Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje št. 34 Ptuj, dne 7. septembra 1962 CENA 20 Vih Letnik XV. »Tednik« izhaja pod tem sl(ra|šanim ime- nom od 24. nov. 1961 daije na predlog abčinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« ravod s samostojnim finansiranjem Odjfovorni nrednilcî Anton Bauman Uredništvo in nprave Ptni. Larkove 8 Telefon i^ft. í'elíovni raínn pri Narodni hanki Ptnj It «04-19-1-208 Tiska žasonisno podjetje »Mariborski tisk« Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina ca tnrem?tT-o 1000 din, га inoremstv« 1500 din VE€ PREUDARNOSTI OB JESENSKI SETVI Za lažje razumevanje velikeg a pomena letošnje jesenske setve in pravilne orientacije pri določa nju, katere površine bomo zasejali 2 visokorodno pšenico in kaj bomo sejali na drugih površinah, na- šim bravcem pomaga vsebina tega sestavka, namenjena vsem kme- tijskim predelom v Sloveniji. ' Vsem nam je znano, da smo le- tos pridelali manj pšenice, kot smo pričakoveli. Znano nam je tudi, da se je že pred več kot me- secem dni začela velika akcija, da jeseni zasejemo č;mvečje po- vršine zemljišč s pšenico, da vlo- žimo znatna sredstva v agroteh- nične ukrepe, s katerim naj bi doseg i cimvečji pridelek, tako da bi bila prihodnja letina res re- kordna. Večina neših družbenih kmetijskih gospodarstev sp je ta- koj vključila v to akcijo, kar je treba tudi pozdraviti. Vendar pa smo ob tej velik; akciji ze pove- čanje pridelka pšenice ponekod pozabili na ekonomsko računico, po kateri se. namreč povsod ne splača pridelovati pšenice z v.so- ko lastno ceno, ko bi pa lahko na tem zemljišču uspevala kaka dru- ga kultura, ki hi bila veliko ko- ristnejša. Takih pojevov je bilo veliko, posebno pri nas v Slove- niji ki je predvsem živinorejska dežela in ne pridelovalka visoko- rodnih sort pšenice, čeprav se je v posameznih pokrejinah tudi pri nas dobro obnesla, vendar tudi v teh krajih m zagotovila, da' bo prihodnji pridelek glede na ne- stalne vremenske razmere spet tolikšen, kot je bil že enkrat do- sežen. Zato bo treba o teh stva- reh pred jesensko setvijo nekoliko resneje razmisliti, drugače se nam lahko zgodi, da bo močno priza- deta živinoreja. Res je, da je pred celotno državo izredno težak pro- blem povečanja pridelka pšenice, vendar pa je za Slovenijo važno, da v prihodnjem razdobju stabi- lizira ter postopoma organsko po- večuje živinorejsko proizvodnjo. Pn vsej tej specializaciji proiz- vodnje pa ni važna samo notranja ekonomska stimulacija, češ da se bolj splača ukvarjati se z živino- rejo kot pa s pridelovanjem pše- nice, ampak je veliko važnejše dejstvo, da na tujem trgu dosega živina ugoden plasma z ugodnimi cenami, kar pa ne bi mogli trditi za pšenico glede na svetovne pre- sežke tega pridelka. Zato se veli- kokrat bolj splača gojiti živino in jo prodajati v tujino, tam pa ku- povati pšenico, če je druge doma- če žitorodne pokrajine ne bi pr- delale toliko, da bi zadovoljile do- dače potrebe. Celotna akcija za povečanje žitnega pridelka v Slo- veniji pa je tudi važna že zaradi, pctreb, ki jih izkazuje že močno razvit družbeni sektor v živinore- j:. Zato naj bi bila prizadevanja v pridelovanju žita usmerjena v povečanje pridelka krušnega žita,- V povečanje pridelka krmnega ži- ta, v zajemanje večjih kojič n krmnega ž.ta za potrebe družbe- nega sektorja in končno tudi za zagotovitev večjih količin slame za krtje potreb kmetijskih druž- benih potreb. Več domačih krmil za živinorejo Splošno znano dejstvo je, da dosegajo družbena kmetijska go- spodarstva previsoko lastno ceno za pitano in plemensko živino, tako da je prodajna cena na trgu velikokrat nižja od njihove cene. Takemu stanju je v največji me- ri vzrok previsoke cena osnovnim krmlom oziroma je problemov strukturi sena, ker so tudi 100 razlike v kakovosti krme. Zato upravičeno prihaja do ugovoiov. da večina družben h kmetijskih gospodarstev posveča premalo pozornosti lastni pridelavi krme m da rajš kupujejo draga moč- na krmila, ki jih uvažamo ter ta- ko po nepotrebnem zapravljamo devize, namesto da bi doma pri- delali zadostne količ ne krmil, za kar imamo vse pogoje. Zato so na nekaterih družbenih kmetij- skh gospodarstvih ob takšni, si- tuaciji takoj organiziral košnjo trave, kar pa je b'io zaradi po- manjkanja strojev izredno otež- kočeno. mnoga gospodarstva pa So zaseiala korazo za siliranje. Kaj nmn da več, pšenica ali živinoreja? Ob tej akciji pred jesensko setvijo tudi ne bi smeli pozab- ljati, da smo v zadnji-petih le- tih v Sloveniji največ investirali za dvig živinoreje. Tako se je na družben,h kmetijskih gospodar- stvih v teh zadnjih letih izredno razširila in povečala proizvodnja pitanih govedi. Ugodna konjunk- tura na trgu s pitano in drugo živ.no, je na mnogih gospodar- stvih preusmerrila dejavnost na področje živinoreje. Razvijanje te dejavnosti na družbenem sektor- ju kmetijstva se je razmahnilo zlasti lani, ko je družbeni sektor oddal za 50 "/o več govedi kot leto dni prej, vendar znaša delež družbenega sektorja v skupni od- daji le 15,5 "/n. Zato čakajo druž- beni sektor pri razvijanju živino- reje še velike naloge. Ko bo do- segel družbeni sektor npr. samo v pitanju govedi delež 13 "/o v skupni proizvodnji govejega me- sa, kakor predvdeva akcijski program, ki se bo sicer zaradi manjših možnosti investiranja lahko nekoliko kasneje realiziral, bo imel družbeni sektor tudi v tej proizvodnji še pomemben po- ložaj na domačem trgu. glavni delež pa bo imel v izvozu gove- jega mesa. Glede na programira- ni delež družbenega sektorja pri realizaciji čimprejšnjega izkori- ščanja m amortiziranja že vlože- nih sredstev ie notrehno. ria druž- bena kmetijska gospodarstva in tudi zadruge polno izkoriščajo obstoječe zmogljivosti, kar pa je možno samo, če je zagotovljena potrebna krmna baza. Če hočemo zagotoviti nadaljnji porast živi- norejske proizvodnje, ne moremo bistveno odstopati od zastavljene smeri v investicijah in tudi ne od načrtov za pridobitev osnovnih krmil, katerim bo treba posvetiti veliko več pozornosti kot doslej, potrebno pa bi bilo preverit', ali So posamezne naloge v skladu z možnostmi pridobivanja zemljišč, katerih stanje je konstantno, da bi tako preprečili poznejše eko- nomske težave. Za tovarno močnih krmil več domačih surovin S preusmeritvijo živinoreje na intenzivno živ norejo. predvsem na vrsto baby-beef, je nastala iz- redno velika potreba po krmilih, predvsem pa po močnih krmilih. Podatki družbenih kmetijsk h go- spodarstev namreč kažejo, da ži- vinorejci porabijo za 1 kg prirast- ka pn govedu od 3.6 do 6.3 kg močnih krmil in žit. Ker pa v Sloven.ji nimamo večjih površin, ki bi nam dajale močnih krmil, bj bilo treba razmisliti prav o ич^ајапји teh rastlin ne pa da razmišljamo, kako bi povečali po- vi ne pod pšenico, kar bi res šlo v škodo drugih kultur. Ker ne pridelamo dovolj osnovnih suro- vin, so pro4zvajavci močnh krmil odvisni od uvoza iz tujine kot tu- di od nakupa v drugih republi- kah. Zato so industrijsko živino- rejske farme popolnoma odvisne od pravočasne in kakovostne oskrbe z močnimi krmili, kar se- veda zahteva, da bo tret»a v pri- hodnje resneje reševati vprašanje oskrbe živmoreje s krmili, delno se pa tudi preusmerjati na izra- bo paše in zelenih krmil, katerih bo zato treba več zasejati. Sedaj Se spet pojavlja vprašanje, kje pridobiti potrebna zemljišča, ki bi jih lahko s pridom izkoristili za pridobivanje krmi. Vendar pa ' družbena kmetijska gospodarstva lahko povečajo pridelek krmil tu- di z agrotehničnimi ukrepi, s ka- terimi se da doseči večj; pride- lek sena, koruze za silažo, soje, oijnic m drugih kultur. Zadruge bi morale več storiti za domač pridelek krmil v povečanje pridelka krmil pa so vložile premalo dela in tru- da tudi kmetijske zadruge. Same imajo izredno male površine travnikov ali drugih zemljišč za- sejanih s krmili. Kooperacija z zasebnimi pridelovavci pa je na tem področju izredno slaba, tako da nas ne sme začudiiti, če dose- gajo zasebn kmetovavci izredno nizke donose krm'1. Zato so še velike rezerve v čim tesnejšem sodelovanju med kmetijskimi za- drugami in zasebnim; kmetovav- ci, ki ponekod razpolagajo z več- jimi količinami travnikov, vendar | so ti v izredno slabem stanju. Ko tako ugotavljamo, da so še velike možnosti za večji pridelek ki-mil, tega nikakor ne bi smeli pozab- ljati sedaj, ko smo pred jesensko setvijo. Če hočemo imeti prihod- nje leto več krmil kot letos, se bo treba nekoliko resneje lo- titi priprav in same izvedbe je- senske setve ter priprave travni- kov ter pašnikov. Zato je treba pozdraviti tudi nekatere odloke občanskih. ljudskih odborov, ki so tudi travnike in pridelovanje krmilnih rastlin vključili v agro- minimume. Vendar pa bo sedaj treba zagotoviti redno kontrolo nad izvajanjem te akcije v pra- ksi, ker bo le tako dosežen uspeh. Zato res ne bi smeli ob jesen- ski setvi dajati prednosti sejanju pšenice tam. kjer so boljši pogoj.! za pridelovanje krmil, kar bi narr lahko povzročilo veliko škodo. Po »Gospodarskem ^estniku< Južna stran tovarne močnih krmil v ttuju Seda) bo moralo politično delo zopet zaživeti v torek, 4. septembra 1962, je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Seji sta prisostvovala predsednik in taj- nik okrajnega sindikalnega sveta Maribor Ivo Janžekovič in No Kamnik. Tokrat je bilo sklenjeno glede priprav na polletne delovne kon- ference v sindikalnih podružni- cah, glede posvetovanja predstav- nikov občinskih sindikalnih sve- tov v okraju v zvezi z delovanjem in programom sindikalne politične šole ter glede sklicanja plenuma občinskega sindikalnega svete. Predsednik občinskega sindikal- nega sveta Ptuj Jože §,egula je uvodoma poudaril, da bosta, mo- rala sedaj po dopustih delo in razgibanost pri sindikalnem svetu in pri sindikalnih organizacijah ponovno zaživeti ter se resno lo- titi dela. Član: predsedstva bodo zopet obiskovali sindikalne orga- nizacije in se bodo s funkionarji in s člani podružnic pogovorili o bodečem delu. zlasti o pripravah na delovne konference, ki naj da- jo sliko stvarnega stanja v de- centralizaciji delavskega samo- upravljanja Ekonomske enote, ki smo jih lansko leto uvedli, je treba dalje utrjevati in uveljav- ljati delo po njih. Predsednik okrajnega sindikal- nega sveta Ivo .Janžekovič je podčrtal, da je važno v sedanjem gospodarskem razvoju tekoče obračunavanje dohodkov in izdat- kov ter izplačevanja osebnih do- hodkov po obračunu. Analitična m knjigovdska služba bo morala biti s svojim delom na tekočem. Ob- računske enote in sindikalni od- bori morajo tekoče obravnavati o poteku in upehih ter stroških pro- izvodnje. S proučitvijo obračuna se bodo lahko odločili, kako bodo zmanjšali stroške proizvodnje in dvigniti proizvodnjo ter osebne do- hodke. Za dobro gospodarjenje je potreben interes celotnega kolek- tiva in njegova iniciative v proiz- vodnji. Glede samega plenuma občinskega sindikalnega sveta je Ivo Janžekovič dejal, da bo moral dati sliko političnega stanja n utrjevanja delavskega samouprav- ljanja po ekonomskih enotah. IV. plenum CK ZKJ je da] konkretne smernice za bodoče delo. Posvet predstavnikov občinske- ga sindikalnege sveta okraja Ma- ribor, ki se bavijo z izobraževa- njem kadra, bo v ponedeljek, 10. septembra 1962 v delavskem klu- bu na Ormošk cesti ob 9 uri. Za to posvetovanje se je občinski snidikalm svet Ptuj temeljito pri- pravil s pregledom dela in uspe- hov sindikalne politične šole Ptuj in Majšperk. Na posvetovanju bodo navzoč-m posredovsne iz- kušnje s posredovanjem t-eoretič- nega in praktčnega znanja slu- šateljem — bodočim S'nd'kalnim. delavcem. Na seji je bilo sprejetih še več dmgih sklepov, ki bodo realizi- ran; v bližnji bodoí'nocti Anica 2nidarič Stanko Čeh, sekretar SZDL Ormož Stanko Ceh je bil rojen 27.- septembra 1933 v Lača vasi. Od- člana LMS je napredoval do^ predsednika občinskega komite-; ja LMS v Ravnah na Koroškem.: Bil je tudi član CK LMS in več-' kratni komandant mladinskih; delovnih brigad. V Ravnah je¡ postal predsednik SZDL in tudi: član Glavnega odbora SZDL. V< letu 1961/62 je končal šolanje v¡ šoli za družbene vede. Kot doK goletnega političnega delavca so^ v Ormožu z veseljem sprejeli v. svojo sredino in ga izvolili za; sekretarja občinskega odbora^ SZDL. Je zelo požrtvovalen in; neumoren delavec in lahko pri-1 čakujemo. da bo tudi na tem de-- lo\mem mestu dosegel mnogo uspehov. Reorganîzacîia komisij pri 00 SZDL Ptuj Na svoji redni seji, ki jo je imel v ponedeljek, 3. sept., je razpravljal izvršni odbor ObO SZDL Ptuj o dosedanjem delu te organizacije v občini ter o orga- nizacijskih problemih, ki so se pojavili pri delovanju SZDL. Da bi bile vse politične in družbene naloge, ki čakajo organizacijo v prihodnje, efektivnejše in hitreje rešene, je sklenil izvršni odbor predlagati plenumu ObO SZDL, da zmanjšajo število komisij pri obč. odboru SZDL od šest na tri, prav tako pa da zmanjšajo tudi število članov v posameznih ko- misijah. Po predlogu naj bi bile v pri- hodnje naslednje komisije: idej- novzgojna, organizacijsko-kadrov. ska in komisija za agrarno poli- tiko. Povsem nova je komisija za agrarno poLtiko, ki pa je glede na važnost kmetijstva v občini res nujna. Kakor pri komisijah je izvršni odbor predlagal tudi za sam iz- vršni odbor, da se število njego- vih članov zmanjša. Do sedaj je imel izvršni od_bor 14 članov, no- vi odbor pa naj bi jih imel 9. Vsak član odbora bi tako dobil kon- kretno zadolžitev, s tem se f>ove- ča odgovornost posameznih čla- nov, pa tudi gobčnost takega or- gana je mnogo večja. O vseh teh predlogih, kakor tudi o osnutku statuta občine Ptuj pa bo raz- pravljal še plenum ObO SZDL Ptuj na svojem zasedanju, ki bo 11. septembra. -jaa TE DNi PO SVETU Septembrski dnevi so vnesli ?pet več živahnosti v razmero- ma vroče politično poletje le- tošnjega leta. Omenimo naj takoj spočetka, da .se alžirska notranja kriza približuje uspeš- nemu zaključku, navzlic prvim krvavim spopadom, da je seri- jo večjih nesreč in tegob v tem letu zaključilo naravnost kata- strofalno razdejanje potresov y îranii in da sta francoski pred- sednik He Gaulle in zahodno- nem.ški kancler pričela novo serijo sestankov med zahodni- mi zavezniki. • Zmaga ljudstva Potem ko je alžirsko osvodil- no sribanje Ho neke mere rešilo spor zaradi političnega voH'.tva v FLN, je prišlo Ho trenj med vojaškimi poveljniki tretje in četrte vilaje (borbenega okrož- ja), ki so pripeljala celo Ho kr- vavih spopaHov. Na srečo sc zadnji hip sklenili kompromi- sen sporazum, po katerem bc glavno mesto Alžirije. Alžir, de- militariziran pas. Vsak od še- stih vilaj pa bo Hala po en ba- taljon za garnizijo v .Alžiru. 7.e večkrat smo omenili. Ha je alžirsko ljuHstvo. poHprto od sindikatov in drugih organiza- cij, na ulicah Hemonstriralo in zahtevalo, naj prenehajo z no- tranjimi trenji med političnim A-oHst'vom in vojaškimi krogi Ter se raje posvete obnovi Id in graditvi nove, neodvisne Alžirije. Lotijo naj se tudi so- cialnih in drugih reform, o ka- terih je govorilo politično vod- stvo osvobodilnega gibanja ves čas bojev. In prav tej odločnosti mno- žic, ki zavračajo politične splet- ke po vzorcu nekdanjih kolo- nizatorjev. gre zahvala, Ha so nekako prehroHili najprej po- litično krizo znotraj AFL. se- Haj pa še spor med vojaškimi poveljniki. To veliko resnico je oriznal tudi Ben Bela v govoru, ki ga je imel z balkona sedeža nekHanjega francoskega gene- ralnega reziHenta na trgu Fo- rum. Pričakujejo. Ha bo seHaj vsa zaHeva krenila po normalni poti Halje. • Lakota, epidemije širše območje glavnega me- sta Irana. Tehera. so zadeli na- ravnost katastrofalni potresi, ki so zravnali z zemljo cela mesta in naselja in ponekod uničili skoraj, vse prebivavstvo. Tre- nutno še ni mogoče oceniti ve- like gmotne in človeške škode. Nekateri cenijo število mrtvih celo za približno 20.0i)0. Med- tem ko prihajajo te dni zdrav- stAcne ekipe iz tujine ter prva materialna pomoč prizadetim — izrazi sožalja in obljube za po- moč prihajajo iz vseh delov sveta —. poročajo še vedno o manjših potresnih sunkih. L ju H je begajo po razvalinah nekHanjih domov ter lačni išče- jo vsaj kapljice vode. ToH nam- reč vlada tuHi velika suša. Ve- čina izvirov je usahnila, neka- teri reHki. kjer je še voda. pa so polni blata in trupel. Zato preti preživelim in sestradanim ljudem nevarnost pred epide- mijami. Vso prostrano območje se je spremenilo v žalost in obup. Iranski Rdeči križ skuša nuditi pomoč, kolikor more. vendar je naloga zanj prehuHa. Zato pričakujejo še večjo po- moč iz tujine in oH mednarod- nih organizacij. • Ponovno srečanje Tesni francosko-zahodnonem- ški odnosi vzbujajo med zahod- nimi zavezniki upravičen strah pred novo osjo Pariz—Bonn. ki naj bi predstavljala v prihod- nje vodilno silo v zahodnoev- ropski strategiji in gospodar- stvu. Sedaj gledajo nanje tudi v Washingtonu dokaj oprezno, nič kaj zadovoljni pa niso manj- ši zavezniki v Atlantskem pak- tu oziroma Hrugih organizaci- jah zahodnoeATopskega zdru- ževanja. ^ In venHar nima obisk fran-^ coskega predseHnika de Gaulla v Bonnu kdo ve kak.snega iz- rednega pomena. Kot kaže. sku-^ ša Francija nekako pozabiti na^ zgodovinska trenja meH obemai Heželama. Uresničiti želi >ve-.' liko pomiritev«. seveHa v okvi- ru de Gaullovih načrtov o zHru- ženi Evropi in vlogi Francije v njej. Razgovori meH obema Hr- žavnikoma so bolj >interne na- rave^. čeprav so politični opa- zovavci prepričani, Ha se bo- sta Hotaknila tuHi vseh bolečih problemov evropskega zavezni- štva, posebno Berlina, kjer so prav te Hni šovinistične in re- Aanšistične organizacije izzivale na ve? glas ob uvodni podpori tamkajšnjega župana Brandta. stran 2 TEDNIK PTUJ, 7. SEPTEMBRA 1962 Pri sosedovih Zelenjavni v termalno segrevanih paviljonih Kmetijska zadruga v Varaždin- skih toplxah oskrbuje zdravilišče ^ Varaždinske toplice, Klenovnik, Novi Marof in sam Varaždin z ze- len^vo in sadeži iz gred, ki so v zasteklenih paviljonih z ogreva- njem s termalno vodo. V prvem takem zasteklenem paviljonu so že pridelali paradiž- nike, od katerih so nekateri imeli tudi do en kilogram. V aprilu so sadili paradižnikove sadike in v\ začetku junija so že 'meli zrelej plodove. Tako so pridelali nad šti- ri tisoč kilogramov paradižnikov. Vsaka sadika jim je dale do šest ' kilogramov. Po dozoretju paradiž- I nika bodo v zasteklenem paviljo- nu posadili solato, ki jo bodo. imeli za trg* in zdravilišča od de- cembra do februerja. Skupno bodo imeli štiri zastek- lene paviljone. Samo v dveh bodo lahko pridelali do 75.000 kg sola- te. Januorja in februarja bodo zo- pet nasadili peradižnih ki bo marca in aprila že zrel za potroš- njo. Pred ned-avnim so začeli gra- diti že tretji paviljon in kmalu za- tem bo gotov še četrti. Za vse šti- ri paviljone bodo izdali največ 260 milijonov dinarjev, k' jim bo- do hitro vrnjeni. ★ »Varteks« dobi nove stroje Tovarni »Varteks« iz Varaždina so pred kratkim dobavile iteli- janske firme prvih šest strojev za dodelavo tkanin, ki jih bo do- bila tovarna v okviru rekonstruk- cije. Najpozneje do konca leta bodo dobili še ostale stroje, za katere že imajo sklenjene pogodbe z atalijanskimi firmami. ] Sedaj prispele stroje bodo mon- tirali v oplemenjevalnici. Ti stroj; so najmodernejše izvedbe in z za-, četkom njihovega obratovanja bo- do tkanine »Varteksa« znatno boljše od dosedanjih. V sledečih pošiljkah bo dobil nove stroje tudi oddelek apretu- je. Kulturnovzgojni center zelo akliven Kulturnovzgojni center v Ča- kovcu je s svojo aktivnostjo do- segel vodilno mesto med vsemi kulturnovzgojnimi institucijami. Po njegovi zaslugi imajo prebi- vavci Čakovca vrsto kulturnih pri. reditev, ki jih tudi pridno obis- kujejo. Prav posebno zanimiva je stal- na razstava slik v sindikalnem do. mu z deli domačih in tujih umet- nikov. Slike menjajo vsakih 10 do 15 dni. Obisk razstav je vedno za- dovoljiv. S prodajo slik umajo to- liko dohodkov, da lahko organizi- rajo nadaljnje razstave. Prav za- nimiva je biia razstave »kiča«, na j kateri so gledavci spoznali razliko med vsebino in vrednostjo pravih umetnin in »kiča«, na nadaljnjih ] razstavah pa so spoznal; prave umetnine domačih in tujih umet-] nikov, klasikov in sodobnih umet- j nikov, in je razumljivo, da je za »kič« vedno manj odjemavcev v mestu in na podeželju I Ta center pripravi mesečno tudi po 3 koncerte za mladino in od- rasle, na katerih nastopajo znani zagrebški umetniki. Vstopnina ni v,soka, vendar tolika, da jim niso potrebne dotacije. Obisk je vedno zadovoljiv. Letno organizira 18 gledaliških predstav domačega amaterskega gledališča, varaždin- skega in zagrebškega gledališča. Za dijake in delovne kolektive so posebne predstave. Skrbi tudi za literarne večere, za kino predstave na podeželju, televizijske prenose m podobno. V prihodnji sezoni bodo videli prebivavci iz Čakovca vse pred- stave iz repertoarja varaždinske- ga gledališča in več predstav za- greijškega gledališča. Imeli bodo več koncertov klasične in zabavne glasbe in več literarnih večerov z zanimivo tematiko. PNeg prired tev doma računajo tudi z nekaterimi gostcvenji v Varaždinu. Kako bi izravnali pri social- nem zavarovanju izdatke z dohodki Podružnica zavoda ла socialno zavarovanje Ptuj računa tudi le- toSnje leto s precejšnjim pri- manjkljajem kljub skrbnemu pri- zadevanju, da bi obdržala izdatke v višini dohodkov. V lanskem letu je imela pri- manjkljaje skoraj 82 milijonov di- larjev. Od tega zneska je odpadlo na občino Ptuj nekaj nad 41 mi- lijonov, na občino Ormož pa sko- raj 31 milijonov dinarjev. Izdatki so presegl dohodke za nekaj nad 16 milijonov dinarjev v primerja- vi z 1960. letom. Na območju občine Ptuj je bilo skoraj 46 tisoč dinarjev čistega dohodka na območju občine Or- mož pa nekaj nad 37.000. Na pram okrajnemu povprečju čiste- ga dohodka, nekaj nad 51.000 din, je čisti dohodek v občim Ptuj za skoraj 6.000 din na aktivnega za- varovanca nižji, kar pomeni za za- vod letni izpad dohodkov za sko- raj 70 milijonov dinarjev V ob- 5ini Ormož je dohodek na enega aktivnega zavarovanca nekaj nad 57.000 d n, za celih 14.000 din iz- 3od okrajnega povprečja. kar Dredstavlja letni izpad čistega do- hodka za več kot 32 milijonov dinarjev. Skupni izpad dohodkov zaradi manjšega dohodka na ene- ga aktivnega zavarovanca napram skrajnemu povprečju znaša na le- to nekaj nad 102 milijona dinar- jev. Zaradi nižjih osebnih dohod- kov zavarovancev na območji ptujske občine v primerjavi 2 okrajnim povprečjem pr de tud do manjših dohodkov na епедг aktivnega zavarovanca. Na območ- ju občine Ormož je le 1/5 zavaro- vancev območja zavoda, zato je tudi letni primanjkljaj na ten območju v primerjavi z občine Ptuj znantno kritičnejši. Tudi pri izdatkih je bil lan zavod Ptuj v primerjavi z okraj- nim povprečjem na aktivnega za- varovanca nižji. Okrajno povpreč- je je bilo lam skoraj 52.000 din na območju zavoda Ptuj pa jc skoraj 51.000 d¡n, za več kot ti- soč dinarjev manj. V občini Ormož So izdatki za skoraj 3.000 d.nar- jev nižj; od okrajnega povprečja. Na območju občine Ptuj je za- vod pri izdatkih v primerjavi z okrajnim povprečjem za skoraj 14 milijonov dinarjev n žje, v obči- ni Ormož pa za več kot 6 milijo- nov, skupno pa ze več kot 20 milijonov. Podatki o dohodkih in izdatkiih na enega aktivnega zavarovanca kažejo, da je zavod Ptuj samo pri izdatkih za zdravljenje v bolniš- nici visoko nad povprečjem v ckraju n sicer za več kot 1.600 din na aktivnega zavarovanca, kar pomeni na leto skoraj 9 milijonov dinarjev več izdatkov. Nad pov- prečjem okraja je zavod Ptuj tudi z izdatki za potne stroške, opremo otroka, pogrebnino in posmrtnno ter za operativne in matenalnfll izdatke Te razlike so v primerja- vi s stroški bolnic razmeroma zeJ lo nizke. : Po nakazan h podatkih iz lan- skega leta je razvidno, da soi stroški zdravljenja v bolnišnicah na ptujskem območju problema- tični kljub temu. da so v celoti izdatkov izpod okrajnega pov- prečja. V letu 1960 so bili stroški zdravljenja v boln.šnici za tisoč dinarjev iznad okrajnega povpreč- ja, v lanskem letu pe so bili že za več kot 1.600 din iznad. Glede na več let nazaj za tudi glede na 1961. leto ugotavlja zavod, da od- haja na območju zavoda Ptuj raz- meroma več bolnikov na zdrav- ljenje v bolnišnico kot drugje v LRS. Bolnišnica Ptuj je skoraj stalno polno zasedena Povpreč- na cena boln ške oskrbnine ni višja od okrajneg.a m republiške- ga povprečja. Povprečna ležalna doba je zaradi velikega navale v Ptujsko bolnišnico celo krajša od okrajnega in republiškega pov- prečja. Da se ne bi v letošnjem letu ponavljale ugotovitve prejšnjih let n lanskega leta si zavod za letošnje leto resno prizadeva ugo- toviti vzroke teh posebnosti tudi s strokovne strani m mu bo to tudi uspelo, če bo deležen ptujski zavod vsega razumevanja Okraj- nega zavoda za socialno zavaro- vanje v Mariboru, ki bi naj poma- gal potom posebne kom.sije ugo- toviti vzroke takega stanja. P. P. Obiščite med 16. in 23. Septem. 1962 v Ptuju (magistrat-II.) čebelarsko razstavo, ki bo odprta vsak dan med 8. in 18. uro. Sredstev socialnega zava- rovania ne smemo izkoriščati v sredo, 5. septembra 1962 je bilo v prostorih delavske menze v Ormožu zasedanje SZDL v zvezi s problemi črpanja sred- stev socialnega zavarovanja. Po- leg predsednikov In sekretarjev SZDL so se udeležili plenuma tudi kmetijski tehniki. Na ple- numu je bila razprava tudi o problemih in uspehih v kmetij- stvu ter o reševanju nekaterih kadrovskih vprašanjih v SZDL na ormoškem območju. Zelo važno je za območje or- iTio.ške občine vnaprej, kako zmanjšali črpanje sredstev soci- alnega zavarovanja, zlasti glede na dnevno večje stroške za varo-1 vanja, zlasti pa preprečiti ne- upravičene izdatke, ki predstav- ljajo za občinsko skupnost, za ko'iektive in zavod veliko breme. Nekateri zaposleni brezčutno iz- koriščajo skupnost socialnega zavarovanja s tem, da jim pre- večkrat uspe dobiti »bolniški« stalež in izkoriščati pravice, ki so z zakonom zagotovljene in namenjene resnično bolnim in družbeni skrbi za njihovo čim- prejšnjo ozdravitev in okrevanje ter vrnitev na delovno mesto. Bolniški stalež do 7 dni pri pre- velikem številu zaposlenih moč- no obremenjuje sklade podjetij, ki jih u stvarjajo marljivi de- lavci. Kmetijski kombinat Ormož je s sedanjo kmetij&ko zadrugo najmočnejša gospodarska orga- nizacija v občini. V letošnjem polletju je zaposlovala nad 1.000 ljudi. In v tem času so nekateri zaposleni s posameznih obçalov celo dvakrat presegli renubliško povprečje v črpanju sredstev so- cialnega zavarovanja. Sam kom- binat je kljub vsem poskusom varčevanja morral plačati social- nemu zavarovanju v prvem pol- letju 1962 5.117.000 dopolnilnega prispevka, največ 00 ktivdi ob- ratov Tomaž in- Svetinje, naj-, manj pa po krivdi prodajalne v Reki. Od novega sistema socialnega zavarovanja si obetajo med dru- gim tudi lažje ugotavljanje hib v zvezi s povečanjem stroškov socialnega zavarovanja. V svetih komunalne skupnosti socialnega zavarovanja bodo predstavniki gospodarskih organizacij. Pod- jetja bodo z zavodom v stalnem stiku, lažja bo kontrola črpa- nja sredstev in tudi možnosti zdravljenja bolnikov. S posebnim poudarkom je ple- num obravnaval, kako bi v bo- doče poživcli dejavnost organi- zacij SZDL. Po sklepu plenuma je potrebno v bodoče dobiti na vodilna mesta v organizacijć-h SZDL mlajše, sposobne kadre, ki so spoznali bistvo naše druž- bene ureditve in ki so doslej z delom tudi dokazali prizadev- nost za njeno uveljavljanje, utr- ditev in nadaljnji razvoj. V bo- doče bo potrebno izbirati pred- sednike in sekretarje krajevnih organizacij iz vrst mlajših lju- di. Od krajevnih o^rganizacij SZDL je na ormoškem območju najbolj agilen odbor SZDL pri Miiklavžu, ki r/proti rešuje vsa tekoča vprašanja. Iz sedanjega odbora krajevne organizacije SZDL Ključarovci bosta nastala odbora ključarovci in Runeč. Dva odbora, vsak na svojem ob- močju, bosta lažje obvladovala svoje delo in bodo njuna priza- devanja rodila tudi boljši uspeh. Zopet ,,gaučanje" v ptujski tiskarni v }K>nedeljck. 3. septembra 1962, jc bil v ptujski tiskarni v zadnjih štirih letih po vrsti 8. učenec prekrščen za stavca ali strojnika, iokrat je bil na vrsti Milan 1'ijaii iz Ptuja. Obroci u jc prisostvoval celot- ni kolektiv. Nagovor je tokrat citai obrednik z dolpega traku prozornega papirja, ki jim bo ostal za stalno bodočo rabo. Kolektiv ptujske tiskarne je znal vsem dosedanjim novope- čenim tiskarjem in strojnikom pripraviti prijetno interno slo-! za letos predvideva celotni do- hodek 3.830,910.000 dinarjev, z realizacijo v letošnjem prvenn polletju pa smo dosegli samo 1.421,577.000 ali samo 37,1 "/o, lah- ko trdimo, da jc celotni dohodek za 12,9 ", o pod planom. V kmetij- stvu in še v nekaterih panogah gospodarstva je ta padec opra- vičljiv. Elementarna nesreča — toča je prizadela na ormoškem območju 14 katastralnih občin in povprečna škoda na prizadetih področjih znaša 61 " 0. Kmetij- skemu kombinatu je toča pov- zročila 264,520.000 dinarjev ško- de. V privatni proizvodnji pa je občinska komisija za ocenjeva- vesnost. ki bo ostala vsem v ne- izbrisnem spominu. Na njo ga bo spominjalo na prozornem papirju natisnjeno učno spriče- valo, ki ga slovesno izročijo slavljencu ob tej priliki. Nekatere obrec ne stvari se dajo delno prilagoditi, le ena ostane neizpremenjena in to je, da dobi krsčcnec čez glavo in hrbet vedro mlačne vode, za iz- ravnavo temperature pa mora nato izpiti kozarec, dva prist- nega >TTaložanai. pozneje pa se okrepčati na skupnem kosilu. nje .škode po toči ugotovila nad 450.000.000 dinarjev škode. Zato iz 0'bjektivnih težav proizvodni plan letos v kmetijstvu ne bo iz- polnjen. V prvem polletju je re- aliziran s 36,2 "/o, ostalih 13,8 "/o pa je izpad proizvodnje. Res je, da je v kmetijstvu dosežen vi- den uspeh, vendar je premalo storjenega na področju privatne kmetijske proizvodnje. Družbe- no posestvo ima v načrtu do sre- dine prihodnjega leta pridobiti od privatnih proizvajavcev 500 hektarjev obdelovalnih površin. Te {xivráine bo posestvo prido- bilo z odkupom, zakupom ali arondacijo. (Nadalj. na 3. strani) Podjetje za ceste Maribor je le dni popravilo astaltirano cesto med Hajdino in Ptujem ШШ sospolißrstua V prvem polletju 1962 30. avgusta sta v Ormožu naj- prej zasedala dva zbora ločeno, pozneje pa sta skupno obravna- vala poročilo o gibanju gospo- darstva v občini v prvem pollet- jo 1962. Poleg ostalih razrešitev in imenovanj ter volitev je bil po lastni želji razrežen dolžno- sti predsednik ObLO Novak Franc, na mesto predsednika pa so odborniki izvolili političnega delavca, dosedanjega sekretar- ' ja občinsikega komiteja ZKS Matijo Pajnkiharja. Seje se je tudi udeležil odbornik občinsike- ga zbora Ormož in sekretar sve- ; ta za blagovni promet in turi- ' zem LRS tov. Jože Tramšek. j Gospodarska dejavnost se je v letu 1961 kakor tudi v prvih mesecih letošnjega leta razvijala bistveno drugače kot do sedaj. St. r>membam: gospodarskega I sistema za povečanje produktiv- no.sti in smotrnejše delitve do- hodka, so tudi podjetja in kolek- tivi sprejeli sklepe in tudi neka- tere ukrepe za vskladitev po- trošnje z materialnimi možnost- mi podjetja. Uveljavljanje spre- menjenih ekonomskih instru- mentov z namenom, da bi dose- gli določeno stabilizacijo gospo- darstva, narekujejo nova pota, da bi se lahko prilagodili spre- jetim načelom. Dinamika poslo- vanja je bila pri večini panog v prvi polovici letošnjega leta ne- zadovoljiva. Podatki kažejo, da se je pospešeni gospodarski raz- voj v 0'bčini iz prejánjih let na- nadaljeval tudi v prvi polovici leta 1962. vendar ne v predvide- nem obsegu. Družbeni plan v občini je bil positavljen za 1962. leto na pod- lagi realizacije in uspehov lani Ce pnmerjamo. da družbeni piar Težka prometna nesreča v Sborbi Vozilo in žrtev na cesti V soboto, 1. septembra 1962, ok- rog 15. ure se je pripetila v Sko- bri, na cesti Ptuj — Maribor tež- ka prometna nesreča, ki je zahte- vala življenje 70 letnega Jožeta Angela iz Skorbe 34. V tem času je pripeljal po Ma- riborski cesti skozi Skobro redni avtobus Varaždin — Maribor po svoji skrajni desni strani proti Kacovi hiši. Ze prej je dajal sig- nalne znake in je zaradi ovinka tudi zmanjševal brzino. Nenado- ma pa se je po vaški cesti med Kacovo in Rozmanovo hišo pripe- ljal s kolesom na asfaltno cesto pokojni Jože Angel. Vozač avto- busa V2 11-24 je opazil kolesarja in je takoj zapeljal proti sredini ceste, da bi se kolesarju izognil. Ta pa je imel očividno namen prečkati cesto in je ostal dalje v svoji smeri. Trčenje je bilo neiz- bežno m na levem robu cestišča je avtobus obstal in pred njim je obležal v mlaki krvi pokojnik, ki je takoj izdihnil. Hitro se je zbra- lo okrog ponesrečenca več potni- kov avtobusa skupno z vozačem in kondukterjem. Na kraj nesre- če je prihitel tudi organ LM Ptuj Stane Sirovnik s pomočnikom. Ta- koj sta zavarovala nemoten pro- met, o/načila pot kolesarja in vo- za in vzela potrebne podatke. V zelo kratkem Času so prihiteli tu- di organi TNZ Maribor, z.a njim pa še snemavec dnevnika RTV, k^ je ta dan snemal dogajanje na cestah. Nesreča Jožeta Angela je še en novi dogodek na važni prometni cesti Maribor — Zagreb, ki opo- zarja predvsem kolesarje, »na ce- sti nisi sam«. Pri vsakem preč- kanju ceste se je vedno treba pre- pričati, če je cesta prosta ali ne. Vsak posl^us prečkanja na slepo srečo, v zamišljenosti ali eno- stranski previdnosti je lahko smr- tonosen kot je bil pri pokojnem Jožetu Angelu. On je videl pred seboj prazno cesto, ni pa se pre- pričal, če mu izza ovinka za nje- govim hrbtom ne preti druga ne- varnost. Ta je bila zanj usodna. V.J. TRČENJE NA SPODNJI HAJDINI v torek, 4. septembra ti., je ne- kaj minut pred 6. uro prišlo do trčenja tovornjaka in osebnega vozila MB-19-95 po krivdi tovor- niaka, ki je na križišču Ljubljan- ske in Mariborske ceste na Sp. Hajdini izsilil prednost in se je pri tem zaletel v osebni avto, ki je pripeljal iz smeri Maribora. Osebni avto je vozil Anton Gaj- zer iz Ptuja. Skoda na osebnem avtomobilu znaša okrag 200.000 din medtem ko je tovornjak brez po- škodb. Sporočamo žalostno vest, da jc umrl MIHAEL FAJFAR upokojene. Ptuj, Ormoška cesta 16. Pogreb predragega po- kojnika bo v petek, 7. sep- tembra 1962, ob lil. uri iz- pred hiše žalosti na Ormo- ški cesti 16 na ptujsko mestno pokopališče. Žalujoči žena Slava. Daniel. Irena in drugi sorodniki. Zadnje obvezno ceplje- nje proti davicl, tetanu- su in oslovskemu kašlju v letošnjem letu Obvezno cepljenje proti davici, letanusu in oslovskem kašlju bo la vse tiste otroke, ki so bili le- tos že enkrat ali dvakrat cepljeni po sledečem razporedu: v osnovni šoli Domava — 12. 9. 1962, ob 13.30; v gostilni Pacinje — 12. 9. 1962, ob 16 uri; v gostilni Podvinci — 12. 9. 1962, ob 17. uri, v zadruž. domu Rogoznica — 13. 9. 1962, ob 13.30; v osnovni šoli Markovci — 14. 9. 1962, ob 13.30; v osnovni šoli Grajena — 15. 9. 1962, ob 11. uri; v osnovni šoli Sela — 15. 9^ 1962. ob 13.30; v osnovni šoli Videm — 17. 9. 1962, ob 13.30; v osnovni šoli Trnovska vas — 18. 9. 1962, ob 13.30; v osnovni šoli Podlehnik — 19, 9. 1962, ob 9. uri; v osnovni šoli Gruškovje — 19 9. 1962, ob 12. uri; V osnovni šoli Rodni vrh — 19 9. 1962, ob 14. uri; t v osnovni šoli Desternik — 20 9. 1962, ob 13.30; v zdravstveni postaji Janžovci — 20. 9. 1962. ob 17. uri; v osnovni šoli Leskovec — 22 9. 1962, ob 9. uri; v osnovni šoli Zetale — 26. 9 1962, ob 8.30. Naknadnega cepljenja po nave- denih zbiraližčih za zamudnike n< bo, pač pa bodo morali starši pri- nesti otroke na cepljenje v Ptuj CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI se bo vrSilo izstočasno. 7,ličke pri- nesite s seboj. Razpored cepljen, za področje mesta Ptuj bo obiav- Ijen naknadno. Higienska postaja Ptuj Cene sadja in zelenjave v trçiovinl na drobno pri »SADJARJU« trgovskem podjetju za odkup in prodajo kmetijskih pri- delkov na dan 5. septembra 1962 Krompir 1 kg 26 din fižol 40, solata 50, zelje 45, paprika 90, kumarice 30, čebula 80. parad;žni- ki 90, jabolka 50, hruške 50. PTUJ. 7. SEPTEMBRA l-^'- TEDNIK Stran 3 Otvoritev šivalnice in likalnice ori „DELTI" v soboto, 8 septembra 1!I62,| bo mnilo dvanajst let, odkar je v! »Delti«, tovarni perila in konfek- cije v Ptuju, začelo delavsko sa- moupravljan ie in odkar je prev- zel tovarno delavski svet Kolek- tiv te tovarne se je odločil 12. ob- letnico delavskega samoupraviia- nja tovarne povezati z novo slo- vesnostjo na dan 8. septembra 1962 za otvor tev šivalnice in ii-1 kalnice z novim stroji. Na ta danj ob 10. uri bo v delavskem klubu na Ormoški cesti slavnostna seja delavskega sveta, po tej pa bo ob Ifl.ôO otvontev šivalnice in 1 kai- nicp z novimi stroji. Popoldne te- ga dne od 14. do 17. urr bo to- varna odprta za občinstvo, ki si želi ogledati prostore in opremo te tovarne, njene izdelke m želi spoznati delovni kolektiv, njihova delovna mesta, zlasti pa njihovo proizvodnjo, uspehe in težave, pa tudi perspektive ra/voia I Direktor Heribert Samuda »Delta« in njenih nad 350 zaposlenih Za »Delto« Ptuj in njeno pro- izvodnjo, za njene uspehe in te- ževe, za njeno preteklost n bo- dočnost se zanimajo organi obla- sti ptujske občine in okraja, ker predstavlja s svojimi nad 350 de- lovnimi močmi in s svœo letno kapaciteto v vrsti proizvodnih podjetij važen člen k; je prestal ; tekom dosedanjega obstoja in razvoja vrsto preizkušenj v zvezi s proizvodnjo in prodajo konfek- cije. Za »Delto« se zanimajo od- jemalci njenih izdelkov., perila,; delovnih oblek, dežnih plaščev itd., zlasti pa njen kolektiv, ki pu- šča v njej svoje moči, ki si je v njej našel svojo eksistenco m ki se veseli njenega razvoja, ker pri- čakuje od njega tudi svoje izboljšanje. S sodelovanjem za do- mači trg in izvoz s »Toprom« Ce- | Ije, s »PIK« Maribor in s »Savo« Zagorje pomeni »Delta« za kolek- tive teh podjetij in za njihove od- jemalce podjetje, od katerega za- hteva trg kvalitetne izdelke. Vse Po vrsti zadovoljiti ni lahko, je pa lažje, kot je bilo do nedavna, ko tovarna še ni imela sodobnih ši- valnih strojev z večjim številom obratov in likalnih strojev z eno- stavnejšim načinom 1 kanja. Tudi sedaj bi jih še ne imela, če ne bi okrajni in ObčLO pokazala ra- zumevanja za rekonstrukcijo te tovarne, sicer pri proizvodnji z zastarelimi .stroji П' perspektive. Kolektiv je vložil nekaj svojih sredstev v rekonstrukcijo ker se je najbolj zavedal, da pomen; dvg proizvodnje za 30 odst. tudi bolj- še gospodarjenje, boljšo delitev dohodka in zagotovljen razvoj. Zadnje čase je »Delti« bolj na- klonjena tudi domača trgovska mreža, da prodaja njene izdelke prebivalstvu iz svojega okoliša, v prej.šnj'h letih so potrošniki zaman iskali v Ptuju po izlož- bah poleg perila drugih podjetij tudi »Deltine« izdelke, naši so jih le v trgovini tovarne same. Brnenje strojev ni najhujše Močno brnenje v šivalnici in hi- ter tempo dela članic kolektiva včasih п: tako utrujal kot skrb, ali bodo prišli, njihpvi izdelki,, ki zahtevajo od njih vs(^ pozornost, spretnost, naglico in natančnost, v trgovski mreži tako hitro do potrošnikov iz skladišč trgovin na veliko po FLRJ, kakor hitro so šli skozi njihove roke al se bodo vložena sredstva tako h:tro vra- čala ali pa bodo skladišča prena- trpana, na bančnem računu pa malo sredstev za sklade za deli- tev čistega dohodka za nove in- vesticije itd. Na sejah in sestan- kih so glasne, vse jih zanima, ka- ko se gospodari, kako prodaja, kdo plačuje in kdo ne itd , I^redsednik delavskega sveta Marica Ivančič Delavski svet je vedno bdel nad tovarno Delavski svet. ki proslavlja 12- letnioo obstoja, je živel ir. se raz- vijal s podjetjem, je delil z njim VSe dobro in zlo in poleg tega je vedno zaupal v to. da kolekt v v težavah ne bo omagal zlasti če bodo oblastni faktorj; upoštevali, da je treba obnavljati stare to- varne in obrate, da je treba na- bavljati nove stroje in da se je treba prilagoditi delu po nov.h e- konomsk,h enotah Vs' skupaj, od direktorja do vratarja so morah biti opt'misti, sicer bi včasih težko shajal:. Sedaj je lažje s proizvodnjo, samo da bi še b lo tako lahko z vnovčenjem zdelkov in* praznjenem stelaž. Tako je v vseh podjetjih, kjer izdelujejo konfekcijo na tekočem traku. Pridejo meseci v letu, ko sežejo potrošniki po vseh »Deltinih« iz- delkih in takrat se naglo spre- minjajo zneski vplačil pri banki. In vse obide novo veselje in nov elan pri delu. . Poleg vsestranskih skrbi še društveno delo v kolektivu »Delte«, kjer dela •lad ^i'iO delovnih moči. večinom;^ žensk iz Ptuja in okolce, deklet n ena, nilraih in odraslih in le nekaj moških, je lepo število ta- kih, ki se društveno udejstvuje- jo, v gasilski četi, pr; strelcih, v mladinski crganiizaciji, v sindikal- ni organizaciji. Pr meren odstotek je pol'tičn'h delavk, ki si vzd*Tie- jo poleg dela v tovarni in doma v gospodinjstvu še kako uro časa za seje in sestanke, kjer rešujejo in obravnavajo probleme, k, se pojavljajo v proizvodnji in v živ- ljenju kolektiva, skupin ali celo posameznikov. »Delt'no« ime je zastopano na raznih tekmovenj;h, nastopih, v šolah ;n tečajih, v prireditvah in akcijah Pridite in si oglejte tovarno Kdor bo prišel ob prazniku na ogled v tovarno, bo videl v njej tud; diplome, vseh 45, k. jih je »Delta« dobila na republiškh in zveznih razstavah in velesejmih pa tudi plakete 8 zlatih 6 sre- brnih in 4 bronastih medalj s sejmov mode v Ljubljani m dru- god. Te so del vseh priznanj, ki j h je kolektiv prejel za kvali- tetne izdelke m so bila dragocena spodbuda kolektivu pri vsem delu- Na razpolago z vsemi pojasnili Povabljen:m predstavtiikom m gostom ter obiskovalcem bodo direktor tovarne Heriberl. Samuda, predsednica delavskega sveta Ma- rica Ivančč, predsednik upravne- ga odbora Franc Vučak, predsed- nik sindikata Franc Čeh in drugi funkcionarji skupno z vsemi člani kolektiva rad; razkazali vse pro- store tovarne n vse izdelke. Radi jih bodo skupno z računovodkmjo Dragico Novakovo seznanili z vse- mi problemi in težavami, obenem pa se j;m bodo radi zahvalili za vse razumevanje in pomoč v zve- zi z rekonstrukci.jo in vsem ostalim za boljšo perspektivo to- varne m njenega kolektiva. Ko bodo uresničeni vsi načrti Celotni kolektiv upa da bo za 15. obletnico delavskega samo- upravljanja podoba te tovarne či- sto drugačna, zlasti če se bodo uresničili VSi načrti ki so znani kolektivu in ki bodo ob njegov' pomoči tudi izveden, ZV. >iivalnica z novimi »Singer« stroji Asialtirana cesta tudi že v Ciril-Metodovem drevoredu in postav Ijene ulične svetilke I.ikalnica z novimi likalnimi napra\'ami Iz Шт Stanko Čeh izvoljen z^i sekretarja SZDL občine Ormož Stanko Ceh Razrešitve in imenovanja Na skupni seji obeh zborov 30. avgusta 1962 so odborniki na že- ljo razrešiili predsedhika ObLO Franca Novaka dolžnosti, ker odhaja na šolanje. Na njegovo mesto pa so izvolili dosedanjega sekretarja Obč. komiteja ZKS Matijo Pajnkiharja. Franc Forstnarič iz Središča je razrešen dolžnosti člana komisi- je za volitve in imenovanja; na njegovo mesito je imenovan Kosi Franc. Forstnarič Franc je raz- rešen tudi dolžnosti člana uprav- nega odbora družbenega sklada in je imenovan iHolc Alojz, di- rektor trg. podj. »Zarje«. For- stnarič Franc je bil razrešen' še doilžno'sti člana sveta za družbe- ni plam in finance, ker je sprejel službo pri ObLO Ormož. Na nje- govo mesto sta bila izvoljena Ceh Stanko in Svenšek Janko. Na dosedanjo mesto v. d. šefa krajevnega urada pri Veliki Ne- delji Vincenlberger Ivana je bil izvoljen Zidarič Vlado. Bil je imenovan še tričlanski režij&ki odbor za gradnjo vodovoda in tričl-anska airbiitra|in§ „jscmai^a. Dr Marijan Brecelj o položaju na tržišču MMim ipn Ф Ir # Beograd, 6. sept (Tanjug) — Sekretar ZIS za trgovino in tu- rizem dr. Marijan Brecelj je vče- raj izjavil novinarjem, da je bila konec jun ja proizvodnja potres- nega blaga za približno 10 odst. večja v primerjavi z istim ob- dobjem lanskega leta Fizični obseg potrošnje na prebivavca se v glavnem ni spremenil, medtem ko so se do- hodki prebivavstva v primer- javi s koncem lanskega julija povečali za približno 12 odst. Življenjski stroški so se v zad- njih treh mesecih znižali za 4. odst., čeprav so še vedno večji, kot so bili sred; preteklega leta. Dr. Marijan Brecelj je poudaril, da je v zadnjih mesecih čuditi težnjo po zmanjšanju zalog bla- ga, čeprav so v nekaterih gospo- darskih panogah zaloge še zme- rom precejšnje. Dr. Marijan Brecelj je razen te- ga poudaril, da je prišla do izraza težnja po ustalitvi cen in red- nejšemu preskrbovanju trga s kmetijskimi pridelki. Večerja v čast nor- vešicega preciseci- nika Beograd, 6. sept. (Tanjug.) — Podpredsednik ZIS Ed- vard Kardelj je sinoči pri- redil večerjo v čast pred- sednika norveške vlade Ei- nara Gerhardsena, ki je na obisku v Jugoslaviji Večer- ji so prisostvovali predsed- nik zvezne ljudske skupšči- ne Petar Stambolić, pred- sednik centralnega sveta ZSj Svetozar Vukraanovič in član ZIS Krste Crvenkov- ski. Fužinar (Ravne):Drava 2:0 (0:0) v nedeljo, 2. septembra 1962, je bila v Ravnah prvenstvena nogometna tekma med Fužinar- : jem in Dravo. To je bila prva ' tekma v letošnji sezoni. Od nje лто pričakovali ugodnejši rezul- tïst. Miada ekipa Drave je v pr- vem srečanju zaigrala zelo do- bro, predvsem v prvem delu, vendar je domača ekipa prav- tako igrala zelo dobro in odkla- njala vse napade go&tov. V pr- vem podčasu je bila igra enako- vredna, predvsem se je odlikoval vratar, dočim so v drugem delu gostje nekoliko popustili in do- mačini so prevzeli iniciativo. Deset minut pred koncem je bi- lo usodno za Dravo; domačini so po napadavcu Vavčetu dosegli prvi gol in nekaj minut pozneje je isti igralec dosegel še drugi gol. Sodil je Hren iz Maribora. V predtekmi je mladina Drave premagala domače mladince 2 rezultatom 3:1 (1:0). AiuminijrMaribor B 1:1 (0:0) V prvenstveni nogometni tek- mi med Aluminijem in drugim moštvom Maribora, ki nastopa izven konkurence, sc je v nede- ljo, 2. septembra 1962, končala z neodločnim rezultatom 1:1. Moštvo Aluminija je lepo igralo in bo resen ikandidat za prvenstvo v tej sezoni. Zadnje faze dela na novem asfaltiranem rokometnem igrišču Samo še nekaj dni nas loči od jesenskega dela prvenstva do- mačih rokometašev in rokome- tašic. Tudi med rednimi počit- nicami se rekometaši niso zado- voljili samo s kopanjem v morju ali v Dravi, temveč so pod vod- ^stvom zaslužnega predsednika Sarmana začeli preurejati igri- šče in sedaj je delo končano. V nedeljo, 2. septembra 1962. je bi- lo srečanje na asfaltni podlagi med Drsvo in Partizanom iz Ruš. Samo asfaltiranje ni dovolj, važna je še elektrifikacija celot- nega igrišča, tako da bodo gle- davci i-^bko gledali tudi večerna srečanja. GIBANJEGOSPÛDÂSTVA V PRVEM POLLETJU 1962 (Nadaljevanje z 2. strani) Pogodbeno sodelovanje z indi- vidualnimi kmetijskimi proizva- javci je kmetijski kombinat sklenil pogodbe za 2.223 ha P9- vršin. Povprečni pridelek viso- korodne pšenice v .sodelovanju je znašal 35 meterskih stotov po hektarju. Pridelek koruze O'beta bogato povračilo truda in sti- skov za uporabo agrotehničnih sredstev v sodelovanju. S pri- merno zaščito krompirja in agrotehniko smo pri zgodnjih sortah krompirja dosegli pov- prečno 170 centov po hektarju. Pri proizvodnji krompirja smo površine povečali za 12 % v so- delovanju. Pogodbeno sodelovanje se po obsegu zadovoljivo razvija, ka- kovostno pa še vseeno nezadovo- Ijuje. Kmetiljsiki tehniki so sicer, zadolženi za določeno proizvod- njo, vendar so nekateri premalo aktivni. Odkup in zakup zemlje je v' prvem fX)lletju slabo napredoval,! Družbeni sektor bi moral vednoi v večji meri .skrbeti za razširitev' proizvodnje in za povečanje ob- delovalnih površin, predvsem v ravninskih predelih. Prav zato bi zadruga morala povečati fi- nančna sredsitva ali kredite. Z uporabo sodobne tehnike v pro- izvodnji bodo doseženi hektar- ski donovsi, ki bodo omogočili hi- tro vračanje izposojenih sred- stev Kmetijstvo na ormoškem ob- močju daje okro'g 80 "/o narodne- ga dohodka, ostale gospodarske in storitvene dejavnosti pa samo okrog 20 "/(). Kmetijstvo v občini zasluži zato večji pudarek. Kme- tijska proizvodnja na družbenem posestvu jc dosegla viden napre- dek. Istega moramo doseči v so- delovanju na kompleksih, ki jih že za jesensko setev formiramo. Vse večjo pozornost na ormo- škem območju zasluži in- dustrija, ki glede na količinsko in kakovostno proizvodnjo še ve- dno šepa. Tovarna Jože Keren- čič bo .sodelovala s TAM iz Ma- ribora. V tej tovarni nameravajo izdelovati razne izdelke iz pla- stične mase. potrebne za proiz- vodnjo avtomobilov. V tovarni Jože Kerenčič je bil zabeležen v prvem polletju velik izpad, saj je bila proizvodnja dosežena le s 26,6 " n. To je povzročilo odpoved mno'gih lanskih naročil za le- tošnje leto. Zaradi stagnacije v prodaji okovja so nastale veli- ke zaloge, ki so se letos napram lani povečale za 195 "o. Sekretar za blagovni promet in turizem LRS Jože Tramšek je govoril o pomenu in razvoju tu- rizma in o povečanju obdeloval-. nih površin v družbenem sektor-i ju. Našo zunanjetrgovinsko bi-^ lanco moramo uravnovesiti; tO bomo najlažje dosegli z deviza-| mi iz gostinstva in turizma Av- strija si pridobi okrog 400 mili- jonov dolarjev z zelo razvitim turizmom, Slovenija pa samo povprečno 30 milijonov. V na- slednjih letih bi naj v Sloveniji! turizem naraste! na 100 milijo-, nov dolarjev. Da bomo tak hiteri vzpon dosegli, smo dolžni v bo-j doče posvečati mnogo več pozor-i nosti ureditvi gostinstva, olep-' sevanju turističnih postojank in. razvoju turizma sploh, Z majh-i nimi sredstvi se da mnogo na-i praviti in z dobro voljo. Na or- moškem območju bi kazalo od-; preti več manjših gostiln prij turističnih točkah, ki bodo zado-i voljile domače in zunanje turiste j Na seji so odborniki z javninf! glasovanjem odločili o spojitvi i dosedanjega kmetijskega kom-j binata »Jeruzalem« Ormož Sj kmetijsko zadrugo. j Oglašujte v „Tednibu" Stran 4 TEDNIK PTUJ. '7. SEPTEMBRA 1962 Prostor za slikarske -»-razstave v Ptuju o razitavi akademskih slikarjev] Mežana 'n Lugarica, ki razstavlja- la v nekdanjem refektoriju me- stnega muzeja v Ptuju, smo čitali v »Večeru« 30. avgusta, kjer ocenjuje slikarska dela obeh umetnikov kustos mar.borskega muzeja dr. Sergej Vrišer. V svo- jem članku omenja tudi neprime- ren, le zasilen prostor v ptujskeni muzeju, kjer se vrstijo slikarske razstave vsa leta po osvoboditvi. Razstavni prostor v muzeju t bogato baročno štukatur<. ne obo- kanem stropa, ki seoa globoko v stene ;n z gotsko slikarsko umet- n no Leibovim oltarjem ter ki- pom Viteza Jurja iz 15. stoletja — je skrajno neprimeren za raz- stavo sodobnega slikarstva. Raz- stavljene slike sodobnih umetni- ških smeri so v odbijajočem kon- trastu z umetninami preteklih stoletij. Ptuj iiotrebuje drug pro- stor za razstave upodabljajočih umetn'ških del. kjer gledalčevega pogleda ne bodo V'3bili še drugi predmeti, smpak le namensko razstavljeni. Skrajna neskladnost med opremljeno dvorano s štukatur- nim stropom m razstavljenimi sodobnim umetniškimi stvaritva- mi — odvrača mnoge umetnike, ki bi radi tudi v Ptuju pokazali svo- ja dela, da se Ptuju izognejo. Ta- ko je Ptuj z bogato kulturno tra- dc.jo in bogato umetnostno zgo- dovinsko dediščino preteklih sto- letij, oropan umetnostnih demon- stracij sodobne umetnosti. Mno- go manjši Slovenj Gradec nas je prekosil in uredil lepo galerijo za občasne razstave, v kateri se vrste razstave druga za drugo. Baš sedaj razstavljajo tam srbski umetniki. Celje je imelo v minu- lem letu osem sl.karskih razstav, Ptuj je imel pred dvemi leti zad- njo. Dolgo vrzel je prekinila raz- stava, otvorjena n^a občinski praz- nik 8. avgusta t. 1. Vprašanje o ureditvi primerne- ga razstavnega prostora za umet- niške razstave v Ptuju, ki ga je upravičeno sprožil dr. Sergej Vri- šar v »Večeru«, smo dolžni re- šiti čimpreje. Morda bo zaenkrat z malimi .s;-edstvi adaptirali na magistratu v drugem nadstropju sejno dvo- rano, kjer bi odstranili neprimer- ne tapete ter lestenec in izrabili prostor za razstavljanje tudi na halkonu dvorane. Preurejena dvo- rana s centralno kurjavo v sre- dini našega mesta bi lahko že le- tošnjo sezono privabila v Ptuj slikarske in kiparske razstavljavce ki bi razstavljali v manjšem ob- segu. Stroške za prireditev raz- stav, bi krila primerna vstopni- na, i Dvorana pa bi služila lahko vse- eno tudi svojemu prvotnemu na- menu po urah, ko bi bile razsta- ve odprte in v času, ko bi pri nas ne bilo razstav. Pozneje, morda čez nekaj let, ko bi lahko na gradu adaptirali v pritličju prostore za vinarsko zbirko, bi lahko primerno uredili stolp ob Dravi, sedaj vinarski mu- zej v razstavišče del upodabljajo- čih umetnikov pa tudi za druge razstave. Morda bi naši; še bolj primerne prostore v kakšni stav- bi v mestnem središču, kakor so jih našli v Slovenj Gradcu Ljubitelji upodabljajoče umet- nosti v Ptuju, ki jih je veliko, kar dokazujejo obiski sedanjih slikar- skih razstav, bodo z veseljem po- zdravili skrb in prizadevanje naše cblasti, predvsem sveta za pro- sveto in kulturo v naši komuni za ureditev razstavnega prostora, ki bi že letos omogočil slikarske razstave v Ptuju. V. Ci L nadzidavo, notrtiiijc na novo urejeno in opremljeno stavbo je pridobilo srednje strokovno šolstvo v Ptuju svoj sodobni center, ki bo lahko desetletja služil namenu. S 1. septembrom 1962 se je za- čelo na šoli v Turnišču pri Ptuju novo šolsko leto 1961/02. Število učencev je v letošnjem letu zelo veliko, saj je na novo vpisanih 48 dijakov, v oddelek za odrasle in pa v tečaj za traktoriste je vpisanih .SO odraslih, skupno torej 78 dijakov. In če prištejemo k te- mu številu še 22 dijakov, ki so na polletni praksi na gospodarskih objektih, je na šoH 100 dijakov, kar je več kot zadovoljivo. Sola ima dvostopenjski značaj, kar pomeni, da lahko absolventi te šole nadaljujejo študij na II. stopnji tj. na srednji kmetijski šo- li. Sicer pa postanejo po uspeš- nem zaključku šole kvalificirani poljedelci, traktoristi in živinorej-1 ci, ki se lahko takoj vključijo vi proizvodnjo, kar je tudi želja šol-| skega kolektiva. I Kot doslej se bo tudi v bodočfej trudil šolski kolektiv dati učen-1 cem čimveč znanja in izkušenj.! Trudil se bo. da bo pozitivno pri-1 zadevanje pri izvajanju naše po-^ litike na področju izobraževanja kar najboljše uresničeval. Novo izobraževalno delo v naši ustano- vi ima nedvomno druge po.£?oje kot ostale ustanove in tudi različ- ne naloge, katere uresničuje naš zavod. Zavedamo se, da naše gospodar- stvo rabi strokovnjake vseh vrst in skupin. Kakovost in priprav- ljenost izpolnitve nalog, kakšne jih bo postavila skupnost, bo v ve- likem odvisna od tega, česar se bodo naučili mladi kadri v šoli. Vpliv šole in njeno vraščanje v neko sredino, zlasti kmečko (kot je to slučaj pri nas), je lahko iz- rednega pomena za razvoj socia- lističnih družbenih odnosov. Novo šolsko leto bo vsekakor nadaljevanje utrte poti preteklega leta, pri tem pa bo še večji pou- darek na kakovosti pouka in po- večanju skrbi za novega človeka, v naši povsem novi družbeni ure- ditvi. Ing. Egon Zoreč \ Bivša vajenska šola raznih strok v Ptuju pred nadzidavo in preureditvijo. Aii veste? 1. Kdaj je izvršila Nemčija napad na Norveško? 2. S kom je sklenil Julij Cezar prvi triumvirat? .3. Kdo Je avtor dram: »Mana Stuart«, »Devica Orleanska«, »Messinska nevesta« in »Wilhelm Teli«? 4. Kateri Je največji planet? 5. Kdo je glavna oseba Kersniko- ve povesti »Testament«? 6. Koliko pol je ena knjigoveška léga ? 7 Kdaj je bil Combe obtožen ve- leizdaje? 8. Kdo je zgradil prvi večji model podmorn ce ? 9. Kateri elementi so najbolj za- stopani v zemeljski skorji? 10. Kaj ie kvadriljon? (EDI) Pregovor na črticah .....TAH 2. TE................ 3. G................ZIJA 4.................T 5.................NO 6. HIMAL............ 7.........D 8.............ZINA 9.........NEHAL 10.....................A 11.........ST........A 12.....T 1. slaščica za bogove, 2. gle- dališče, 5. srednja šola, 4. za- voj, 5. naravno, nepotvorjeno, 6. težko dosegljiv cilj alpini- stov, 7. halogcni element, 8. osnovna enota družbe, 9. visok vojaški čin, 10. dobra lastnoet, 11. zamaknjenost. 12. latinski veznik, Crke na črticah, brane od zpora.j navzdol, dajo star pre- govor, -tf Opozorilo! Naprošamo naročnike, ki nam doslej kljub izterjatvi po pošti zaostale naročnine niso poravnali, naj to store do 20. septembra 1962, sicer bomo list ustavili in naroč- nino izterjali. Isto velja tudi za naročnike, ki živijo v inozei tvu in za tiste, ki so naročili naš list za svojce v raznih krajih PLRJ in v inozem,- stvu. Naročniki, ki so poravnali pol- letno naročnino pri naši blagajnii ali po pismonoših, bodo tekom te-] ga meseca ali v začetku oktobra plačali zaostanek pravtako pismo- nošem. t Glede na stroške za tisk, papir, odpravo in poštnino, izterjavo ini vse ostalo, ne moremo dovoliti,; da bi posamezniki prejemali naft list na zaupanje, nazadnje pa bt imela naša uprava težave in stro'^ ške z izterjavo naročnine. 1 Uprava I vzgoja pri „Svoboif 1" v Ptulu Velik del dejavnosti »Svobode« v Ptuju odpada na glasbeno vzgo- jo mladega naraščaja. Teko že ne- kaj let deluje v Ptuju harmoni- karska šola. Produkcije, mladih harmonikarjev so vzbudile v Ptu- Juju vedno mnogo zanimanja. Šola Je opravila v glasbeni vzgoji mla- dine veliko delo, zlasti ker ga je opravila tako, da п: imela pri tem gmotnih sredstev in koristi. Letos bomo nadaljevali s har- menikarsko šolo, uvedi; pa bomo še pouk gitare in klarineta. Tako bcmo :zvežbali v nekaj letih kader mladih glasbenikov, k. nam bo omogočil pomladitev godbe na pi- hala in ustanovitev glasbeno in teoretično dobrega Jazz ansambla, ki ga Ptuj zelo potrebuje. Pouk bomo začeli 17. septem- bra, vpisovanje pa bo 11. sep- tembra od 9, do 11- ure ter od 13. do 15. ure v gledališču v Ptu- Če bo možno, bomo sčasoma uvedli še pouk drugih pihal, oboe. flavte itd. Za poživitev zanimanja za glas- bo bomo letos organizirali tekmo- vanja »Pokaži kaj veš, kaj znaš«, vendar pa bomo od tekmovavcev zahtevali kvaliteto. Glede instrumentov plač,la šol- nine bodo prijsvljenci zvedeli vse potrebno pri vpisu. Mladina, pridi in se vključi v glasbeno delo »Svobode« Ptuj. F. H. Aneddoti o Pušfeinu ČUDEŽEN OTROK Ko je bil nekoč Puškin pri prijatelju baronu Delvigu na obisku, je omenil ta, da njegov sedemletni sin že pesnikuje. Pu- škina je to zanimalo in bi rad I slišal vsaj eno otrokovo pesem. Tedaj je prišel malček k njemu, mu položil ročice na kolena in je spregovoril počasi, toda brez za- i drege: »Indijandi, Indijandi, Indija, Indijandi, Indijandi, Indija!« Puškin ga je pogladil po laseh, poljubil na čelo in rekel: »Pravi romantik!« PLOSKANJE Malo pred svojo tragično ¿mrtjo je.sedel Puškin v gleda- lišču poleg dveh mladeničev, ki sta se navduševala za hudo pov- prečno Asenkovo, tako da sta ji neprestano ploskala. Puškina ni- sta poznala. Ker igralki ni plo- skal, sta se pogovarjala, da mo- ra biti pravi bedak, ki se na umetnost snloh ne razume. Pes- nik ju je slišal in se naglo obr- nil do njiju in rekel: »Jaz sem Puškin. Zalila ste me in bi lahko dal vsakemu nekaj klofut. Toda ne, tega ne bom storil. Kajti bedasta Asenkova bi se utegnila še domišljati, da ji ploskam.« ¥ Vilenie Upokojenci žele obiskati Vele- nje. Ker pa se teh ni prijavilo zadostno število, vabi društvo 1пт teresente. ki žele videt, ta lep kraj, naj se zglasijo v lokalu Tu- rističnega društva do 12. t. m. Izlet bi bil v nedeljo dne 16. 9. Sprejemamo tudi prijave za vpis v esperantski tečaj za začet- nike. -o- DomaČi sadni sobovi Marsikatera gospodinja napolni svojo shrambo s steklen-cami sad- nih sokov, ki so najboljša osve- žujoča pijača za njeno vedno žej- no mladež. Zato bo moj nasvet veljal tistim, ki so Jim sadn; so- kovi še tuji in še ne vedo, da Je sokovnik eno izmed zelo važnih gospodinjskih pripomočkov in go- spodinji prihrani čas in denrir. Sedaj je še čas, saj prihajajo na trg sadje in sadeži, ki Jih lahko s sokovnikom spremenimo v dob- ro pijačo. Ne mislim razpravljati o samem načinu priprave sadnih sokov, ra- da bi samo gospodinje opozorila na to, da ne bodo nikdar v zadre- gi, kadar bo kdo žejen in kadar jih bo iznenadi] obisk. Sadni sok — malinov ali ribezov, breskvin ali bezgov zmešan z navadno ali mineralna vodo bo razvesel 1 vsa- kogar. S tem, da boste svojim in drugim postregli s sadnim so- kom, jim boste dvojm/ kor stili. S sokovnikom pripravljeni sadni sokovi vsebujejo mnogo vitaminov ki so potrebni človeškemu orga- nizmu. Vedno poudarjamo: da bo- mo zdravi in odporni prot bolez- nim, uživajmo čim več svežega sadja in zelenjave in seveda tudi sadnih in zelenjavnih sokov, ki so pravtako vir zdravja n zadovolj- stva. Morda Se vam bo zdelo, da po- jem preveliko hvalo proizvodom sokovnika, toda meni se pa zdi, da ne morem dovolj poudariti ko- ristnosti in njihove praktičnosti. Ne samo kot pijačo, sadni sok lahko uporabimo za poliv k pudin- gom, pražencem in še k marsika- teri sladici po kosilu se bo sadni sok zelo prilegel. In še sadni sok, kot predjed. Kozarček čistega sadnega soka, serviranega pred jedjo, namesto juhe v vroč h po- letnih dneh bo marsikoga iznena- di 1. Še bolj bo pa morda vaši dru- žini teknila sadna juha, k. Je hitro pripravljena. (Vrelo mleko pod- metemo z žličko med hladno vo- do zmešane moke, da se mleko n» sesiri. Dodamo sladkor, ohladimo in dodamo še poljuben sadn sok.) Še in še bi lahko razpravljali 6 sadnih sokovih, končno pa. sam- jih poskusite in spoznal, boste, da teh pestrih barv sadnih sokov polnih steklen c ne bo nikdar do- volj v shrambi. ^ • T. JL Вгеж pníiieqa lista "ovorili so sproščeno in dolgo \ Ničesar si niso prikrivali, s je vsakdo izmed njih hotel zii Tiore, ki jo prinašajo težki spLm.ii. m k, nadlegujejo človeka tem dlje, čim dlje jo tišči v sebi. Zelo podobni so si bili tudi po tem, kar so občutili in dož.veli. »Ko sem prvič govoril proti svojemu prepričanju in svoji ve- sti, se mi je zdelo, da 'sem sto- pil na neizmerno dolgo drčo in zdrsel navzdol,« je začel pripove- dovati eden izmed tistih, ki so se po osemletnem tavanju po svetu vrnil; v domovino. »Ce prestopiš mejo brez potnega lista tedaj se pvoslovi od svojega ponosa, zakaj I nikdar Se ne m'>reš izogniti la- žem,« je nadaljeval. »No pa prič- nem od kraja. Bal sem mlad in zdrav. N.sem živel slabo. Delal sem v neki mariborski tovarni, kjer sem se seznanil z mnogi- mi ljudmi. Kaj -ad sem prisluš- koval pogovorom o življenju vi tujini. Nekateri so ga slikali tako, drugi drugače. Verjel sem rajši tistim, ki so pripovedovali o krasnih avtomobilih, o zabaviščih in dekletih ter razkošnosti, udob- nosti in samostojnosti. Nisem dol. go okleval. Neke noči sem se skri- vaj pretihotapil v Avstrijo. Naj- prej sem se javil na žandarme- rijski postaji. Kljub sila negosto- Ijubnemu sprejemu, ki sta ga spremljala temeljita telesna pre- iskava in neizrečeno dolgo zasli- vanje, sem upal, da so to le za- četne težave in da bo potem, ko me izpuste, bolje. Dva dni in dve noči sem kot hudodelec prečepel v zaporu, nato so me poslali v Wagno, kjer je tabor.šče za be- gunce. Spet so rne začeli zasliše- vati. Ljudje, ki so prišl. pred me- noj v barake, so mi svetovali, naj čimbolj lažem, ker bom le na ta način lahko prišel do dela in za- služka. Nagovarjali so me. naj za- sliševavcem vztrajno ponavljam, da so me v domovini preganjali, ker nisem hotel vstopiti v Zveze komunistov, da mi niso dali dela, ker sem hodil v cerke\ in da se sploh .nisem strinjal z ureditvijo pri nas. ,Tega ne bi rad govoril,' sem se branil. ,Kakor hočeš. Če boš čvekal kaj drugega, te poš- ljejo domov,' so se mi grenko po- smihali. Prav gotovo tudi oni niso z lahkoto blebetali takih stvari. Neumni mladeniški ponos mi ni pustil, da bi se vrnil v Maribor. Bal sem se, da bi se mi prijatelji rogali. Zeto sem se 'agal, da so me v Jugoslaviji preganjal zaradi drugačnih nazorov in globokege verskega prepričanja. Moledoval naj mi omogočijo potovanje v Av- stralijo. Prošnje mi niso uslišali, pač pa čedalje bolj silili vame, da bi jim čimveč povedal v razme- rah pri nas. Sram me je bilo last- n'h besed in vest m: ni dala miru. Nektga dne je prišel v taborišče mož, ki mi je jel pripovedovati, kako lepo je življenje v tujski le- giji. Obljubljal je v soKo plačo, pokojnino že po petih letih služ- bovanja, udoben letni odmor, mnogo oblek in dobro hrano. Premotil me je in podpisal «iemi mu neke obrazce v francoskem ! jeziku, ne da bi vedel, na kakšne pogoje sem pristal. Spoznal sem jih šele pozneje, ko je bilo pre- pozno. Od tedaj me je razočara- nje spremljalo na vsej težki poti. Mesece in mesece sem se potikal po kasarnah v Zapjdni Nemčiji in Franciji, kjer sem žive večinoma med sam mi Nemc; in se uril ter uč'1 vojaških spretnosti Pred od- hodom v Afriko so nas cepil, oro- ti mnogim tropsk m in drugim na- lezljivim boleznim. Tedaj sem se prvič uprl. Takoj so me obsodili na dvajset dni strogega zapora. .Mnogi legionarji so obupali m se odločili za beg. .Nikdar nismo zve- deli, kakšna usoda je doletela ti- ste, ki so jih ulovih. Govorili pa so. da se jim malokdo izmuzne. V Strassburgu in Marseill'i smo dobivali zelo ='Th^ -n d^' hrano, j nič denarja in cigaret. Nekega 1 dne So nas nagnali na veliko lad- jo in nas po dvodnevni vožnji iz- krcali v Oranu, od kodei smo ta- koj odpotovali v Sid; Ben Abbes, kjer je afriško zb.ral.šče novih legionarjev. Življenje Je postajalo čedalje bolj strašno Nikdar se nismo mogli dovolj odpučiti Ne- prestano smo se unij in vadili.j Kaznovali so nas za vsako ma- lenkost. M.sel na beg ki se je čez dan vrtala po možganih, je zvečer zamrla zaradi želje po spanju n miru Najbolj nas je ubijalo pogosto premeščanje i* kasarne v kasarno, iz Alžirije v Libijo, iz Libije v Indokmo, od tam pa spet v Alžirijo, Postopek proti domačinom, ki se bore zg boljše življenje, nam je popolno-, ma zrahljal živce. Delal sem na- črte za beg, pa me je vselej stra- hopetnost prisilila, da sem se pre-| mislil. Bi! sem pač človek, ki s»i je sem projai. Kdo b; se lahko potegni zame? N'hče, saj nisem imel nobenega dokumenta, bil sem torej poniglavi niče Če bi se rni^ beg ponesrečil, ne bi n kdar več' v del ro.i.stmga krsia šele po dol-i gih osm h letih sem ziabil prihko in se s težavo prebil skozi Itali- jo v domovino. No, zdaj sem tu in težko mi je za čas, ki sem ga zapravil.« Mož Je umolknil, nadaljevala Je dekle, ki je preživljala dekliška leta v neki slovenski vasi Dokler ji fant m pobegnil čez mejo. je bfla srečna kot malokdo »Jokala sem se za nJim in bela sem se zanj,« je pričela. »Po dol- gem čakanju m trpljenju, sem dobila iz .\emčije pismo Fant me je vabil, naj pridem /a njim. N- sem dolgo pomišljala. Vedely sem za človeka, ki spravlja ljudi čez mejo. Zbrala sem denar k: ga Je zahtev>3l, m.u ga dala in res me je spremil prav na kraj, od koder sem lahko smuknila v Avstrijo, V tistem trenutku se mi je zazdelo, da so mi odprta vrata ne vse strani sveta. Zdaj, zdaj, sem m,s- lila, bom že v naročju svojega dragega Hudo sem se zmotila. Brez denarja in listin uboga kot cerkvena mš sem obtičala na tu- ji žandarmer jski postaj.. Orožnik, k- me je stražil, me je neprest'ino moledoval za ljubezen Pr'kazoval mi je obupen položaj, v katerega Dopisujte v TEDNIK PTUJ. 7. SEPTEMBRA 1962 TEDNIK STRAN 5 Uspel VIIL mednarodni sejem vin^ žganih pijač, sadnih sokov in opreme 2. IX. 1962 je bil na Gospodar- skem razstavišču v Ljubljani za- ključen VIII. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, ki je bil otvorjen 25. VIII., 1962. Ne tej tradicionalni prire- d tvi je sodelovalo 244 razstav- ljavcev iz 18 držav m to iz An- glije, Avstralije, Francije, Grči- je, Irske, Itakje, Madžarske, Ma- reka, DR Nemčije, ZR Nemčije, Nove Zelandije, Poljske, Romuni- je, Španije, Švice, Turčije Iti Jugo- slavije. Popoldne na dan otvoritve, 25. VIII. 1962, je obiskal Gospodarsko razstai-išče predsednik Tito s so- progo in spremstvom. Tov. Tito je ob odhodu izjavil: >>Prvič sem s; ogledal takšno se- jemsko prireditev in lahko rečem, da me veseli, ker je na njej za- stopanih tolikšno število držav z vnskimi vzorci. Veseli me tudi, ker se Jugoslavija uvršča med dr- žave^, ki pridelujejo kvalitetna vi- na. Naši vinogradniki imajo dohrg pogoje za proizvodnjo tipziranih vin, morali pa bi imeti za to več smisla. Preveč je istovrstnih vin različnih kvalitet. Z-ato bi se mo- rali proizvajavci vin združevati s ciljem, da razvijejo moderno kle- tarstvo in proizvodnjo enorodnih vrst vina, kajti s sedanjim zao- stalim načinom proizvodnje, ki je še vedno v naših vaseh, ne bomo mogli prosperirati. Zahvaljujoč se ob koncu organizatorjem za spre- jem želim še povedati, da je or- ganizacija sejma zelo dobra.« Rezultati letošnjih ocenjevan; vzorcev vin, žganih pijač, sadnih sokov so objavljeni v uradnem katalogu VIII. mednarodnega sej- ma. Trem mednarodnim ocenjeval- nim komisijam, ki so se sestale v Ljubljani od 16. VII. do 3. VIIL, je bilo predloženih 981 vzorcev in sicer 750 vzorcev vin, 87 vzorcev sadnih sokov in 144 vzorcev žga- nih pijač. Za 750 prijavljenih vzorcev vin je prejetih 175 zla- tih, 467 srebrnih in 45 bronastih medalj. Od 144 vzorcev žganih pi- jač je prejelo 52 vzorcev zlato, 73 srebrno in 10 bronasto medaljo Pri žgan.h pijačah se je podelilo 2 Grand prix in sicer za vinjak podjetja ŽUPSKI RUBIN, Kruše- vac in za maraskino podjetja MA- RASKA, Zadar. Grand prix se po- deljuje samo jugoslovanskim raz- stavljavcem. Dalje je prejelo od 87 razstavljenih vzorcev sadnih sokov 12 vzorcev zlato, 19 srebr- no in 50 bronasto medaljo. vili, meanaroan sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme je obiskalo 84.240 obisko- vavcev. Interesenti za vina, žgane pijače in sadne sokove so se takoj prepričali o kvaliteti in kvantnteti dejanskih zalog. Na sejmu je bila prikazana po- sebna razstava dosežkov jugoslo- vanskih vinogradniških m vinar- skih podjetij. Na 32 panojih je bil prikazan stari in moderni način pridobivanja grozdja in vina, kar je dalo izvrsten pregled stanja jugoslovanskega vinarstva, гако strokovnjakom kakor tudi laikom. Ocenjena v.na in žgane pijače so bile na razpolago obiskovavcem v posebnem oddelku razstavišča, kjer je bila pK>kušnja, zvečer pa je bil odprt veselični prostor, kjer So domača podjetja pogostila o- biskovavce sejma. Radi dobrega uspeha letošnjega sejma je bilo sklenjeno, da bo IX. sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme v letu 1963 in sicer v času od 31. VIII. do 8. IX. 1963. Novi hotel »Petovio« v Ptuju občuduje vsakdo, ki ga je pot zanesla v njegovo bližino < ( Posnetek: J. VrabI) Pred domom v Gaberniku jo zadnia postaja. Rička to prav dobro ve. Vselej veselo poskoči. ko potegne voz na dvorišče. (Posnetek J. Bezjak) ll^istfareiši prevoznik mleka y SIoy. goricah Vsako jutro ob treh .se pri Fran- cu Libernjaku v Gaberniku pri Juršincih prižge električna luč. Ob j pol štirih se imenovani že vsede na koleselj, ki ga potegne kobila Rička in koleselj zdrdra v tiho, megleno, sveže jutro proti Gomili, Grabščinski breg in okolico. Ko- lesa ropotajo in poskakujejo, praz ne kovinske posode za mleko udarjajo druga ob drugo in to Lsvojevr.stno žvenklanje odmeva vzdolž po dolini na vsej poti, ki jo prevali vsak dan znova kole- selj. Prebivavci, ki so doma ob ce- sti, sé prebujajo in vedo za točen čas. Cez pol ure bo Franc zopet 1 nazaj in dotlej mora biti mleko na mestu. Franc Libernjak je s svojim opravilom začel že pred 30 leti. Spočetkoma je vozil mleko, to je bilo še v stari Jugoslaviji, celo v Moškanjce na vlak. Na vprašanje, če j-? kdaj kaj po- sebnega doživel, odvrne Franc, da še ni pozabil dogodka iz zimskega jutra v stari Jugoslaviji, ko je pel ijal mleko v Moškanjce. Tedaj mu je nedaleč od železniške postaje pridrvel naproti tovorni avto s prikolico. Konja sta bila tovrstnih vozil že navajena. Prikolica avto- mobila je bila površno naložena. Predmeti so viseli z nje. Tega sta se konja splašila ter odskočila s ceste, z naloženim vozom in voz- nikom vred. Voz se je prevrnil, posode pa so se razkotalile na vse strani in odprle, da se je mleko razlilo v sneg. Tisti dan mleka iz nabiralnice v Juršincih ni bilo z vlakom v Maribor. Franc je mo- ral razlito mleko plačati, lepe de- narce pa ga je stalo tudi popra- vilo koleslja. Konja sta zbežala in vlekla voz za seboj. Na vso sre- čo je nekdo v Domavi konje za- ustavil. Rička je sedaj navajena na vsa motorna vozila, ne zmede je niti avion. Živimo v dobi, ko so se tudi živali navadile na raz- nolika vozila. Franc upa, da ne bo več zlepa doživel, kar je doživel takrat pri Moškanjcih. Mlekar I'ranc pripelje domov dnevno do 400 litrov mleka. Na- bere ga po raznih manjših vaseh in naseljih okrog Gomile in Jur- šinec in ga spravi na svoj dom. Odtod ga nato odpelje avto ptuj- ske mlekarne. Ne sme zaspati, mora na teren, četudi je tako sla- bo in grdo vreme, čeprav lije kot iz škafa, čeprav je 1 m visolč sneg in zmrzuje pod nosom. Pozimi zapreže sani in na teh je obhod udobnejši. Sliši se le cinglanje zvonca, ki je priti'jen na komatu. Franc je star že preko 63 let. Tudi on bo enkrat upokojen. Kdo ga bo zamenjal? Na vprašanje, kako mu bo, ko bo lahko v ju- trih dalj časa ostajal v postelji, je odgovoril, da bi raje vozil, ker ga delo veseli in ker je nanj na- vajen. Starejšo ženico pri zbiral- nici mleka sem povprašal, kako je z oddajo mleka in kako s kontro- lo, mi je odgovorila, da je Franc strog. »Zbiram mleko, ne vode,« pravi. Pri delu še ni imel doslej resnih težav, kar tudi sam rad po- trdi. Glede samega mleka menijo v ptujski mlekarni pa tudi Franc, da ga je pri nas še vodno prema- lo. Družine na podeželju ga manj porabijo kot bi ga morale, da ga lahko več prodajo ali pa prodajo sir, smetano, maslo in drugo. Naj- več mleka se še vedno porabi za pitanje prašičev. Tudi drugod kot n. pr. v Srbiji, Hrvatski, Bosni in drugod imajo tudi mnogo živine pa je ne pitajo z mlekom, ampak z zrnjem. Pri nas smo preveč raz- vadili živino z mlekom. Zato ni Čebelica koristna prijateljica Icmetijstva Čebelni panji pri Pislakovih v SI apah mnogo mleka za prodajo. Franc bi ga zbral sicer še enkrat toliko kot doslej, če bi ga le dobil. Prevoznik Franc, ki je edini in najstarejši zbiravec mleka daleč naokrog, sploh pa v Slovenskih goricah, naj le bo še zdrav, da bo še dolgo časa lahko zgodaj vsta- jal, hranil in zapregel Ričko in odpeljal v zgodnjem jutru po mle- ko za neznane dojenčke, šolarje in odrasle, za zdrave in bolne, ki so jim mlečni izdelki glavna hra- na. Marsikje še negodujejo zoper če- bele in čebelarje, kot bi to dvoje bilo nepotrebno zlo našega kme- tijstva, ki ne koristi nikomur ra- zen čebelarju, kateremu nosijo če- bele sladek med, vosek, cvetni prah in matični mleček. To bi si- cer ne bilo tako hudo, če bi se te opazke slišale od preprostega, manj razgledanega človeka, ki ni poučen o koristnosti te majhne in marljive žuželke, na žalost to slišimo skoraj od vsakega kmeto- vavca in strokovnjaka v družbeni kmetijski organizaciji. Ali res ti ljudje niso poučeni o rastlinah žužkocvetkah in koristih, ki jih pri njih opravi ta mala in marljiva žuželka? Naj nam bo jasno, da marsika- tera rastlina danes ne bi več ob- stojala, če ne bi bilo te koristne ponekod osovražene čebelice, ki nenehno gara za dobrobit člove- štva. Ze star pregovor pravi, »Brez čebelarstva ni naprednega sadjarstva«. Zato si danes ne mo- remo zamišljati naprednega in do- nosnega sadjarstva, če ne bodo istočasno pospeševali tako omalo- važovancga čebelarstva, ki je po- leg gnojenja in oskrbovanja sado- nosnikov glavni činitelj v proiz- vodnji sadja. Človeku se ne bo nikoli posrečilo opraviti tako te- meljitega opraševanja sadovnja- kov, kot to opravi čebela med svo- jim vsakdanjim nabiranjem cvet- nega prahu, oziroma peloda, ki je tudi za obstoj čebele velike važ- nosti in kot tak glavna in nenado- mestljiva hrana. Čebela daje s svojo marljivostjo 80 odst. koristi kmetijstvu in le 20 odst. oskrbni- ku oziroma čebelarju v proizvod- nji medu, voska, cvetnega prahu in matičnega mlečka. Vendar tudi ta korist ni samo korist čebelarja, temveč korist celotne družbe, saj se ti proizvodi vedno potrebujejo v industriji in zdravilstvu. Kljub vsej koristi, ki jih daje čebela na splošno, pa imajo čebe- larji privatniki, kakor tudi Zavod za čebelarstvo Slovenije veliko- krat težave s svojimi čebelami, bodisi s strani privatnih kmeto- vavcev in s strani družbenih kme- tijskih organizacij, ki jim le nera- di dovolijo pasišča za njihove če- bele. Velikokrat se zgodi, da prvi in drugi nastavljajo vabe za ose in čebele v svojih vinogradih in s tem uničujejo čebele. Kmetovavci trdijo, da nimajo donosa ajde, če je veliko čebel na ajdovih pa- siščih, češ, da čebele posrkajo ves sok in zato ajda ne more roditi. Taka in podobna pojmovanja so napačna, saj je znanost dokazala, da brez opraševanja, ki je povzro- čitelj oploditve pri žužkocvetkah, ne more biti nobenih donosov. Zato si prizadeva Čebelarsko društvo Ptuj ¡n Zavod za čebelar- stvo Slovenije, da se ta napačna pojmovanja odpravijo, k čemur bo pripomogla čebelarska razstava v Ptuju, ki bo v sejni dvorani ob- činskega ljudskega odbora FtiiJ (na magistratu) od 16. pa do 23. £«ptembra tega leta. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure. Zato prosimo prebivavstvo ob- čine Ptuj, da si to zanimivo raz- stavo ogleda, kjer bo prikazan raz- voj čebelarstva od najbolj pre- prostih pa do najmodernejših si- stemov čebelarstva. Prav posebno pa bo ta razstava koristila šol- ski mladini in naj ne bo šole na našem območju, ki ne bi omogo- čila vsaj višjim razredom šolske mladine, da bi si razstavo ogle- dali. Prav posebno se priporočamo občanom, naj prisostvujejo otvo- ritvi razstave, ki bo v nedeljo, 16. tega meseca, ob 9. uri. Naj ne bo čebelarja, ki ne bi prisostvoval otvoritvi razstave. Po otvoritvi bo velika čebelarska veselica z bo- gatim srečolovom v gasivskem do- mu v Ptuju, kjer se boste razve- drili pri dobri kapljici in prigriz- ku po nizkih cenah. S številnim obiskom na razstavi in veselici boste omogočili čebe- larskemu društvu Ptuj, da bo lah- ko vzgajalo nove in mlade kadre v napredne in umne čebelarje, saj je čebela koristna prijateljica na- šega kmetijstva. V. T. KORISTNI NASVETI Hiine ogle in vrata, ki jih radi »obiskujejo« psi, poškropimo z li- zolno ali karbolno raztopino. Oster vonj pse prežene. Ključe, ki so zarjaveli in zato težko odpirajo, namočimo za ne- kaj ur v mešanico tretjine petro- leja in dveh tretjin namiznega olja. Potem jih zbrišemo z mehko krpo in zdrgncmo z drobnim smirkovim papirjem. Ključe, ki težko odpirajo, vendar niso rjavi, navoščimo z malo parafina. Kuhinja. Neprijeten kuhinjski vonj prežcnemo iz rok, če si jih nataremo pod tekočo vodo s so- ljo. Potem jih speremo in dobro namažemo s kremo. Rane uroznine se naglo zacelijo in so tudi varne pred okužbo, če jih takoj namažemo z jajčnim be- ljakom in počakamo, da se le-ta posuši. ^ ..^„.^^ _i ..... Svinčnike na suho črnilo pomo- čimo za nekaj minut v vročo vo- do — potem spet pišejo mehko in čisto. Lahne opekline pokrijemo s kr- po, namočeno v alkohol. Bolečine naglo izginejo in tudi mehurji ne nastanejo. ] sem zabredla in me prepričeval, da mi lahko samo on pomaga. Za uslugo je zahteval mojo ljubezen, toda samo za eno noč. N kdar po- prej nisem toliko duševno pretr- pela. Zdelo se mi je, da bom po- norela. Če sem hotela, da b: prišla do svojega fanta v Nemčiji, mi ni preostalo drugega kot to, da zadovoljim pohlepnemu žandarju. S solzami sem premočita blazino na postelj;, tako sem se borila sama s seboj. Tuj; orožn k je po- trpežljivo čakal, kako se bom od- Icč la. Neke noči, ko ni bilo niko- gar v zaporu, je pr lomastil k me- ni in oropal mojega fanta za vse,- kar sem namenila edinole njemu. Naslednjega dne sem nasilnežu zbežala. Nisem odšla k svojemu fantu. Po strašnem duševnem in telesnem naporu sem se vrnila v domovino, ki ozdravlja vse rane.« Njen glas je zadušilo pritajeno ihtenje. Nekaj časa potem je vla- dal n:\olk. ki ga je pretrgal rhla- den č IZ Ptuja. Pri{x>vedoval je, kot bi bral odlomke iz dnevnika: »Pred d"hrim letom me je dolgo zaoeljevala misel, da b- pobegnil j k sestn, ki je ž.vela v Linzu- Ni- I koli me nI vabila k sebi in v pis- mih se ni hvalila, da se ji dobro godi, toda naš sosed, posebno pa njegov sin, sta mi vedno pripove- dovala, kako je sestra srečna. Za- trjevala sta, da sta bila nekoč pri njej in se na lastne oči prepričala, da živi, kot bi bila sred. Indije Korcmandije. Ko sem sosedoma Dovedal. da bi se zelo rad izučil za mehanika, me nista pustila več pri miru. Prepričevala sta me, da se te obrti lahko dobro naučim edinole v Nemčiji ali Avstriji, kjer so svetovno znani mojstri. Poleg tega me je sosedov s;n nagovoril, da sva ukradla nekemu posestni- ku trideset tisoč dinarjev. Strah pred odgovornostjo me je napo- sled pahnil na pot čez mejo. Av- strijskim orožnikom sem lagal, da so me v Jugoslaviji preganjal, za- radi vere O političnem prepriča- nju sem raje molčal, ker sem bil še tako mlad. da bi lahko podvo- mil; v moje besede. Ko so me za- sliševali in ko sem jim odgovar- jal, so se posmehljivo muzali. .Ali si zelo pcbožen?' me je vprašal nekdo, ki je sedel t;k po- veljnika Ш je govoril po naše. .Kadar le morem, grem v cer- kev, sicer pa zelo pcgosto molm in prebiram sveto pismo,' sem od- vrnil. .Gotovo znaš vse molitve,' je nekam zasanjano zazehal spraše- valec. ,Vse.' .Zmoli na glas očenaš!' je uda- ril vame kakor z topa. Začel sem nekaj jecljati, kajti očenaša n;sem znal. ,Baraba!' je zarjul tujec in mi pomolil pest pod nos. Že sem mis. lil, da me bodo nagnali nazaj čez mejo. pa me le niso. Čez nekaj dni So me izpustili. Sestra v Linzu me je sprejela z velikim razočaranjem in takoj sem spoznal, da ji bom samo v breme. Zaupala me je nekemu duhovniku v Lodovicu, ki mi je oskrbel potni list za Italijo. Ob- ljubil mi je, da se bom v bližini Rima lahko izučil za mehanka. Hvaležno sem ga pogledal in takoj pristal, da odpotujem na jug. Du- hovnik me je ogoljufal, kajti spremno pismo, ki sem ga nosil s seboj, ,je bilo naslovljeno na Te- ološko šolo v Via Appia št. 102. Tako sem kar na lepem postal se- menišnik. Niti počenega groša ni- sem več imel in prav nie si nisem mogel pomagati. Dan in noč so me nadzirali strogi duhovniki. V verski šoli nas je bilo nad sto." Spali smo v dveh spaln.cah, v ka- terih je bilo več kot po petdeset postelj. Vselej se mi je zdelo, da sem v ovčji staji. Kuhale so nam stare redovnice, hlapci so nam stregli in delali na samostanski ekcnom-j;. mi pa smo molili in molili, da so se nebesa odpirala, svobode pa ni bilo. Tu in tam smo lahko šli v gosjem redu na spre- hod Po okolici. Naša psma so strogo cenzurirali. Moril me je grozen dolgčas in domotožje me je stiskalo, da sem si neprestano očital, kako sem ga polomil. Jel sem sitnariti, naj me ;zpuste in naj mi dajo potni list za Jugosla- vijo. Končno sem uspel, da so me vrnili v Avstr;jo. Pred odhodcffn so mi zabičevali, da ne smem ni- komur povedati, da sem bil v ver- ski šoli. V Linzu m; je sestra ku- pila vozni listek do Ptuja Na me- ji so me orožniki spet nagovarjali, naj se vrnem v Rim. Odločno sem odklonil in zahteval, naj me puste domov. Če se ne bi tako postavil, ne bi bilo lahko in težko bi se ubranil. Naposled so se me nave- ličali, me odpeljali na mojo pri Št. llju in me nagnali čez. Nikdar nisem bil tako srečen, kot tedaj, ko sem spet stopil na domača tla.« Po kratkem molku se je oglasil možak, ki je bil onstran meja v štirih najemniškh armadah in iz vsake pobegnil, ker je padel va- nje, da sam ni vedel kdaj. »Pobegniti čez mejo ni lahko, toda vrniti se je včasih sila zamo- tana in zelo težka zadeva,« je pri- čel svojo izpoved. »Če bi hotel opisati vse, kar sem v kratkih le- tih doživel kot begunec iz domo- vine, bi napisal lahko tisoče stra- ni. Vseskozi se me je držala smo- la, najhujše pa sem preizkusil pod fašisti. Neke noči sem brez ficka v žepu sklenil, da se v Braziliji, kamor me je zanesla pot iz Do- minikanske republike. skrivaj ^ vkrcam na neko ladjo, ki me bo odpeljala v Evropo, sem storil ve- liko napako. Zvedel sem da bo ladja odpeljala prot; Italiji, nisem. pa vprašal, čigava je. Ko so me sredi oceana mornarji odkrili, sem zvedel, da so Španci in da je ladja španska. Najprej so me ho- teli vreči v morje, nato se je ofi- cirjem zazdelo, da bi utegnil biti komunistični vohun, jugoslovan- ski, če ne celo ruski, in da se na- meravam vtihotapiti v Španijo. Zaprli so me v hladilnik, kjer sem strahotno prezebal, nato pa so me v Španiji izročili policiji. Romal sem iz zapora v zepor, dokler me naposled le niso peljali na neko delo, od koder sem pobegnil v Francijo, od tam pa v Italijo in nato v domovino. Seveda ni šlo vse gladko m hitro. Tudi ta pot je bila strašna in sila tvegana.« Možak se je oddahnil, ker je tež- ko govoril. S seboj je prinesel te- žak prehlad in naduho. Ko se je sp>očil, je zaključil: »Najbrž bo še komu padlo v glavo, da je bolje zanj. če jo krat- komalo pobriše čez mejo, ker t>o menil, da ga čaka v širokem svetu sreča in blagostanje. Ljudje smo že taki, da nas šele izkušnje izu- če!« Zoran Huddles STRAN 6 TEDNIK PTUJ, SEPTEMBRA 1962 SOBE ISCEM OPREMLJEN OSOBO s posebnim vhodom, plačam po dogovoru. Naslov v upravi. MALO RABLJEN ŠIVALNI STROJ 'Singer« m radio »Te- elas'^ ugodno prodam Vaupo-tič Pavel, Rogoznica 32, Ptuj. PRODAM 48-ba5Tio klavirsko harmoniko Ptuj, Bezjatkova ulica 6/a. KOMPLETNO РОШбТУО sam- ske sobe ugodno prodam. iPtuj, iB^zjaikova ба. RADI SELITVE ugodno prodam гадао pohiátvo. Naslov v upra- vi. VZIDLJIV ŠTEDILNIK z dve- ma pečicama prodam. Vi cava 20. PRODAM SnVO blizu hajdin- eke poeta je. Vpraèajte Roga- ška C. 2. Prodam skwaj nov hišni vodovod. Viiavska pot 19/c. Ptuj Malo rabljen televizor znamke >;R\KÍi Čajevec« prodam. Naslov v uoravi. KUPIM GRADBENO PARCELO v bližini Ptuja, Naslov v upra- SLUŽBE ISCEM GOSPODINJSKO PO- MOČNICO za 7 ur dnevno. Naslov v upravi. Iščem gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe. Vprašajte v sla- ščičarni Vidovič. Dva. vajenca za kovaško stroko sprejemem. Erhat:č Jožef, Ptuj Mariborska 19. V NEDELJO je bila na Rogalki cesti v Ptuju najdena mo¿ka jopica. Vprašajte Zagrebška 20. V torek, 4. septembra je bil na Zagrebški cesti v Ptuju izgubljen dežn: plašč. Najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne Stranic Alojzu, Zg- Pristava 4. , Mestni kino Ptuj 8. in 9. septembra ameriški cine- mascopski film »HUDIČEV UČE- NEC«. Predstave v soboto ob 17,45 in ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15,30, 17,45 in ob 20. uri. Dopoldne ob 10. uri matineja. 11. in 12. septembra domeči film »PESEM«. Predstave v torek ob 15,30, 17,45 in ob 20. uri, v sredo pa ob 17,45 in ob 20. uri. 13. in 14. septembra francoski kriminalni film »NE POKOPAVA SE V NEDELJO«. Predstave ob 17,45 m ob 20. uri. 15. in 16. septembra romunski barvni film »DARCLEE«. Predsta- ve v soboto ob 17,45 in ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15,30, 17,45 iin ob 20. uri. V soboto ob 15,30 in v ne- deljo ob 10. uri bo na sporedu domači film »VELIKO SOJENJE«. Kino »Ruda Sever« Gori- šnica 8. in 9. septembre ruski film »ČLOVEKOVA USODA«. Kino Z«ivr^ 9. septembra češki barvni film »LJUBEZENSKA LEGENDA«. Kino Tomaž pri Ormožu 9. septembra poljski film »RES- NIČEN KONEC VOJNE«. KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU Pomursl(i l