keden se taužimo, ka nas tü pa tam boli, zdaj so nas pa ešče kolene tö nej bo­lele. Takši foliški smo, če se zglasi harmonika, te drugo nika ne čüjemo. Pozabimo na naše vsakdanešnje probleme, že zatoga volo smo leko vese­li, ka mamo takše lidi, ki nam vse to omogočijo. Vsem skupaj se lepo zavalim, enako tüdi naši predsednici Ire­ minam, pred leti, gda smo ga ni Barber in ji želim, da bi nas prvič dobili, so se nam od ve-vodila naprej in skrbela za nas. selja oči zarosile. Zakaj bi pa te dar nej dober bio? Smo vsi Vera Gašpar Leto dé pá prauti konci, etak smo pa porabski slovenski penzionisti imeli naše slednjo srečanje v etom leti. 20. no­vembra smo meli občni zbor v Monoštri v Slovenskem kulturnom in informativnom centri. Srečali smo se z nek­danjimi kolegicami, pajdaši, znanci. Dobili smo se iz vsak­še porabske vasnice, prejk 140 penzionistov se nas je vküp zbralo na tom srečanji. Najprva je biu kratki kultur­ni program. V dvej vöri se je začno občni zbor s harmo­nikašom Nemcom, potejm je predsednica Irena Barber ocenila leto, ka smo načrtova­li, ka smo naredli. 26. majuša smo se srečali v Monoštri v kulturnom domi, tam smo leko vidli naše dvej igralki Klaro Fodor in Gyöngyi Baj­zek, stere so špilale kratko igro Dvej ženski v gledali. Ko­rajža je nej sfalila. Iz Murske Sobote smo povabili penzioniste na izlet v Sárvár, tam so si leko poglednoli poko­pališče, gde so pokopani njini rojaki, štere so v drugoj svetov­noj bojni internirali v Sárvár. Jeseni smo meli na Dolenjom Seniki piknik. Te je že tradi­cionalni na Seniki, ka tam majo dober prostor, za dobro ali slabo vrejmen tö. Predsednica Irena se je zahva­lila vsem slovenskim manj­ šinskim samoupravam, stere so nas, penzioniste pomogle. Vüpamo, da nam bodo drugo leto tö pomagale. Zavalila se Gnesden je dosta lüdi betežno. Leko, ka je tau inda svejta tü tak bilau, depa te so tau eške nej tak vzeli. Nistarni so mladi mrli, pa so tau največkrat tak vzeli, ka je tau božja vola. Betežen biti je posebno stanje. Tačas, ka je človek zdrav, svojoga zdravja ne vej »poštüvati«, tak misli, ka je zdravje vekivečno. Samo žau, tau nej tak. Pa tü se ne šte, če si dejte ali si v srednjoj starosti ali ranč stari. Vsakšoga leko zaodi beteg. Gnesden so pa v »modo« prišli moderni betegi, tomi smo prej mi lüdje sami krivi zatok, ka čednejši škemo biti kak narava. Samo poglednite, kelko lüdi vsakši den čaka na doktore, ka je tau ali tisto mantra. Nistarni za istinske bolezni volo, nistarni si pa tak mislijo, ka so strašno betežni. Pa te ka delajo doktorge? Probajo vsakšoga potolažiti, vračiti, kakoli ka je že njim dosti­krat tü vse više. Gor pišejo vrastvo, mi pa prosimo takšo vrastvo tü, ka je nam nej potrejbno, depa če geste, zakoj bi ga mi tü nej meli. Vrastvo? Ka je gnesden legalno vrastvo, od toga bi leko dosta gučali. Legalno vrastvo je gnesden velki biznis (üzlet). Fabrike, gde vrastvo delajo, samo tak völüčajo gezero pa gezero vrastev, tekmujejo (versenyeznek), sto »baukšo« vrastvo leko napravi. Mi pa tau vse za drage pejnaze küpüjemo. Takše tü, ka nam je na kvar. Depa če si betežen – tak po pravom – te buma vse napraviš za tau, naj leko ozdraviš. Eške na takše te tü leko nanje vzemejo, ka je rejsan nej istinsko vrastvo. Na koj mislim? Na tista »vrastva«, stera gnesden tüj pa tam odavajo, ponüjajo, ka je prej tau iz narave pa trno pomaga. Če Porabje, 1. decembra 2005 človek nut staupi v čakalnico pri doktori, se večkrat sreča pred vrati z lüdami, ki ma kaj ponüjajo pa pravijo, ka je tau dobro, tau nas zavrači. V radioni, televiziji, vsepovsedik reklame čüje­mo, vidimo. Pa če pitaš, ka za tau plačaš, največkrat prosijo od 8 do 10 gezero forintov. Pa je tau nej vse. Te tam piše, ka de tau samo tak valalo, če 10-15 takši glažov spijemo. Če pa etak vküp zmejrim cejne v patejkaj, te pa itak raj ta moramo ojdti po vrastvo. Pa Baug vari, ka bi zdaj stoj mislo, ka ge prautireklamo delam naravnim stvarem. Nej. Mislite si samo na indašne cajte. Naše matere, naše babice so nas brez doktora vračile. Za doktora je te nej bilau pejnez. Pa ka smo dobili, če smo povejmo vročino ali kakšo drugo bajo dobili? One so tau dobro vedle. Poleti so vküp pobrale vse tiste ras­tline, štere so pozimi nas vračile. Pa smo največkrat skauz sprajli beteg. Tej moderni »doktorge« tü tau trdijo, ka je njig­vo »vrastvo« iz narave, samo ka človek ne vej, če je tau rejsan tak. Dosta nevarnosti je, če kaj takšno bereš, ka reden doktor ne kontrolira. Pomislimo samo na tisto deklo, stera je stejla nevauna gratati, je nikše tablete brala, stere so go na drugi svejt spravile. Če pa že bole zavüpamo naravnim vrastvom kak sintetičnim, nika ne škaudi, če se tau zgučimo z našim domanjim brbejrom. Vej pa v reklami tü tak pravi: »Prosite za tanač svojoga doktora ali patejkoša!« Najvekšo bogastvo je zdravje. Irena Barber 6 TAU JE MOJ DRÜGI DAUM Gnesden so se po mali vasaj baute vse zaprle, zato ka so se nej splačale. Nejso mogle taše fal cejne meti kak tiste velke baute po Varašaj. Edna se zato gnesden drži, tau je otkovska bauta v Števanovci. Gdakoli sam se tam ta pelo, pred bau­tov, če je odprejta bila, je lüstvo vsigdar bilau. Otkovčanom ta zidina več pomeni kak edna bauta. Tau je tašo mesto, gde se leko srečajo, gde se leko vi­dijo pa pogučavajo. Dapa k ta­uma zato trbej tašo bautošico tö, k šteroj lüstvo rado staupi notra v bauto. Tau je Grabar­na Ana, štera je vsigdar dobre vole pa vsigdar ma par dobri reči za človeka. • Ka mislite, ka pomeni Ot­kovčanom ta bauta? »Po mojom je tau Otkovčanom več kak edna bauta. Tau je tak kak eden kulturni daum. Tü majo možnost, ka malo vküppridejo pa pripovejdajo. Vanej na dvauri pa, če škejo, ešče edno pivo tö leko spijejo. Sé v bauto te leko pridejo, gda škejo. Če nej odprejta, te me po telefoni gorpozovejo pa dja jim bauto odprem, gda škejo. Če trbej, ešče vnoči tö.« • Ovak kak mate odprejto bauto? »Pondejlek je zaprejta. Od torka do petka v pau ausmoj odprem pa do štrte mam od­prejto. V soboto pa v sedmoj odprem pa v edenajstoj za­prem. Dapa kak sam že praj­la, če koma kakoli trbej, dja gdakoli odprem bauto.« »Ka je potrejbno, tisto vse mam. Krü, mlejko, klobasi, cutjar, melo, sau, piti, cigaretline, sla­čine, čokolade…zvekšoga.« • Kak nagausta vam krü pripelajo vö iz Varaša? »V torek, v četrtek pa v sobo­to. Z dvauja mesta ga vozijo, iz Varaša pa iz Zalaegerszega, zato ka dvauje fele krü mam. Prvin sam dosta krüja odala, zato ka te ešče nej bijo tak dragi. Zdaj že vsakši samo za djesti küpi krü, nej kak prvin, gda so ešče svinjam tö krü polagali. Zdaj petdeset kil pri­pelajo vö eden mau. Nej čüda, ka več nej trbej, vejpa v Otkov­ca nas je komaj staudvajsti.« • Kelko lejt je odprejta ta bauta? »Letos je štirideset lejt tauma, ka se je ta bauta odprla 1965. leta. Tü sam začnila delati pa tü končam. Dočas je tü nej bila bauta. Mi smo dali mesto, tau je naš grünt bijo, gde ta zidina stoji. Tak je te zadruga tau bauto sé gorzozidala.« • Kak se je bauta odprla, vi ste včasin tü začnili delati? »Od začetka mau delam dja v tauj bauti. Sploj rada sam tüj, tak kak če bi moj drügi daum bijo. Te štirideset lejt sam veča bila tü v bauti kak pa doma. Srečo mam, zato ka sam tü paulek pa se mi nej trbej vo­ziti pa rano stanjüvati, če v slüžbo dem.« • Tak sam vpamet vzejo, ka sé, v vašo bauto lüstvo rado pride, nej? »Človek si z lüstvom lopau slüžba, tau ovak delati ne more pa ranč nej slobaud­no. Gda si tü lüstvo notra­pokipüva, te malo stanejo pa pripovejdajo. Vleti, gda je lejpo vrejme, te si pa va­nej na dvauri ešče dola leko sedejo tö, če škejo, zato ka tam je sto pa stolice. Pa kak sam vpamet vzela, ka lüstvo si zatau vzeme čas, ka malo pripovejdajo. Tü v Otkovci nika drügo tašo nega, gde bi se tak leko srečali.« • Police so vse pune, te zato promet tö mora biti, nej? »Če stoj sé v bauto pride, če ške, tü vse pejnaze leko tapu­cera. Samo tau, ka zdaj več tak pejnez tö nega, kak je pr­vin bilau, zato ka je dosta taši, šteri nejmajo dela. Dapa ešče etak dje tak, ka milijon pa pau forintov prometa napravim na mejsec.« • Pred štiridesetimi lejtami ste začnili tü delati. Je kakš­na razlika, kak je te bilau pa zdaj? »Pa vejš, te je več blaga bilau kak zdaj. Od piskrov do gvan­ta sam vse mejla na odajo. Zdaj pa v nedelo pred cirkvi­jo se eni vöspakivajo pa tau te zdaj oni odavajo, dja več tauga blaga v bauti nejmam. Prvin so klobasi nej vozili vö v bauto. Dja sam gorasela na biciklin pa sam je vöpripelala iz Varaša. Prvin sam vküp­spisala, koma kelko trbej, pa te sam telko küpila. Nej kak zdaj. Zdaj kakoli narauči člo­vek, vse vöpripelajo v bauto,« pravi Grabarna Ana pa gleda kauli po bauti. Frtau vöre sam bijo v otkov­skoj bauti pa sam se dja tö tak odlaučo, ka je dobro v tau bauto notra staupiti. V kauti kale stojijo, gde trda hrastova drva gorijo pa davajo toplino. Pa nej samo od tauga je toplo v tauj bauti, liki od tistoga tö, kak Grabarna Ana s toplimi rečami pa srcaum čaka lü­stvo. Nej zaman pravijo, ka za popa se narauditi trbej, dapa Svetovni dnevi slovenskega .lma LJUBEZEN IN ŽIVLJENJE V štiriindvajsetih državah in na približno petdesetih univerzah po svetu so od 21. do 24. novembra potekale projekcije štirih slo­venskih filmov: Z vzhoda, Ples v dežju, Šelestenje in Kajmak in marmelada. Projekt je nastal ob 100-letnici slovenskega fil­ma na pobudo Maše Guštin, ki poučuje slovenščino na Univerzi v Gdansku. Idejno in organizacijsko so ga zasnovali sodelavci programa Slovenščina na tujih univerzah na Filozofski fakulte­ti Univerze v Ljubljani. Predstojnica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik dr. Simona Kranjc je v prikupno in informativ­no zloženko zapisala, da s projektom »želimo širšemu medna­rodnemu krogu gledalcev predstaviti del slovenske filmske produkcije, z njo pa slovensko kulturo, civilizacijo in jezik. Hkrati je bila to priložnost, da so se med sabo povezali tudi lektorji slovenščine na tujih univerzah in njihovi študenti, saj so skupaj organizirali projekcije in prevedli brošuro v vse jezike držav, kjer so potekali svetovni dnevi slovenskega filma. Veseli nas, da so projekt z navdušenjem podprle tudi univerze po svetu, ki vključujejo slovenščino v svoje študij­ske programe.« Fakulteta Eötvös Loránd v Budimpešti in Visoka šola Dániel Berzsenyi v Sombotelu sta bili uvrščeni v projekt svetovnih dnevov slovenskega filma. Pred projekcijo prvega med štirimi filmi, Z vzhoda, sta o pomenu stoletnice slovenskega filma go­vorila generalni konzul v Monoštru Marko Sotlar in lektorica dr. Elizabeta Bernjak. Generalni konzul je poudaril, da je »še po­sebej pohvalno, da je pobuda prišla od nekoga, ki poučuje slovenščino v tujini, v podobni instituciji, kot je tukaj vaša, kar kaže na to, da Slovenci premoremo zelo dobre ideje, ne glede na to, kje smo.« Doktorica Elizabeta Bernjak pa je pre­pričana, da prireditve, kot so svetovni dnevi slovenskega filma, prispevajo pomemben delež k vedenju o slovenski kulturi v madžarskem okolju. Prva je bila projekcija igrano-dokumentarnega filma Z vzhoda režiserja in scenarista Mihe Knifica. Film pripoveduje zgodbo o naselitvi Slovanov konec 6. stoletja na jugozahodnem robu Panonske nižine ob reki Muri. Film je narejen na podlagi arhe­oloških odkritij in s pomočjo primerjav s podobnimi najdišči v slovanskem svetu. S pomočjo rekonstrukcije manjšega seliš­ča in življenja v njem je predstavljen značilen dan poljedelske skupnosti tistega časa. Dokumentarni del podpira igranega z vrsto različnih dokumentov, na primer arhivskimi posnetki arheoloških raziskav, strokovnimi pričevanji, ki dajejo verodo­stojnost igranemu delu. eR Berite Porabje tudi na spletni strani www.p-inf.si • Police so vse pune, kak vi-mora djati vsigdar, če dobro tau vala za bautošico tö. dim. Ka vse mate na odajo? volo ma ali nej. Tau je taša K. Holec Porabje, 1. decembra 2005 7 Miki Roš IZ MOJOGA DNEVNIKA Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam za­ čala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka se v njem piše od moji dnevaj. TISTI DEN BREZI SUNCA PA BREZI DEŽA TÖ Dragi moj Dnevnik! Ne boj če­meren, če sam že pet dni nej nika nut v tebe napisala. Vej pa vejš, ka sam takšna gé, ka se ravnam po vrejmeni. Na, nej glij vsigdar, dapa takšno se mi tü pa tam zgodi. Prajla sam samo tü pa tam, nej pa vsigdar. Vej pa vejm biti v najbole mrz­loj zimi trno gor segrejta. Eške v kmici bi se čujskala doj po brgej po snejgi pa se smučala do pounouči. Na, v toj jeseni pa se nika bole ravnam po vrejmeni. In tak je prišlo naj­bole lagvo jesensko vrejmen. Nej bilou nej puno deža pa nej bilou nika sunca za videti. Si leko brodiš!? Za mene je naj­boukše tisto vrejmen, ka ga njemi leko povejm, kakšno je. Takšo vrejmen, v sterom nega vcejlak nika, samo nikšni kmični oblaki na nebi, je sploj nej nikšno vrejmen nej. Vej je pa ranč nej vötra bilou, ka bi je gnau es pa ta. Nika, vcejlak nika je nej bilou. Pa sam tou prajla našomi ati tö. -Na, dola se stavi! Vej pa ne moraš vsigdar čakati na lejpo vrejmen, -je zdigno glavou više novin. -Vejpagerančnečakamlejpi cajt, -sam njemi nazaj prajla. -Ge samo škem, naj bou vrej­men. Leko je zavolo mene dež tö, samo naj nika bou. Tem oblakom pa toj megli ranč ne morem prajti vrejmen, -sam že skur djoukala. -Na, zdaj si rejsan norijo prajla, -je začno šteti ta­ dale novine. -Vrejmen Ge pa sam škela eške telko toga povedati, kak nikšne vole neman nej za delo, nej za vče­nje, nej za špilanje, pa ranč nej za živeti. Na, tou slejdnje nej najbole za istino. Tou se samo tak povej, gda je človek takšne vole kak vrejmen. Dapa nej sam samo ge bila takše vole. Moj brat Andi je ranč tak ojdo kouli po rami. Nin si je nej mogo mesta najti. Tam nin za pou vöre je začno više no­vin zejvati naš ata tö. Vö se je vtegavo kak kakši gumi. Kcuj si je že vcejlak sneni poguča­vo, ka v takšnom vrejmeni nej človeki za nikšno delo. Že malo za tistim je pomalek frko tam v dnevnoj sobi. Samo na mojoj mami se je nej vrejmen nika poznalo. Vej pa naša mama je kak vsikša druga mama. Nema časa, ka bi si kaj takšnoga dovolila. Na, vej je moja sestra Zana tö skur takšna. Samo ka una ne dela po cejlom rami pa kouli po dvouri. Una cejle dneve samo telefonejra. Če ne loboče s pa­daškinjami, te se zgučavle s kakšnim pojbom, steri se njoj je ranč tisti den povido. Moj dragi Dnevnik, moram ti prajti, ka ti ranč eške té den nej bi pisala nut v tebe. Ja, tak me je vrejmen vöobrnolo. Dapa gnes vnoči se je zgodilo nika vcejlak čüdnoga. Gori sam prišla, ka nika ne morem spati. Eške več! Nikšno čüd­no volou mam za delo. Tou je vendar zatoga volo, ka je kmica pa ne vidim, kakšno je v kmici ranč vpamet ne vze­meš! Aja, tou sam že prajla. Kakoli je že s tejm, ge mam ne­besko volo za delo. Pa je vöra že skur pounouč. Kak zgotou­vim tou pisanje nut v tebe, si dole sedem za knigo. Tak mo se včila dvej vöri, po tistom pa si svojo sobo vred vzemem. Če mo eške mejla čas, eške malo kakšo drugo sobo pospravim. Te se vejn že sveklina naredi. Te mo vidla, kakšno nikšno vrejmen je venej, pa mo po tistom enjala delati. Na. V šou­lo de mujs titi. Dapa nemam samo ge takšne vole delati. Naš ata venej kala drva. Raz­nok je mlati že eno dvej vöri. Soused njemi prejk grajke kaže sumare, naša mama pa se v künji drži za glavou. Tou pa zato tö, ka je moj brat Andi začno sam od sebe pucati naš sronjek. Si leko brodiš? Vej je pa tou senzacija. Samo naša Zana tadale telefonejra, kak če bi sploj nej vpamet vzela nej vrejmena pa nej toga, ka je že zdavnik nouč spadnila. Ja, zdaj pa rejsan zgotou­vim, ka me eške dosta dela čaka. Samo mam vüpanje, ka mama de brž spat šla. Po tistom bar name nede čüdno gledala. Vej je pa že čas, ka de spat. Vej pa vse mame po tistom, gda si doj ležejo, brž zaspijo. Vej so pa trno zman­trane od dela s svojo držino, pa naj je vrejmen takšo ali ovakšo. Dapa kak vövidi, eške nede šla spat. Naš ata je raz­nok zaseko vse drva. Zdaj se Zgodbe o živalih Snežne krplje in jerebica V Aljaski, Kanadi in vzhodni Sibiriji uporabljajo za hojo po snegu velike lesene podplate, večkrat rebračaste, ki jim pravijo krplje. Nataknejo si jih na škornje, da se jim v snegu ne udira. Misel na takšne krplje so ljudem na severu najbrž nav­ je vsigdar, -je eške samo nimi za kraje z obilnim snegom. Jerebičine no-pa nej po-moreš ravnati po njem, si nej ge se dem zdaj včit. Ti pa spat, perja, ki jim da širšo oporo in jih zavaruje slüšo. takšen kak vrejmen. Vej ga pa moj Dnevnik! pred mrazom. Porabje, 1. decembra 2005 vrejmen. Če človek ne vzeme zgučavle, ka de eške šou far-dihnile nekatere živali s širokimi nožicami, značil­ povedo, vpamet vrejmena, se ne more bat grajko. Zdaj njemi eške več ravnati po njem. Če se ne naša mama kaže sumare. Na, žice na primer se pozimi prekrijejo z vencem me Pripovejsti iz Muzeja Murska Sobota Peč Človek je od inda rad biu na toplom. Najprva se človek gleda, nin ne najde lüknje, gde se je kürilo je segrejvo pri oprejtom ognji, sledi, gda si je zač-pa kama so se drva nut klala. Kak je potomta­no postavlati stene v ram, je biu ogenj vsebole kom leko takša peč segrejvala? Če stoj tou iške, zaprejti. Leko povejmo, ka je človek ogenj zgrabo mora stoupiti vö iz sobe pa poglednoti po hod- pa ga zozido. Tak je v ram prišla peč. Gnesden si leko bole žmetno brodimo, ka se je velka držina v zimi segrejvala pri ednom ognji. Dapa pri bole srmački lidaj je bilou ranč tak. Tisti rejdki bole bogati so si leko dali narediti peč v vsikšoj velkoj sobi svoji velki kuč ali pa grofovge v svoji grado­vaj. Kak se je vömenjavala moda pri gvanti, tak je vsikši čas emo svoje pečí. V Muzeji Murska Sobota je v ednoj sobi nin skur dvejsto lejt stara bejla keramična peč. Pravijo, ka so takše pečí segrejvale, kak skur edne nej. Vej so pa mogle, vej pa so sobe v gradi velke pa visike. Dapa kakoli niki (folaši) na drugo stran stene. Tam so dverca velka nin eden mejter. Gda se oprejo, so za njimi eške edne železne dveri. Na, tou so dveri, skouzi stere so se nut klala drva pa so se kürila. Tou je pa zato bilou, ka so lapci pa dekle nej moutili gos­podo s tejm, ka bi odli po sobi z košarami drv. Pa eške tou je bilou, takšni prousti lidge so se nej smeli drüžiti z grofovskimi lidami. Tak se je nej zamazala soba pa z lidami grofovske krvi se je nej mejšala prousta krv. Pripovejst o peči je pri­povejst o tejm, kak so inda živeli lidge. Miki Roš ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1. p.p. 77, tel.: 94/380-767 e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.