Celje - skladišče D-Per
COtUbb o
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Kozjansko, pesem tebi je privrela
»Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas!
Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas!«
To zven je borbene, mogočne melodije, ki iz Kajuha vrela je v svet, ki svoje žarke znova lije v današnji dan nam spet in spet; v njej boš, človek, našel zmeraj moč, v njej izvir je tistih let, ko rušili smo stari svet...
in v njej je čar in je opoj, ki nove pesnike rojeva in z njimi nam vsak hip — in tudi tu nocoj — boj za naprej,
v ljubezen bratsko izžareva...
Nova pesem in nov čas v sebi nosita spomine, ki segajo v vsako vas in sijejo iz vsake pokrajine ...
V trpljenju zrasel je ponos, v krvi bil rojen in prekaljen zanos ...
In kakor širom naše domovine, imata tudi tukaj, na Kozjanskem — večne korenine!
Poslušala sem spomine tovariša Tita na leta mladosti v Podsredi...
In zasijal je obraz,
zablestelo milijonkrat je ljubljeno lice, ko se zazrlo je v čas,
ki prikrival še dečku — je boleče resnice...
Znova in znova se vračal je v kraj brezskrbnih spominov na vedro mladost, spominov — ki nanje ponosni smo zdaj ...
Na tem območju stopal je udarno, nesebično pot revolucionarno tudi Tone Šušteršič-Tine.
Zmeraj znova obudi spomine v prelepih krajih, kamor rad se vrača, da spomni se na srečna leta Tita, da spet prehodi težko skupno pot, ki je tovariška bila in zmagovita...
Ponos nam prepleta tudi kozjanska vojna leta:
sleherna roka je stisnjena v pest, sleherno srce ima tukaj domovinsko vest!
Ponemčena dežela, postojank je tujih polna: Resevna, Kozje, Planina... in pravzaprav povsod zagozdil tujec je slovensko pot.
Vojna vihra tu resnično je najbolj divjala, herojev mladih, padlih, nam veliko dala... a ukaza fiihrerja ni nemška vojska izpolnila, ker ni iz slovenske zemlje — nemške naredila!
Odred kozjanski branil tu je svoje kraje,
življenja dal za hrabre vstaje —
in prva jugoslovanska armada tu na nemškega
je rajha tla stopila, ko čez Kozjansko —14. divizija borbe je vodila.
In v vseh teh težkih, zmagovitih letih
na stotine je imen,
na stotme ran, krvi, bremen,
na stotine padlih in izgnanih,
na stotine mučenih — a nikoli vdanih,
na stotine izčrpanih — a nikdar poteptanih!
Po vojni pa —
kot bi za trenutek nam bilo vseeno, če živel bo naprej še tukaj mladi rod in če ubiral bo zavednih staršev pot...
Kot bi zares za hip vseeno nam bilo za te
prelepe kraje,
če zaostali so in naš novi čas — ničesar
jim ne daje...
Tu, domovina, smo se pregrešili,
tu in še v mnogih krajih — za trenutek
smo te pozabili,
pozabili smo na zemljo in na kruh in njenih klicev ni ujel naš sluh...
Kalili smo — že prekaljeno čast in pozabili zemljo, ki ji pospešuje rast!
A zdaj smo, kaže, ozdraveli, zdaj — končno — res v srce smo te sprejeli, zdaj bomo — končno — te iskreno Spoštovali, za vso kri, vse žrtve in trpljenje — popolno ti uteho dali...
Želim, da kot Kajuhova tedaj, bi moja pesem moč sejala zdaj: da bi mogočno jo v srca zasadila, brigade delovne bi v kraje pozabljene vodila!
Da brigadir bi vsak sejal v svojem kraju udarno moč in solidarnosti idejo, da bo vse večja nam brigada vzklila, življenju dala smisel —
in v srečne nas ljudi vzgojila!
Da pesniku — heroju — želja bi se izpolnila, da uresničena — dejanj bi pesem govorila, da tudi danes smo tovariši in bratje, da nismo pozabili na trpljenje, da je najglobji smisel vsega moč, ki v domovini združeno — nam dajejo
življenje!
Osem let je od tedaj preteklo,
ko so brigade mladih na Kozjansko prihitele;
razširjene so od takrat,
močnejše, še bolj smele,
saj vasice mnoge pozabljene
z delom svojim so oživele.
Tukaj danes brigadirjev je veliko; iz raznih krajev — skupaj tvorijo prelepo
sliko:
tu delajo vojaki iz kasarne, z njimi so učenci, vajenci, dijaki, brigade združenega dela iz tovarne, krajani, Papovci, prijatelji iz PTT — z brigadirji drugimi v srečno skupnost se
spoje...
Nihče ne vpraša, kdo je kdo, v srcih je preveč lepo...
Skupni jezik našli so v enotni sili, v enotni želji, da bi v hribe spet življenje
povrnili,
da bi pomagali tovarišem v nesreči, če jim le-ta utrip vsakdanjosti prepreči, da bi zgradili nova pota krasna, da bi povsod zvenela pesem glasna!
Najlepša in edina pot je za naprej, da se krepi nam bratstvo v domovini vsej! Gotovo dolga padlim nismo še vrnili, do danes prav gotovo vsega še nismo
naredili;
a zagotovo — med nami trdna vez bo porok
za naprej,
da iz naših rok bo domovina zrasla v
veličini vsej!
In kakor iz Kajuha pesem je privrela, kot je otožno, trpko včasih zazvenela, a vendar v bistvu močna, borbena in smela, tako v nov čas iz njega nova pesem bo
vzcvetela:
Jaz — nisem samo jaz!
Del sem mladine, ki vpenja sile v novi čas — v nenehno gradnjo svoje domovine!
Mi vsi smo del mladosti, ki ne postara se nikdar,
in vse svoje ustvarjalne misli, domovina — tebi damo v dar!
In v tem trenutku
v srcih vseh naj spet prisega zadrhti
mogočna,
prisega mladih:
da ni je sile, ki bi zapeljala mladi rod,
da ne bi tu in v domovini vsepovsod
sledili en sam cilj, edini pravi,
da dali sebe domovine bi napredku in naravi,
da ne sledili bi edino pot,
ki za cel svet nekoč bo zmagovita,
pot, ki v svojem jedru nosi nam
SRCE MARŠALA TITA!
Anka Kolenc
KOZJANSKO, PESEM TEBI JE PRIVRELA
Pod tem naslovom je potekala v soboto, 16. 8. 1980 udarniška akcija na izkopu vodovodnega jarka na področju krajevne skupnosti! Ponikva. To delovno akcijo, na kateri je sodelovalo 750 delavcev, vojakov, mladincev in mladink iz Ljubljane, Celja, Velenja, Maribora ter občanov naše občine, je v počastitev letošnjega praznika občine Šentjur organiziral Občinski svet ZSS ob sodelovanju podjetja za PTT promet Celje, podjetja za avtomatizacijo prometa Ljubljana in krajevne skupnosti Ponikva. Vabilu za sodelovanje so se odzvali brigadirji ZMDA Kozjansko 80. Povedati je namreč treba, da je zadnja tri leta že tradicija, da v času trajanja MDA Kozjansko organiziramo enodnevno udarniško akcijo, na kateri sodelujejo poleg brigadirjev in občanov naše občine še delavci PAP iz Ljublane, podjetja za PTT promet Celje in vojaki iz mariborske garnizije ter kasarne Boris Kidrič iz Ljubljane. V letošnjem letu pa smo to u-damiško srečanje vsebinsko še razširili prav zaradi tega, ker je sovpadalo s praznovanjem občinskega praznika.
V	okviru prireditve je bila v izložbah blagovnice Merx priložnostna razstava, s katero so u-deleženoi akcije skromno, a vendar na domiselen in preprost način prikazali brigadirsko življenje na Kozjanskem in predvsem s slikovnim materialom obudili spomin na vsa svoja dosedanja srečanja.
Naporno delo na trasi, je trajalo od 7. do 13. ure. V tem času je bilo izkopano 1.650 m vodovodnega jarka, položeno 250 m vodovodne cevi in delno zasuto 350 m jarka; vrednost o-pravljenih ded je po oceni strokovnega izvajalca približno 34 starih milijonov din. Nato je bilo pri osnovni šoli Ponikva tovariško srečanje in kosilo, za katerega so poskrbeli kuharji občinskega štaba TO. Ob 17. uri pa se je pričela osrednja prireditev ob zaključku enodnevne delovne akcije na prostoru v novem mestnem jedru Šentjurja, katere so se poleg udeležencev akaije udeležili še predstavniki družbenega in političnega življenja naše in sosednje šmarske občine, delegati in gostje, ki so prisostvovali svečani seji občinske skupščine in prebivalci Šentjurja. Vse zbrane je najprej v imenu organizatorja pozdravil sekretar Občinskega sveta ZSS Miran Koren, M je na kratko o-pisal potek akcije in se vsem udeležencem zahvalil za sodelovanje. Zatem je zbranim spregovoril tovariš Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS, ki je obudil spomine na svoje obiske v naših krajih in preko tega prikazal velik napredek, ki je na vsakem koraku viden v naši občini zadnja leta.
V	svojem prostem in prisrčnem govoru je izrekel priznanje delovnim ljudem in občanom naše občine za dosežene rezultate, ob tem pa med drugim poudaril, da še tako velika materialna pomoč širše slovenske in jugoslovanske skupnosti ne bi mogla dati takšnih rezultatov, če ne bi bili v prvi vrsti delovni ljudje in občani Kozjanskega sa-
mi pripravljeni in odločeni vlagati znatne napore za svoj razvoj in napredek. O tem, kot je dejal, pa se lahko prepričamo na vsakem koraku na Kozjanskem. Zbrane je opozoril tudi na aktuelne naloge, ki jih moramo v tem izpeljati v naši družbi še zlasti na področju stabilizacije našega gospodarstva h katere uspešni in dosledni realizaciji mora vsak delavec in občan prispevati svoj delež. Med zbranimi je ta govor tovariša Šetinca zapustil še posebno močan vtis, še zlasti pa tisti del, v katerem je opozoril, da se dajmo danes nečemu odpovedati, da bomo jutri še boljše živeli.
Po pozdravnih besedah in govoru sekretarja predsedstva CK ZKS so udeleženci združene de-
Pri vsem izrednem napredku bioloških in drugih znanosti ter razvoju tehnike in tehnologije ostaja plodna zemlja slejkoprej edini pomemben substrat za pridelovanje hrane in kot takšna predstavlja naravni vir. To hkrati pomeni, da bodo tradicionalna »ruralna« območja tudi v prihodnje ohranila značaj proizvodnega prostora z vsemi fizičnimi in družbenimi razsežnostmi, ki so v njem zajete. In teh je več, po značaju so raznovrstne, zaradi česar pomeni celovito razreševanje kmetijskega prostora obravnavo večplastne problematike. V okviru tega posvetovanja se izpostavljajo kot prvenstveno pomembni trije sklopi med seboj vzorčno-posledično povezanih vprašanj :	gospodar-
ski, kulturni in ekološki.
Pomen plodne zemlje za prehrano, njene gospodarske, politične, strateške in druge važnosti danes prav gotovo ni potrebno posebej poudarjati. Spoznanja o tem so postala aksiom v naših razmišljanjih o prostoru in stalnica naših deklaracij vsake vrste. Toda potrebno in neodložljivo je razpravljati o ure-sničevalnih vidikih teh spoznanj, o tem, kako se naj ona opredmetijo, da bi tehtnost te sestavine našega prostora dobila ustrezno pomensko težo v prostorskem gospodarjenju. Kajti dejanski prostorski razvoj gre močno mimo teh ugotovitev in to tudi na najpomembnejših območjih z obdelovalno zemljo, ki so življenjskega pomena za kmetijsko proizvodnjo.
Dolgoročna prizadevanja v naši republiki stremijo za tem, da bi dosegli nekaj čez 80-odstotno samopreskrbo s hrano. Zato bi morali obdržati sedanji fond obdelovalne zemlje, predvsem njiv v ravninskem svetu, k čemur bi bilo treba dodati tudi okrog
40.000	ha z melioracijami pridobljenih površin. Vendar pa dosedanji razvoj in tekoči trendi kažejo, da bo treba korenitih sprememb v prostorski politiki in njenem izvajanju, da bomo resnična dogajanja uskladili s teoretičnimi spoznanji in deklarativnimi cilji.
V pregledu dejavnikov, ki vplivajo na pozidavo zemlje ne bi
lovne akcije Kozjansko 80 izvedli recital pod naslovom: Kozjansko, pesem tebi je privrela, katerega je prav za to priložnost napisala pesnica — samorastnik Aidsa Kolenc iz Vač pri Ljubljani in katerega v današnji številki Utripa v celoti objavljamo.
Ob koncu velja poudariti še naslednje: udeleženci in prisotni gostje so na zaključni seji organizacijskega odbora združene delovne akcije Kozjansko 80 u-golovih, da je opravljena akcija v celoti opravičila svoj namen, tudi v ekonomskem smislu, predvsem pa ponovno potrdila pravilnost pred tremi leti sprejete usmeritve sodelujočih, da tudi s takšnimi enodnevnimi u-darniškimi akcijami združeno
smeli spregledati pojava, ki je sicer droben, a množičen, namreč gradnje enodružinskih hiš. Žal je ta pojav v vseh njegovih pri nas, a nedvomno je eden največjih porabnikov zemlje v razsežnostih premalo raziskan sferi urbanizacije, saj že dober čas p>o obsegu prekaša s kolektivno zidavo pridobljen stanovanjski fond. Njegov edinstveno širok razmah je v veliki meri pogojen z ohranjeno drobno zemljiško p>ose9tjo, ki nima več ekonomske funkcije in se zemlja iz nje zlahka odtujuje zaradi lastnih potreb ali pa špekulacij. Slednje vprašanje se seveda pojavlja tudi pri večjih posestvih spričo gospodarsko nezanesljivega položaja, zlasti ostarelih kmetovalcev.
Neposredno nastajajo izgube plodne zemlje torej s pozidavo na račun omenjenih prostorskih dejavnosti, pri čemer bo v prihodnje najbolj čutiti oporečnost povečanje razmestitve industrije na plodni zemlji. Razvojne zakonitosti v industriji spričo izredno hitrega napredka tehnologije terjajo vedno krajše cikle v razširjeni reprodukciji. In ker je naša industrija sestavljena pretežno iz manjših in razpršenih zmogljivosti, bo njeno preraščanje v konkurenčno, produktivno dejavnost terjalo nove naložbe in večanje serij in modernizacijo obstoječih enot. In širjenje bo praktično neustavljivo
pomagajo pri hitrejšem reševanju izgradnje infrastrukturnih objektov v občini Šentjur.
Ta ugotovitev bi morala biti spodbuda tudi nam samim, da bi skozi celo leto organizirali solidarnostne udarniške akcije skupno, združene, ne glede ali gre za objekte v KS, v kateri živimo, ali v sosednji. Ta oblika medsebojne solidarnosti je bila še ne tako davno naša vsakodnevna praksa, zadnja leta pa smo jo kar preveč zanemarjali. Prav je, da se danes vprašamo, ali smo jih tudi resnično povsem pozabili. Morda pa manjka samo spodbuda nekoga. O tem zadnjem pa velja razmisliti, kaj ne?
M. K.
in se bomo tako v nepx>sredni prihodnosti srečevali s takorekoč nerešljivimi dilemami med nujnostjo posodabljanja industrije in čuvanjem plodnih tal.
To je seveda perspektiva, ki zahteva skrajno odgovorno zemljiško politiko in njeno izvajanje. Že omenjeno gradivo navaja, da približno 50 % poseljenih površin v Sloveniji leži na kmetijskih zemljiščih in da je bilo doslej pozidanih približno 10 % najboljše kmetijske zemlje. Ker pa letno pozidamo skupaj okrog 1200 ha, od česar veliko na kmetijskih površinah, je neodložlji-vost korenitih sprememb na dlani.
V našem primeru gre prvič za to, da je na sploh zazidava premalo strnjena, kar posebno velja za stanovanjsko gradnjo. Naslednje in ključno vprašanje je v tem ,da zaradi kratkoročnega interesa npr. industrijske ali stanovanjske gradnje izriva ^kmetijstvo iz najboljših območij. Tako izgubljeno zemljo naj bi nadomestili z melioracijami. Zato investitorji odvajajo odškodnino od m2, ki se namensko izbira pri vodnih skupnostih za pridobivanje novih zemljišč. Sodim, da je treba to institucijo temeljito kritično pretresti in povsem prenoviti. Zato je več razlogov. Prvi in glavni je v tem, ker spodbuja škodljivo nepovratno odtujevanje najboljše zemlje. Drugi družbeno škodljivi vi-
Kmetijski prostor njegove gospodarske, ekološke in kulturne razpotnice
dik je v tem, ker se je kmetijstvo zaradi tega prisiljeno seliti na manj produktivna tla, kjer mora še dolga leta vlagati v izboljšanje tal, kar vse zmanjšuje njegovo ekonomsko učinkovitost in konkurenčno sposobnost. Tako nastaja dvojna družbena izguba — izginja dragoceni naravni vir in zmanjšuje se obseg pridelovanja. V tej formalno urejeni, a vsebinsko sporni situaciji, pridobiva en sektor, izgublja pa družba. Edini smiselni izhod iz tega paradoksa je, da si investitorji v bodoče pridobivajo zemljišča za zidavo z melioracijami. Te bodo namreč za gradbene namene cenejše in enostavnejše in ne bodo zahtevale dodatnih vlaganj za obratovanje kot v kmetijstvu. Podobno bi veljalo za gradnjo manjših stanovanjskih enot, ki bi jih bilo treba usmerjati izključno na nerodoviten svet in na pobočja.
Mimo neposrednih izgub z zazidavo prihaja še do drugih negativnih pojavov in sicer do odtujevanja zemljišč od tržne proizvodnje. K temu veliko prispeva gradnja komunikacij,, energetskih vodov, nesmotrno širjenje naselij, pri čemer se zmanjšujejo območja ali postajajo teže dostopna in tako manj primerna za sodobno mehanizirano proizvodnjo. Dodatna problematičnost tega pojava je še v tem, ker razkosana zemljišča spričo zmanjašne vrednosti za kmetijsko rabo postajajo bolj potencialna za pozidavo. Poseben primer takega odtujevanja so poletne hišice na kmetijah oz. v vinogradniških krajih na viničarijah. Po tej poti gredo v izgubo številne kvalitetne lege, katerih pridelki niso deležni sodobne tehnologije vinskih kleti. S tem pa se zmanjšuje tržna proizvodnja na območjih, kjer imamo izrazite komparativne prednosti, celo na svetovnem tržišču (npr. štajerski vinorodni okoliš).
Naravno je, da krajini daje poseben pečat razmestitev poselitve v njej in da ta praviloma soustvarja kulturno krajino le tedaj, ko se ravna po naravo-slovno-ekoloških zakonitostih, o čemer priča naša ruralna dediščina tako rekoč na vsakem koraku.
Učlovečenje človeka je bil dolgotrajen proces, ki še ni zaključen. Obeležuje ga pa ne samo naraščanje njegove sposobnosti, da se eksistenčno osamosvoji od naravne stihije, marveč tudi umna, z naravo usklađena organizacija dela in bivanja. V njej so se, čeprav ob skrajno napetem boju za obstanek, izoblikovale vrednote, ki jih danes nesporno dojemamo kot dobrine kulturne dediščine. Vedno znova pa se zastavlja vprašanje, ali jih ohraniti in če da, na kakšen način? Za razliko od grajene dediščine večina kulturnih obeležij naših krajin dolguje svoj nastanek gospodarskim dejavnikom. Struktura prostora, kakršno smo zatekli v tem stoletju, je nastala na temelju sedaj že preživelih, zvečine ročnih proizvajalnih sredstev. Nov ruralni prostor jutrišnjega dne pa bo moral dobiti zgradbo ki bo omogočala visoko stopnjo mehanizacije in tudi avtomatizacije. Spremenilo se bo njegovo merilo, velikost obdelovalnih enot in osredotočal se bo predvsem na ravninski svet. Sedanji tradicionalni ustroj ruralnega prostora se bo še komaj kje lahko ohranil v razmerah ekstenzivnega gospodarjenja. Zelo pomembno bo zato prizadevati si, da bo nastajanje novega potekalo ne samo v znamenju gospodarskega interesa pridelovanja hrane, marveč tudi v iskanju uravnovešenega razmerja do ekoloških značilnosti slovenskega prostora in z razvijanjem kulturnih obeležij v novih vzorcih modeme ruralne krajine.
Dušan Ogrin
ljubljanska banka
POSOLVANJE S TEKOČIMI RAČUNI
Tekoči račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak občan SFRJ, ki ima redne prejemke — osebni dohodek ali če stalno poslovno sodeluje z banko.
Poleg čekov za plačevanje blaga in storitev ter za dvig gotovine, lahko kot imetnik tekočega računa uporabljate še razne druge možnosti brezgotovinskega poslovanja, posebno pripravno pa je trajno pooblastilo za plačevanje ponavljajočih se obveznosti. Pri tem banka samostojno nakazuje z vašega teko-
čega računa denar za plačilo različnih naročnin, obrokov za posojila in drugo. Ker lahko trajno pooblastilo predvsem v gospodinjstvih prihrani veliko časa, je Ljubljanska banka pripravila tudi prirejeno mačico tekočega računa, ki je namenjena le za poslovanje s trajnimi pooblastili.
Skrbi, da bi pri toliko različnih načinih poslovanja izgubili pregled nad porabljenim denarjem, so odveč. S pomočjo talonov, ki ostanejo v čekovnem blanketu za vsak izdani ček, si lahko ustvarite popoln pregled nad izdatki, banka pa vam za
kontrolo lastne evidence pošilja redna obvestila.
Takoj ko na račun prispe prvo nakazilo, dobi imetnik čekovno^ karto in blankete in lahko začne s čeki plačevati svoje izdatke, uporablja pa lahko tudi vse druge načine brezgotovinskega plačevanja, ki jih tekoči račun omogoča.
S sredstvi na vašem tekočem računu lahko razpolaga tudi druga oseba, če jo za to pooblastite.
Imetnik tekočega računa lahko ob ustanovitvi ali kdaj kasneje pooblasti za razpolaganje s sredstvi na računu tudi drugo osebo. Pooblaščena oseba dobi čekovno karto in blankete in povsem samostojno posluje s sredstvi na računu.
Kako plačujemo s čeki?
Ček povsem enakovredno zamenjuje gotovino, zato je potrebno pri uporabi upoštevati pravila, ki zagotavljajo varnost imetniku in banki.
Pravilno izpolnjen ček vsebuje:
—	kraj in datum izdaje;
—	znesek s številko in besedami;
—	ime in naslov upravičenca;
—	podpis imetnika tekočega računa.
Občan, ki s čekom plačuje, mora k čeku priložiti na vpogled še čekovno karto. Z enim čekom je mogoče poravnati račun od 30 do največ 3000 din, za večje zneske pa je potrebno izpolniti več čekov.
Kako s čeki dvigamo gotovino?
Postopek za dvig gotovine, ki je še vedno potrebna za razne drobne izdatke, je enak kot pri plačevanju s čeki. Le v rubriko upravičenec se namesto imen in naslova vpiše besedi »meni osebno«.
V svoji enoti banke lahko imetnik vnovči posamezne čeke na neomejen znesek — v okviru sredstev na računu. Do 3000 din s posameznim čekom pa je možno dvigati gotovino tudi v vseh bankah v Jugoslaviji, v poštnih hranilnicah na področju Reke, Šibenika, Slovenije in v večini mest v Vojvodini.
Plačilo s čekom — popoln pregled nad izdatki
Pri vseh možnih načinih plačevanja, ki jih tekoči račun omogoča, se marsikdo boji, da bi izgubil pregled in potrošil več, kot ima. Pa vendar se je takšni možnosti prav lahko izogniti. Stanje sredstev na tekočem računu spremlja banka in obvešča imetnika z izpiski vsak mesec, na posebno željo tudi trikrat mesečno. Ker lahko mine od izdaje do prispetja čeka v banko do petnajst dni, je potrebno, da si imetnik tudi sam beleži porabo sredstev na računu. Izpiski pa so namenjeni predvsem za kontrolo lastne evidence in kot obvestilo o vseh tistih spremembah na računu, ki jih imetnik ne opravi osebno. Poleg starega in novega stanja na tekočem računu ter nakazil je v izpisku natančno naveden tudi celoten promet v breme računa, ki obsega plačila s čeki, izplačila čekov v gotovini ter vse prenose na druge račune, ki jih po pooblastilu opravi banka.
Tekoči račun varčuje za vas
Čeprav je namenjen predvsem za plačevanje vsakodnevnih izdatkov, je s tekočim računom mogoče tudi varčevati. Banka obrestuje sredstva na računu po enaki obrestni meri kot hranilno vlogo na vpogled, pri tem pa je ves denar imetniku pri roki kadarkoli — z enostavnim podpisom čeka.
Osnovni namen našega sestavka o poslovanju s tekočimi računi je seznaniti kar najširši krog občanov o postopkih in prednostih poslovanja s tekočimi računi v okviru Ljubljanske banke Združene banke Ljubljana.
Zato pričakujemo, da boste ob prebiranju tega članka spoznali prednosti poslovanja s tekočimi računi in se v okviru vaše OZD oziroma delovne skupnosti odločili, da boste v bodoče prejemali OD oziroma druge prejemke na tekoči račun.
**********************
KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR TOK
Šentjur, dne 18. 9. 1980
OBVESTILO
s katerim obveščamo vse kmetijske proizvajalce, da velja od
9.	septembra 1980 dalje nova cena za živino.
Ekstra kakovost	47,60
I.	46,00
II-	44,35
Manj kvalitetno MG	41,07
Teleta za zakol	53,80
Teleta za pitanje	(bikci) do 75,00
(od 22. 9. dalje)
Teličke za pitanje do 65,00 (od 22. 9. dalje)
Premije za privezovanje telet še ostanejo v višini 1.000 din po komadu. Pospeševalci in kontrolorji bodo premiranje opravljali od 15. septembra do 5. oktobra
1980.	Rejci lahko prijavijo teleta za premiranje tudi v pisarni pri pospeševalcu.
Proizvajalce mleka opozarjamo na spoštovanje pogodb o oddaji mleka in telet, ker na nekaterih področjih že plačujemo kršiteljem mleko kot nepogodbe-no po nižji ceni.
TOK Šentjur
oooooooooooooooooooooo
Občinska konferenca ZSMS Šentjur pri Celju
RAZPISUJE
tekmovanje mladincev pod imenom: MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI s kvizom znanja TITO — PARTIJA — REVOLUCIJA.
Tekmovanje bo 8. novembra. Sodeluje lahko vsaka OO, ekipa pa šteje 6 članov. Prijave pošljite na občinsko konferenco ZSMS Šentjur. Ob prijavi boste dobili material in natančnejša navodila.
**********************
Tukaj živijo pridni in dobri ljudje
Nova cesta v
O	krajevni skupnosti Šentjur — okolica je bilo že veliko napisanega, toda tokrat vam posredujemo enourni potopis.
Svoj sprehod smo začeli v vasici Brezje pri Slomu, ki je najbolj na sevem, zaključili pa na zahodnih obronkih Resevne.
Ko se pripelješ na lepo asfaltno cesto, se med plantažami jab-
lan odpre brezjanski svet. Med drevjem stojijo trdne kmetije. Zanimivo je kužno znamenje, ki je še dobro ohranjeno. Krajani so s skupnimi močmi asfaltirali cesto. Pomagali so jim KS, KCS ter združeno delo.
Malo pred vasjo se na desni strani odcepi cesta za vas Vrh pri Grobelnem, ki pelje do
Makadamski del ceste Vrh — Stopče
Stopč. Pokrajina je zelo slikovita. Škoda, da je cesta makadamska. Šele strmina v vasi Vrh pri Grobelnem je asfaltirana.
Nato prideš na Grobelno. Onstran železnice stojijo prometna znaka — omejitev hitrosti — 30 km in naj večja dovoljena skupna teža 4 t. Krajani menijo, da bi ju bilo treba povečati, da bi ju vozniki lahko videli. Tod namreč vozijo tudi avtobusi in težka tovorna vozila.
Na vrhu Tratne so zgradili rezervoar. Vanj so napeljane vodovodne cevi iz Črnolice. Voda pa mora priteči še pred zimo. Pridobitev pitne vode je zelo po-
membna za ta kraj. Vsa dela so dobro opravljena. Občani so vložili veliko truda. Pomagali so jim delavci Ingrada — TOZD Šentjur in MDA Kozjansko 80.
V vaški skupnosti Nova vas so občani tudi zelo delavni. Lepo so uredili sosesko. Napeljali so kanalizacijo. Sanirajo hudournik. Nameravajo še urediti javno razsvetljavo. Postavili bodo tudi javno telefonsko govorilnico.
Vaščani v Čmolici so dobili asfaltirano cesto.
V Podgorju (pri Zdolšku) so popravili most. Tudi prebivalci Kamena bi radi imeli asfaltirano cesto; sedaj imajo z gramozom posuto cesto. Asfaltirana cesta vodi le v Gorico.
Prav tako načrtujejo v Krajnčiči, v Bezovju in za odsek ceste od Plahuta — Lenasi proti Ponikvi.
Na Rifnik (do Hajnškovega vinograda) pelje nova asfaltna cesta. Občani so veliko pripomogli k tej pridobitvi. Pomagali pa so jim KS, KCS, združeno delo in kulturna skupnost. Tako je zgodovinsko pomembni Rifnik povezan s svetom.
V Jakobu so uredili kanalizacijo. To bi bilo potrebno storiti še kje drugod.
Občani Krajnčiče in Vrbnega so sanirali most pri Novakovem mlinu. Pri delu so pomagali Novakovi, KS in »NIVO« iz Celja.
Pred novim letom bodo prebivalci Vrbnega dobili nov vodovod. Tako bo to področje postalo zanimivo za novogradnje.
Ta izlet po naši krajevni skupnosti je pokazal, da je še veliko
Nov rezervoar v Tratni
Cesta na Ritnik
makadamskih cest, neurejenih kanalizacij. Treba bo napeljati še več vodovodov, urediti soseske, javno razsvetljavo, večnamenske prostore, avtobusne postaje, telefone, javne telefonske govorilnice. Potrebno bo z gramozom posuti nekatere ceste, meliorirati zemljišča. Skrbeti bomo morali za čisto okolje.
Občani bodo morali sami vložiti še veliko dela. Bližnji zbori občanov bodo pokazali, za kaj
se bodo občani odločili, za kaj bodo namenili bodoči samoprispevek.
Dolžnost nas v KS je, da prisluhnemo volji in želji prebivalcev, da z njimi sodelujemo in da uresničujemo ustavno načelo, da je krajevna skupnost osnovno gonilo samoupravljanja, soodločanja in kreator občanovih pravic in obveznosti.
Alojz Arlič
Lepo urejeno naselje
Šentjur pri Celju
Srednjeročni program gradnje stanovanj je izpolnjen
V dneh pred šentjurskim občinskim praznikom se je v novi stanovanjski blok v soseski Pesnica vselilo 47 družin v devet trisobtnih, 28 dvosobnih in 10 enosobnih stanovanj. 11 stanovanj so kupile delovne organizacije, 36 pa je solidarnostnih. Izgradnja tega zadnjega bloka je stala 32 mil. din, kair pomeni, da je bila cena m2 stanovanjske površine s komunalno ureditvijo približno 12.000 din.
Plan izgradnje družbenih stanovanj za to srednjeročno obdobje je predvidel 240 stanovanj, zgrajenih pa je bilo 243, in to
celo štiri mesece prej. Mnogo denarja je bilo vloženega tudi v vzdrževanje obstoječega stanovanjskega prostora. Poleg družbenih stanovanj je bilo s srednjeročnim programom predvidenih 125 zasebnih enostanovanj-skih hiš, kar pa je bilo prekoračeno za več kot dvakrat.
Trenutno je v gradnji 48 stanovanjski blok, v katerem bo v pritličju pet poslovnih prostorov, in sicer poleg Merxovega motela na desnem bregu potoka Pesnice. Blok bo končan v naslednjem letu.
Rečnik Ernest
Šentjur pri Celju
Bogat izlet upokojencev
Odbor šentjurskega občinskega društva upokojencev je skupno s svojimi poverjeniki, ki so v vseh krajevnih skupnostih občine, obiskal zamejsko Koroško.
Po prehodu meje na Holmcu jih je pot vodila po lepi dolini Podjune, posejani z velikimi njivami silažne koruze in raznih vrst zorečih žitaric. Mogočni sivi in razbrazdani greben Pece na jugu jih je spremljal precej daleč v notranjost doline. V Celovcu, glavnem mestu koroške dežele so bili izletniki seznanjeni s slovenskimi kulturnimi, prosvetnimi in gospodarskimi ustanovami. Pot jih je vodila naprej
na Gosposvetsko polje, kjer so si ogledali vojvodski prestol in mogočno cerkev Gospe Svete, ki sta živa pomnika obstoja slovenstva na Koroškem.
Mimo koroškega dragulja, Vrbskega jezera, kjer je mrgolelo turistov, so se izletniki odpeljali proti Beljaku ter od tam po dolini Žile proti Trbižu v Italiji. Da tu ni manjkalo drobnih nakupov, je seveda razumljivo.
Izredno lepo in toplo avgustovsko vreme ter mnogi bogati vtisi iz prelepe koroške dežele so navdušili in hkrati obogatili naše izletnike.
E.	Rečnik
O
Tudi jaz se vam oglašam z nekaj vrsticami.
Že dolgo sem pričakovala, da se bo kdo izmed krajanov krajevne skupnosti Blagovna, posebno pa iz Goričice in iz Pro-seniškega, javno zahvalil krajevni skupnosti Blagovna, ker nam je zasvetila javna razstveljava. Tega smo zelo veseli, saj je luč zelo pomembna. Obljubili so nam tudi, da bodo uredili avtobusna postajališča. Tega se bodo močno razveselili zlasti delavci, ki se vozijo z avtobusi na delo. Tako jim ne bo treba več čakati na dežju ali v snegu. Krajevna skupnost Blagovna je po svoje revna, saj nima trgovine. Mnogo pa je bilo že urejenega. Asfaltirali so cesto in napeljali vodovod. Do Blagovne vozi lokalni avtobus. Želeli bi, da bi podaljšali to progo vsaj do prve Goričice in to vsaj dvakrat ali trikrat na teden, ker bi drugače mogoče ne bilo dovolj potnikov.
Vas lepo pozdravlja Rozi Mihelčič, Goričica
OKTOBER 1980
4.	10. 1980 ob 20. uri, 5. 10. 1980 ob 18. uri: SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA — nemško-jugo-slovanski vestem film. Režija: Harald Reinl. Igrajo: Lex Barker, Pierre Brice.
11.	10. 1980 ob 20. uri, 12. 10. 1980 ob 18. uri: DEMON AVTO-STOPA — italijanski avanturistični film. Režija: Carlo di Palma. Igrajo: Claudia Cardinale, Monica Vitti.
12.	10. 1980 ob 10. uri matineja ameriške risanke PINK PANTER
18.	10. 1980 ob 20. uri, 19. 10.
1980	ob 18. uri: KIT UBIJALEC ameriški film. Režija: Michael Anderson. Igrajo: Richard Harris, Charlotte Rampling, Will Sampson, Bo Derek.
25. 10. 1980 ob 20. uri, 26. 10. 1980 ob 18. uri: V KLANCU NEVADE — ameriški vestem film. Režija: Tom Gris. Igrajo: Charles Bronson, Ben Johnson, Jill Ireland.
Požega - naša pobratena občina je praznovala
22. septembra je praznik Požege — naše pobratene občine, dan ko je bila pred 39 leti na samem začetku naše narodnoosvobodilne vojne prvič osvobojena. To je bil tudi začetek svobodne Užičke republike, takrat edinega svobodnega ozemlja v okupirani Evropi. Prav zato ima ta dan tako za nas vse, še posebej pa za prebivalce Požege, te bojevite in ponosne ljudi, zgodovinski pomen.
Svoj praznik so obeležili z več delovnimi zmagami, ki so rezultat velikih naporov, odpovedovanj in prizadevanj delovnih ljudi in občanov Požege. Prav tako kot mi, je bila tudi Požega do nedavnega nerazvita občina, zato so imeh veliko problemov predvsem na področju komunalne ureditve. Te pa rešujejo na dokaj poseben, morda pa tudi poučen način. Namreč pred petimi leti so razpisali krajevni samoprispevek v višini 5 % od OD in 30 % od katastrskega dohodka. Tako zbrani samo-prsipevek so najprej vložili v gradnjo industrije, kot kreditna sredstva, denar ki se nateka iz odplačevanja kreditov pa porabijo za komunalno opremljanje. In to učinkovito, saj so samo v letošnjem letu z asfaltom prevlekli 43 km cest, vse širine 6 metrov. Pri tem se maksimalno angažirajo tudi prebivalci sami, pa tudi v občini so napravili vrsto, za naše pojme, specifičnih prijemov. Vse lastnike traktorjev s prikolico so oprostili plačila davka na traktor, istočasno pa jih obvezali, da opravijo določeno število prevoženih ton kilometrov. Podoben način so u-brali tudi za privatne avtoprevoznike. K vsem tem delu pristopajo načrtno in daljnogled-no, saj so sprejeli v občini odlok, ki zavezuje, da ne more biti nobena rekonstrukcija ceste, ki se opravlja s sredstvi samoprispevka in družbenimi sredstvi ožja od 6 m in s točno določeno podlago, četudi ostane v makadamski izvedbi. Tako pravočasno odpravijo kasnejša širitvena in druga dela pred polaganjem asfalta.
Pri prebivalcih je želja za napredkom izredna, to se odraža predvsem v pripravljenosti, da sodelujejo z lastnim delom in pa v veselje ob delovnih zmagah, ki jih še posebej odlikuje enotnost vseh občanov. Ti ljudje ne poznajo tega kar se čestokrat dogaja pri nas, da se posamezniki ne vključujejo v skupna prizadevanja. Ob vsem tem pa je izredno prisotna solidarnost med posameznimi krajevnimi skupnostmi, saj sredstva usmerjajo tja, kjer je trenutno najpotrebnejše.
Takšna delovna vnema pa se kaže tudi v določenem delu njihovega združenega dela, omenim pa naj le eno delovno organizacijo — to je tovarna lahke konfekcije »Mladost«. Pred dvema letoma so delali v izredno slabih delovnih pogojih, imeli pa so načrte za posodobitev in to takšne, da so se nam takrat zdeli skoraj neuresničljivi. Pa so bili — to smo videli letos, saj se je proizvodnja preselila v modeme proizvodne prostore,
ki prej kažejo zunanji videz modernega šolskega objekta ah hotela kot pa industrijske hale. Mlad 700-članski, predvsem ženski delovni kolektiv, se približuje tako svojemu, lahko bi rekli skoraj idealističnemu cilju, za dosego katerega je ogromno prsipeval, saj so v investicijo vredno 5,5 miljard starih dinarjev prispevali 60 % lastnih sredstev. To pa ne na škodo osebnih dohodkov delavcev, saj so le-ti med 6.000 do 7.000 novih dinarjev. Ob tem pa letos načrtujejo do 3,5 milijarde starih dinarjev ostanka dohodka. Posebne pozornosti v tej delovni organizaciji je vreden njihov direktor Miško — človek, ki kljub bolezni izžareva veliko delovno zagnanost, ki že meji na idealizem, delavkam pa ob tem, da je njihov delovni tovariš, predstavlja tudi vzgojitelja in prijatelja.
In podobno situacijo smo vi- V
V prejšnji številki UTRIPA smo ob javih članek o preskrbi s pitno vodo v občini Šentjur ter hkrati že nakazah posamezne rešitve po KS.
Zavedamo se, da so doslej bili občani premalo informirani o celotni vodovodni problematiki v občini, še posebej pa v KS Šentjur center. Prav zaradi neobveščenosti so pogosta vprašanja naslovljena na Komunalno obrtno podjetje, včasih pa tudi grožnje in očitki. Da bi odpravili dosedanje nejasnosti, smo pripravili informacijo o dobavi in porabi pitne vode za obdobje enega meseca v tem letu.
Že v prejšnji informaciji smo nakazah okvirni dotok vode iz lastnih virov in dotok vode iz Celja, kar znaša povprečno 10,5 1/sek, to je 6,3 1/sek iz Celja in 4,2 1/sek iz lastnih virov ah mesečno povprečno 28.123 m3 vode. Povprečna enomesečna poraba v Šentjurju skupaj z Blagovno in KS Dramlje pa znaša mesečno 26.301 m3 vode. KS Blagovna in KS Dramlje vštevamo zaradi tega, ker se prav tako napajajo iz celjskega vodovoda. Torej nastaja razlika pri dobavi in porabi vode 1.822 m3 ah 6,93 %.
Če primerjamo porabo v gospodinjstvih in v industriji oziroma v družbenem sektorju, znaša le — ta pri 626 gospodinjstvih in 17 hišnih svetih 35,28 % ah 9.278 m3 vode, v družbenem sektorju in industriji pa 64,72 % ali 17.023 m3 vode.
Poraba vode pri posameznih odjemalcih v enem mesecu:
I.	gospodinjstva
1.	626 gospodinjstev porabi 5.651 m3 vode ah povprečno 9 m3 na eno gospodinjstvo
2.	17 hišnih svetov porabi 3.627 vode ah povprečno na en HS 213 m3 mesečno.
II.	družbeni porabniki in industrija:
1. ALPOS — TOZD OPREMA
deh tudi drugje, kamor so nas povabili. Naša delegacija v sestavi: Boris Križmančič — sekretar koimteja OK ZKS, Miran Koren — sekretar OS ZSS in
porabi povprečno 1.979 m3
2.	ALPOS — TOZD CEVARNA
števec I.
porabi povprečno 2.328 m3
3.	ALPOS — TOZD CEVARNA števec II.
porabi povprečno 285 m3
4.	BOHOR števec I. porabi povprečno 333 m3
5.	BOHOR števec II. porabi povprečno 216 m3
6.	BOHOR števec III. porabi povprečno 61 m3
7.	CESTNO PODJETJE porabi povprečno 257 m3
8.	BOHOR — UPRAVA porabi povprečno 15 m3
9.	ELEKTRO
porabi povprečno 1 m3
10.	EKSPRESSO
porabi povprečno 19 m3
11.	MERX — UPRAVA porabi povprečno 40 m3
12.	GASILSKO DRUŠTVO števec I.
porabi povprečno 24 m3
13.	GASILSKO DRUŠTVO
števec II.
porabi povprečno 1 m3
14.	GOZDNO GOSPODARSTVO porabi povprečno 4 m3
15.	GLASBENA ŠOLA porabi povprečno 16 m3
16.	KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE
porabi povprečno 2 m3
17.	INGRAD — PODGORJE porabi povprečno 62 m3
18.	INGRAD — gradnja bloka porabi povprečno 42 m3
19.	KMETIJSKI KOMBINAT — KOVAČNICA
porabi povprečno 15 m3
20.	KMETIJSKI KOMBINAT — UPRAVA
porabi povprečno 12 m3
21.	KMETIJSKI KOMBINAT — KLAVNICA
porabi povprečno 6.067 m3
22.	KMETIJSKI KOMBINAT — PREDELAVA
porabi povprečno 171 m3
23.	KMETIJSKI KOMBINAT — HLEV
porabi povprečno 140 m3
24.	KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER — EKONOMAT porabi povprečno 233 m3
Sergej Šešerko — predsednik komiteja za družbeno planiranje, je povsod uživala tradicionalno srbsko gostoljubje. V tem neposrednem kontaktu s predstavniki naše pobratene občine, z njihovimi ljudmi naj si bo na vasi ah v tovarni, človek spoznava kako vehk in globok je pomen bratstva in enotnosti, za dosego česar so morah naši narodi in narodnosti tohko pretrpeti. V teh konktaktih spoznavamo veliko resnico Titovih besed, da smo samo bratski in enotni lahko nezlomljiva ovira za vsakogar.
Koristim to prihko, da vsem našim delavcem in občanom prenesem naj toplejše prijateljske in bratske pozdrave ljudi iz naše pobratene občine Požega, ki so nam jih izrekli njihovi predstavniki ob slovesu.
B.	K.
25.	KMETIJSKI KOMBINAT — ŠOLA
porabi povprečno 2.040 m3
26.	KMETIJSKI KOMBINAT — VRT
porabi povprečno 153 m3
27.	CVETLIČARNA
porabi povprečno 31 m3
28.	KMETIJSKI KOMBINAT — MEHANIČNE DELAVNICE porabi povprečno 63 m3
29.	KUHINJA ANDERBURG porabi povprečno 3 m3
30.	SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST
porabi povprečno 1 m3
31.	LOVSKI DOM
porabi povprečno 18 m3
32.	KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE — UPRAVA porabi povprečno 20 m3
33.	KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE — PODGORJE porabi povprečno 2 m3
34.	ŽELEZNINA
porabi povprečno 20 m3
35.	MODA števec I. porabi povprečno 23 m3
36.	MODA števec II. porabi povprečno 129 m3
37.	MODA števec III. porabi povprečno 12 m3
38.	MERX — stara samopostrežba
porabi povprečno 61 m3
39.	PAPIRNICA
porabi povprečno 1 m3
40.	MERX — BLAGOVNICA porabi povprečno 144 m3
41.	MOTEL
porabi povprečno 111 m3
42.	OBČINA števec I. porabi povprečno 270 m3
43.	OBČINA števec II. porabi povprečno 21 m3
44.	OSNOVNA ŠOLA DRAMLJE porabi povprečno 315 m3
45.	OBČINA — stara stavba porabi povprečno 54 m3
46.	OSNOVNA ŠOLA BLAGOVNA
porabi povprečno 54 m3
47.	PETROL
porabi povprečno 47 m3
48.	OSNOVNA ŠOLA ŠENTJUR
števec I.
porabi povprečno 71 m3
Reševanje problematike z vodooskrbo
KOMENTAR K SUKAM V UTRIPU ŠT. 24 »OŠTEVILČENI POKOJNIKI«
49.	OSNOVNA ŠOLA ŠENTJUR
števec II.
porabi povprečno 48 m3
50.	SODIŠČE
porabi povprečno 99 m3
51.	POKOPALIŠČE
porabi povprečno 11 m3
52.	PTT DRAMLJE porabi povprečno 1 m3
53.	RIBIŠKA DRUŽINA BLAGOVNA
porabi povprečno 9 m3
54.	SLADICA
porabi povprečno 88 m3
55.	ELEKTRO
porabi povprečno 10 m3
56.	STOLPIČ DRAMLJE porabi povprečno 122 m3
57.	UČITELJSKI BLOK DRAMLJE
porabi povprečno 105 m3
58.	POSTAJA MILICE porabi povprečno 29 m3
59.	VETERINARSKA POSTAJA porabi povprečno 7 m3
60.	VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠENTJUR
porabi povprečno 215 m3
61.	ZDRAVSTVENI DOM porabi povprečno 238 m3
62.	ŽIČNA
porabi povprečno 27 m3
63.	ŽELEZNIŠKA POSTAJA
števec I.
porabi povprečno 20 m3
64.	ŽELEZNIŠKA POSTAJA
števec II.
porabi povprečno 2 m3
65.	ŽELEZNIŠKA POSTAJA števec III.
porabi povprečno 5 m3
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je razlika med dobavljeno in porabljeno vodo minimalna, saj znaša le 6,93 % izgube, vendar pa pri tem ni upoštevana morebitna večja poraba vode pri tistih, ki še nimajo merilne naprave in se jim obračunava le pavšal. To vprašanje »pavšalistov« pa bo razrešeno s sprejemom Pravilnika o vodo-oskrbi v občini Šentjur. Torej na vprašanje — zakaj ni vode, lahko odgovorimo, da je vode le toliko, kolikor se je lahko distribuira po dosedanjem omrežju (ozko grlo cevi na Botrični-co).
Več vode v Šentjurju bomo zagotovili s skorajšnjo povezavo iz Nove vasi proti soseski V ter kasneje z gravitacijsko povezavo od Padežnika proti Pešnici, kar je v planu, da se zgradi še v tem letu. Na osnovi hidravličnega izračuna in izdelanega projekta se je že pristopilo k več-fazni izgradnji vodovodnega o-mrežja v Šentjurju, ki ga navajamo v nadaljevanju.
Po zgraditvi vodovoda in spojitvi vodovoda Škofja vas — Šentjur s šentjurskim omrežjem se je pristopilo k izdelavi študije o nadaljnji distribuciji pitne vode za naselje Šentjur z bližnjo okolico. Cevovod Škofja vas — Šentjur je predviden za končni pretok 50 1/sek. Ta vodovod je zgrajen do mosta na cesti Šentjur — Lokarje (pri Padežniku), od koder je odcep do črpalinice v Primožu, kjer se voda prečrpava v rezervoar na Bo-tričnici. Tukaj je sedaj ozko grlo propustnosti vode v cevovod v Šentjurju, kjer smo še odvisni tuđi od stalne preskrbe z električno energijo.
Naša OZD je naročila hidravlični račun vodovodnega omrežja v Šentjurju pri »NIVO« Celje
v letu 1977, kateri so nosilci projektne naloge izračuna dobavi vode iz Celja (Vitanje). Hidravlični izračun predvideva VII e-tap, s katerimi bo pokrito celotno področje Šentjurja.
I.	etapa izgradnje predvideva cevovod, ki poteka od rezervoarja na Botričnici do obstoječega cevovoda pri vrtcu. Ta faza je že izvršena, tako se je cevovod podaljšal in sega v del III. faze. Talno se je ta faza podaljšala od vrtca pa do križišča pri kavami, kjer je odcep cevovoda proti Kmetijski šoli. Cevovod je zgrajen z vinidurit cevmi — 0 300 mm.
II.	faza predvideva povezavo cevovoda Škofja vas — Šentjur (pri Padežniku) pa do rezervoarja na Botričnici z novim cevovodom. Na višini, kjer še doseže pritisk vode v cevovode, se bi postavila 100 m3 črpalnica, ki bi od tu naprej črpala vodo v re-zervovar.
III.	faza se naj zamenja cevovod od kavarne (oz. otroškega vrtca) do križišča cest pri Siko-šek. Na tem odseku je sedaj del cevi 0 80 mm, večji del pa le 0 50 mm. Vemo pa, koliko porabnikov je vezano na to vejo.
IV.	faza je izgradnja 2-celič-nega rezervoarja, s skupnim volumnom 1000 m3, kjer se bo u-stvarila rezerva pitne vode, hkrati pa se bo naravnaval stalni pritisk vode v omrežje.
V.	etapa zajema povezavo I. faze in priključitev na 0 200 mm cevovod pri Klavnici. Trasa tega cevovoda je projektirana, da bi potekala po desni strani Pesnice.
VI.	etapa se naveže na vejo cevovoda, grajenega v V. fazi, in sicer je priklop predviden pod cesto Šentjur — Celje (pri Cmoku) ter napaja potrošnike vse do Vrbnega.
V VII. fazi se naj bi izvedla povezava po že obstoječem cevovodu od Šibenika do ALPOS — CEVARNA in se naj poveže še z II. fazo na križišču pri Si-košek.
Ko bodo izgrajene vse faze, bo vodovod v Šentjurju križno povezan, prav tako pa se bodo enakovredno vklopili v potrošnjo naši vodni viri v Šibeniku.
Trenutno je v izgradnji tudi cevovod od Nove vasi do Šentjurja. Ta vodovod je podaljšek vodovoda Loka — Tinsko — Nova vas. Priklop bo opravljen na sedanji cevovod pri Sikošek, in sicer na vejo proti Kmetijski šoli. Z izgradnjo tega odcepa se bo znatno izboljšal pritisk v o-mrežju. Prav taiko se bo izboljšala tudi dobava pitne vode potrošnikom na V. delu trga ter v višje ležečih predelih saj bomo pridobili dodatne 1/sek vode, ki nam jih sedaj manjka.
Z izgradnjo vseh faz cevovodov bo možna distribucija celotne količine vode za katero smo se dogovorili z občino Celje. Leta je dala tudi soglasje za končni odvzem 50 1/sek oz. v I. fazi 15 1/sek.
Komunalno obrtno podjetje Šentjur pri Celju
V	zadnji številki UTRIPA so bile objavljene slike s pokopališča v Šentjurju, pod katerimi je vidno napisano vprašanje: »ALI JE POTREBEN KOMENTAR«. Naš odgovor na to je: »DA IN TO V VSAKEM PRIMERU«.
Predvsem smo mišljenja, da bi uredniški odbor ob pripravi vsebine posamezne številke UTRIPA moral izhajati iz osnovnega cilja, da je ta informator namenjen seznanjanju občanov o pomembnih dogajanjih v občini, o dosežkih, naporih itd. Upoštevati bi morali, da ga v pretežni meri tudi finansira združeno delo, kar pomeni, da je še toliko bolj pomembno, da sleherne prispevke, ki bodo objavljeni, skrbno pretehta in preveri.
V	tem primeru pa menimo, da gre za precejšen del neodgovornosti. Neodgovornost je predvsem v tem, da posamezni člani uredniškega odbora objavljajo prispevke prioritetno tuđi na a-nonimne zahtevke posameznikov z izgovorom, da se temu niso mogli upreti itd. Zaradi tega celo zmanjka prostora za važnejše in pomembnejše prispevke. Ob vsem tem pa se seveda poraja to, da bo UTRIP sčasoma služil le še za medsebojno ugovarjanje in blatenje, kot je to primer za našo delovno organizacijo. Objava teh slik v UTRIPU št. 24 je povzročila ogorčenje med delavci, še posebej zaposlenih v DE, ki upravlja pokopališče. Zahtevajo, đa se o tem informira širšo javnost, predvsem pa, da delovna organizacija naj ne bi v bodoče več finansirala tega glasila.
Prepričani smo, da tisti, ki se ukvarjajo s problematiko na pokopališčih v KS poznajo naravo tega dela, predvsem pa vedo kako težko je zagotoviti grobarja. Kdo bo še vršil te usluge na pokopališču, če smo grobarja zaradi svoje zlobnosti odgnali/ Vredno je razmisliti o posledicah!	. .
Glede »oštevilčenih pokojnikov« pa naslednje.
Strinjamo se s tem, da številke niso napisane na vseh spomenikih na najbolj ustreznih mestih, da nekatere niso ravno najlepše, ker pač delavec nima umetniške roke. Sicer pa je to slo opravil občan izven naše delovne organizacije, ki pa seveda na naše opozorilo in zahtevo ni uspel takoj pomankljivo-sti odpraviti oziroma estetsko izdelati številke.
Pripominjamo, da smo tehničnega urednika UTRIPA seznanili, da bo ta napaka popravljena v najkrajšem času, vendar pa je prispevek bil kljub temu objavljen na osnovi nekega anonimneža, ki je zahteval po telefonu to objavo, kot je izjavil tehnični urednik.
Čudimo se, kako lahko posamezniki delajo v nekem timu, če pa ne razločujejo posameznih pojmov. Kajti vsak preprosti občan ob pogledu na sliki objavljeni v UTRIPU lahko u-gotovi, da so oštevilčeni le nagrobniki in ne pokojniki, kajti v nasprotnem primeru bi moralo biti na enem nagrobniku toliko zaporednih številk, kot je
vklesanih imen pokojnikov.
Do leta 1941 je pokopališče imela v upravljanju cerkvena oblast, med okupacijo pa občina, katera je tudi vodila matično knjigo umrlih. Po okupaciji leta 1945 je bila ustanovljena pokopališka uprava, ki je upravljala pokopališče do 17. 8. 1968 in je prav tako osnovala matično knjigo umrlih. Poudariti je potrebno, da v takratnem času še ni bilo toliko nagrobnikov kot danes, zato so bile pri vsakem lesenem križu zataknjena deščica s številko. Kasneje, ko je prevzelo upravljanje pokopališča takratno stanovanjsko komunalno podjetje, so lastniki grobov pričeli postavljati namesto lesenih križev sodobne nagrobnike. Sedaj beležimo na pokopališču že 1177 grobov, zato je bilo nujno potrebno, da so se grobovi na nagrobnikih oštevilčili, da lahko grobar ob vsakem smrtnem slučaju najde dotični grob, saj človek, ki vodi pokopališke zadeve ne more biti prisoten na pokopališču ob vsakem slučaju. Zato še posebej poudarjamo, da so oštevilčeni le grobovi in ne pokojniki.
Ob vsem tem želimo, da posamezniki, ki nas skušajo blatiti, v tem primeru razmišljajo tudi o tem, da je zaradi tako velikega števila grobov bilo torej oštevilčenje potrebno. Menimo, da je njihovo spoštovanje do pokojnikov le navidezno ter da so se jih poslužili predvsem zaradi tega, da zelo nizkotno oblatijo drugega.
Prav gotovo pa se ti isti »so-čutneži« do pokojnikov niso niti za hip zamislili nad oštevilčenjem svojih luksuznih avtomobilov, traktorjev, motorjev, nad številkami na hišah in pisarnah, ki so izobešene na najbolj vidnem mestu, kar pa je v tem primeru tudi na pokopališču. Ali po njihovem mnenju pomenijo številke na avtomobilih, hišah, pisarnah itd. tudi o-številčenje ljudi? Menimo, da se je ob tem vredno še posebej zamisliti.
Zanima nas, zakaj uredniški odbor, ki objavlja na zahtevo oseb neutemeljene zadeve, ne objavi tudi važnejših problemov, kot je na primer izvajanje odloka o pogrebnih svečanostih, ki ga je sprejela skupščina občine Šentjur v lanskem letu (Ur. list 105-20/1979). Ta se doslej še v nobeni KS ne izvaja, kljub temu, da so posamezne KS že imenovale tudi zato posebne odbore.
Komunalno obrtno podjetje si kot upravljalec pokopališča v Šentjurju prizadeva, đa bi bilo vzgledno urejeno saj je pravzaprav to mesto, ki ga obiskuje največ ljudi iz širše okolice Šentjurja, Slovenije in tudi drugod. Ko že teče beseda o pokopališču, žalimo v nadaljevanju seznaniti občane tudi z našimi težavami na tem področju. Na pokopališču je polno zaposlen grobar, kateri poleg izkopov vrši tudi vsa ostala dela, ki so potrebna pri urejevanju takšnega — lahko bi rekli spominskega parka, ki naj bi bil posameznim krajem tuđi v ponos. Seveda pa se nihče ne vpraša, kako zagotoviti sredstva, đa bi se de-
la na pokopališču lahko še bolj kvalitetno odvijala. Tako vsako leto izkazujemo negativno poslovanje na tem področju, vendar vedno naletimo na gluha u-šesa. Nastalo izgubo vseskozi pokrivamo s sredstvi ustvarjenimi v drugih dejavnostih, kar pa v bodoče ne bo več mogoče. Če ne bomo dosegli dogovora o pokrivanju vseh stroškov v KCS in KS, bomo primorani to dejavnost, ki ni za nas ekonomsko u-pravičljiva, odsotpiiti drugim.
Z namenom, da argumentiramo naše trditve, prikazujemo v nadaljevanju pregled poslovanja pokopališča od 1. 1. 1980 do 30.
6.	1980.
Realizacija pokopališča se sestoji iz pokopaliških pristojbin, to je najemnine grobov, iz zaračunanih pogrebnih storitev in prodaje okvirjev, kar znaša:
—	prihodek od
pogrebov 30 x 770.— 23.100.—
—	pokopališke
pristojbine	40.640.—
—	prodaja
okvirjev	28.980.—
SKUPAJ	92.720.—
Pregled poslovanja pokopališča od 1. 1. 1980 do 30. 6. 1980.
Materialni stroški:
izdelava okvirjev	28.980.—
gnojilo	166.—
travno seme	903.—
zamenjava okrogle šipe na m. veži	440.—
čiščenje pregrinjal	390.—
delo — Ivan Soler	10.000.—
terenski dodatek grobarja	5.962.—
prevozi na delo
grobarja	2.660,40
amortizacija OS	996,92
50.498,32 54,46 % CD
DOHODEK	42.221,68
davki in prispevki	5.559,00
5,99 % CD
ČISTI DOHODEK	36.662,68
za osebne doh. — grobar
malice
stanovanjski prisp.
58.222.— 62,79 % CD 2.721.— 2,93 % 2.244,— 2,42 %
rez. sklad 2,5 % iz doh. 1.055.— stroški uprave	3.049.—
— 30.628,32
Iz pregleda je razvidno, da celotna najemnina grobov skupaj z zaračunanimi pokopi zadošča le za bruto OD grobarja in prispevke iz dohodka.
Za vse ostale stroške, katerim se ne da izogniti, pa celotna realizacija ne zadošča.
Od 1. 1. 1980 — 31. 7. 1980 je bilo opravljenih 752 ur za vzdrževanje, kar znaša 117,50 din na uro ah skupaj 8.360,00 din nepokritega.
Edi Dolar
Komentar je potreben, številke pa še naprej kazijo nagrobnike.
SPORT
URNIK VADBE V TELOVADNICI ZA LETO 1980/81
Ponedeljek: od 18. do 1930 starejši člani (gimnastika)
—	Som Dušan od 19.30 do 21. rekreacija člani
—	Škorjanc — Hiti
Torek: od 15. do 21. košarka trening
—	Razboršek — Božič
Sreda: od 16. do 18. rekreacija PM
—	Pavlin — Šrinf od 18. do 19.30 košarka
—	Razboršek — Božič od 19.30 do 21. rekreacija ALPOS
—	Raztočnik — Rauter
Četrtek: od 16.30 do 18. rekreacija ženske
—	Jereb
od 18. do 19.30 karate
—	Kovač
od 19.30 do 21. odbojka ženske
—	Urbajs — dr. Kovač
Petek: od 18. do 21. košarka trening
—	Razboršek — Božič
Sobota: od 15.30 do 1730 rekreacija mladinci
—	Jenič B. od 17.30 do 21. rezervirano za tekmovanja
Nedelja:
rezervirano za tekmovanja TVD »Partizan« Šentjur pri Celju
Košarka
V	pripravljalnem obdobju je članska ekipa Šentjurja odigrala nekaj prijateljskih tekem. Rezultati:
Brigadirji : Šentjur 59 : 82 Šentjur	:	Brigadirji 102	:	57
Šentjur	:	Kozje	97	:	87
Šentjur	:	Garant	109	:	84
30.	8. 1980 smo organizirali košarkaški turnir treh ekip:
Rezultati:
Šentjur	:	Comet	89	:	86
Comet :	Drava	91	:	89
Šentjur	:	Drava	88	:	83
Lestvica:
1.	Šentjur	2	0	177 :169 + 8	4
2.	Comet	1	1	177 :178 — 1	2
3.	Drava	0	2	172:179 — 7	0
Domača	ekipa	je dosegla lep
uspeh in zasluženo prejela pokal za prvo mesto. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran domačin Jože Prezelj. Sodnika na vseh tekmah sta bila Erjavec in Koret iz Šentjurja.
3	kolo MKZ Celje.
Šentjur : Rogaška Slatina 85 : 53
(44:33)
Koše so dosegli: Hemavs 8, Esih J. 6, Puser 14, Polner 10, Božič 12, Zorko 5, Jug 8, Senica' 4 in Prezelj 9.
V	zaostali prvenstveni tekmi spomladanskega dela je domača ekipa brez večjih težav premagala neborbene goste.
1	kolo jesenskega dela MKZ Celje.
Šentjur : Rudar Trbovlje 74 : 72
(34:38)
Koše so dosegli: Hemavs 16, Bevc D. 6, Božič 8, Jug 10, Prezelj 21, Esih S. 12.
Domača ekipa je z zmago nad gosti dosegla svoj največji uspeh
v tekmovalni sezoni 1980. Ekipi sta se vseskozi menjavali v vodstvu. Tri minute pred koncem srečanja pa so gostje povedli za 9 točk (63 : 72). Nato so domačini po odlični igri »presing cone« dobili nekaj žog, dosegli 11 točk zapored in na koncu slavili. S to zmago je Šentjur na lestvici dohitel Rudarja in z njim deli 2. mesto.
Enotni
Dopisujte
v nase glasilo!
**********************
Uredniški odbor:
Francka Vidovič — glavni in odgovorni urednik, Goce Kalaj dži-ski — tehnični urednik, Irena Rauter in Mira Pečar — lektorici, Hinko Pap — član, Franc Škoberne — fotografije.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.550 izvodov Tisk:
Pap irkonfekcij a Krško Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978.
Fotografij in rokopisov ne vračamo.
fl» «I» «• fl» «I» #1» fl» »I» «I» *1*	*1» 41 /I* 4» 4»
Uredništvo
Osnutki samoupravnih sporazumov
O	TEMELJIH PLANOV OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN NA PODROČJU GOSPODARSTVA ZA OBDOBJE 1981 — 1985
Uvod
Po programu za pripravo in izdelavo srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur pri Celju bodo v mesecu septembru in oktobru potekale javne razprave o programih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju gospodarstva.
Da bi vzpodbudili razprave v vseh sredinah, se objavijo v občinskem glasilu »UTRIP« povzetki samoupravnih sporazumov o temeljih plana naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti:
1.	SIS družbenih dejavnosti
—	Temeljna izobraževalna skupnost Šentjur
—	Skupnost otroškega varstva Šentjur
—	Kulturna skupnost Šentjur
—	Skupnost socialnega Skrbstva Šentjur
—	Telesno kulturna skupnost Šentjur
—	Zdravstvena skupnost Šentjur
—	Skupnost za zaposlovanje Šentjur
—	Raziskovalna skupnost Šentjur '
2.	SIS s področja gospodarstva:
—	Komunalno cestna skupnost
—	Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem
—	Komunalno cestna Skupnost
—	Enota za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav
—	Komunalno cestna skupnost
—	Enota za cestno gospodarstvo
—	Kmetijska zemljiška skupnost
Področje ureditve elektro omrežja, ptt omrežja in urejanje voda pokrivajo regijske samoupravne interesne skupnosti, zato povzetki teh samoupravnih sporazumov niso objavljeni, čeprav jih bo IS skupno z delegacijami še obravnaval in oblikoval svoja stališča in predloge-
V	primerjavi z dosedanjim srednjeročnim obdobjem bo v prihodnjih petih letih namenjena posebna pozornost zagotavljanju obveznega dela programa posameznih interesnih skupnosti z ozirom na zaostrene pogoje gospodarjenja.
Kljub temu da bo v prihodnjem obdobju težnja za hitrejšim razvojem materialne proizvodnje, ki je osnova za razvoj družbenih dejavnosti, ne smemo zanemariti naloge, ki se po zakotnih ne uvrščajo v obvezni del programa, so pa izredno velike^ ga pomena za hitrejši razvoj naše družbenopolitične skupnosti. Talko je potrebno zagotoviti pogoje za razvoj osnovne dejavnosti v širšem obsegu, kakor tudi pogoje za izgradnjo novih kapacitet, kjer je ta potreba izkazana.
V	nadaljevanju podajamo kratek ^povzetek vsebine osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana republiških intere-
snih skupnosti za družbene dejavnosti, ki so objavljeni v »Po ročevalcu« z dne 29. 7. 1980 ter občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti z namenom, da opozorimo na naloge in vsebino programov, ki jih je bilo potrebno upoštevati ob pripravi osnutkov samoupravnih sporazumov in ki so posebnega pomena za našo Skupnost.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
V	primerjavi z nalogami, ki se uresničujejo v izobraževalnih skupnostih v tem srednjeročnem obdobju, so razlike predvsem te, da je šolstvo narodnosti, dopolnilno šolanje otrok naših zdomcev, ki so na začasnem delu v tujini, in izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v celoti planirano v osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti SR Slovenije, medtem, ko so bile te naloge prej planirane v osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih plana Občinskih izobraževalnih skupnosti. V osnutek sporazuma so vključene tudi investicije, ki omogočajo razvoj teh dejavnosti. Osnova za izračun obveznosti posameznih izobraževalnih ■skupnosti so bili planirani osebni dohodki, popravljeni za spremembe virov in osnov združevanja sredstev posameznih interesnih skunposti. Tak izračun pomeni praktično za našo izobraževalno skupnost povečano ob-vezost, M pa ni sprejemljiva in jo bo potrebno ustrezno znižati na podlagi stališč iz javne razprave. Kot varianten predlog je predloženo združevanje sredstev iz osebnega dohodka na podlagi podatkov iz leta 1979, kar je sprejemljivejše, saj onemogoča manipuliranje s prispevno osnovo, ker je podatek že znan. Osnutek samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981-1985 predvideva kot nalogo skupnega pomena za celotno področje vzgoje in izobraževanja postopen prehod na celodnevno osnocvno šolo v nerazvitih občinah ,in sicer do 10 % v letu 1985. Ta določba omejuje razvoj kvalitetnejših oblik vzgojno izobraževalnih programov na 10 % v obdobju 1981-1985 samo v nerazvitih občinah, kar pa ni v skladu z usmeritvijo, da zagotovimo enotne vzgojnodzobraže-valne pogoje vsem osnovnošolskim otrokm. Zato hi bil pravilno, da bi te določbe veljale za vse občine v SR Sloveniji, ne glede na stopnjo gospodarske razvitosti.
V	osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti pa je dan poudarek:
a)	izboljšanju materialnih pogojev osnovnih šol in glasbene šole;
b)	uvajanju vsebinsko bogatejših oblik vzgoje in izobraževanja — prehod OŠ Miloša Zidanška Dramlje na celodnevni pouk;
c)	izboljšati vzgojnoizobraževal-ne pogoje učencev s širitvijo vzgojndizobraževalnih kapacitet (načrtovane investicije, adaptacija kuhinje pri osnovni šoli Šentjur, izgradnja prizidka v OS Slivnica ter izgradnja osnovne šole v Dobju).
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SOCIALNEGA SKRBSTVA
V osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva predvideva povišanje denarnih pomoči upravičencem. Tako naj bi bila osnova za višino denarne pomoči višina ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov upravičencev. Višina denarnih pomoči je izražena v stalnih cenah 1979 in se bo vsako leto planskega obdobja valorizirala skladno s porastom nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SRS.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA TELESNO-KULTURNE SKUPNOSTI
Osnutek samoupravnega sporazuma na področju telesnokultur-ne dejavnosti poudarja obveznosti za uresničevanje nalog, ki so skupnega pomena. Tako je upoštevana usmeritev, ki je bila sprejeta na problemski konferenci RK SZDL o telesni kulturi, da zniževanje sredstev za skupni program ni sprejemljivo. Obveznost združevanja sredstev je podana v variantnih predlogih, in sicer:
varianta I 0,15 % od BOD varianta II 0,12 % od BOD (črtanje sredstev za kreditni isklad)
varianta III 0,10 % od BOD (črtanje investicije Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani)
Na novo pa je predviden tudi
način financiranja, in sicer po prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov po domicilnem principu.
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesno kulturne dejavnosti v občini Šentjur pa daje poudarek naslednjim nalogam:
—	nadaljnjemu razvijanju množične telesnokultume aktivnosti;
—	noživljanju dejavnosti posameznih društev in športnih
aktivov;
—	izobraževanju ter načrtni štipendijski politiki za pridobivanje ustreznih kadrov.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA KULTURNE SKUPNOSTI
V osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti SRS je upoštevano stališče skupščine KS SRS, da je potrebno ohraniti delež sredstev za kulturo v družbenem proizvodu. Tako je v osnutku sporazuma načrtovana rast sredstev v skladu z rastjo družbenega proizvoda, pri čemer pa je predvidena hitrejša rast sred-
stev za prednostne dejavnosti, manjša rast sredstev pa za RTV, pomoč manj razvitim, zagotavljanju kadrov ipd.
Osnutek sporazuma o temeljih plana občinske kulturne skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje pa predvideva naslednje naloge:
—	približevanje kulturnih dobrin v okolje, kjer človek živi in dela;
—	zagotavljanje varstva kulturne dediščine;
—	razvoj amaterske kulturne dejavnosti;
—	razvoj knjižničarske mreže po krajevnih skupnostih z organizacijo izposoj evališč, u-reditev novih prostorov občinske knjižnice in povečanje obsega knjižnega fonda;
—	naložbe v 'kulturni prostor. * V
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbenega varstva otrok v SR Sloveniji opredeljuje Obseg zagotovljenega programa in programa 'skupnih nalog v skladu z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter zakona o družbenem varstvu otrok.
V	primerjavi z dosedanjim obdobjem osnutek sporazuma predvideva nasednje novosti:
V	zagotovljeni program se u-vrščajo mala šola v obsegu 120 ur (sredstva so se prej združevala v temeljni izobraževalni skupnosti), varstvo in vzgoja otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju ter družbene denarne pomoči (otroški dodatki), ki se prenašajo od zveze Skupnosti otroškega varstva Slovenije na običnske skupnosti otroškega varstva. Novost je prav talko zagotavljanje denarnih pomoči otrokom kmečkih upravičencev. Iz zagotovljenega programa pa je izločena redna de-jamost vzgojnovarstvenlih organizacij in s tem zagotavljanje solidarnostnih sredstev za manj razvita območja. Razvoj družbenega varstva otrok bo tako odvisen od materialnih možnosti posamezne občine.
Program skupnih nalog družbenega varstva otrok v skupnosti otroškega varstva Slovenije je po vsebini v bistvu enak kot doslej, pri tem pa je večja pozornost namenjena celovitejšemu varstvu otrok. Nadomestila za porodno varstvo se namreč v celoti zagotavljajo pri ZSOV, zaradi česar se zmanjšujejo za ta del potrebna sredstva zdravstvene skupnosti, ki je doslej zagotavljala sredstva.
Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva vsebuje naloge opredeljene v sporazumu skupnosti otroškega varstva Slovenije, predvsem pa razvijanje drugih oblik vzgoje in varstva otrok ter širitev vzgajnoi izobraževalnih kapacitet z izgradnjo 7 — 10 oddelčnega vrtca na Pešnicd.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1981 — 1985
S tem sporazumom je določeno predvsem naslednje:
—	program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela v Skupnosti ter po njej v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	osnove in menila za določanje cen zdravstvenih strori-tev;
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev iter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi deila (ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;
—	obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev;
—	način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti.
Program zdravstvenega varstva obsega:
a)	zagotovljeni program zdravstvenih storitev po zakonu za:
—	osnovno zdravstveno dejavnost;
—	bolnišnično zdravstveno dejavnost;
—	zdraviliško zdravstveno dejavnost;
—	zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organizacij;
—	preskrba z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočki in konzervirano krvjo ter nujno medicinsko pomoč in reševalni prevoz.
Potrebna sredstva za uresničitev opredeljenega programa znašajo (cene 1. 1979): 25305 din v
1.	1981, 25.929 din v letu 1982' 26.593 din v 1. 1983, 27.641 din v
1.	1984 in 28.393 din v 1. 1985. Sredstva za ta program se bodo združevala po prispevni stopnji od 4,76 (do 4,42 %. Primanjkljaj sredstev se bo kril iz republiške solidarnosti.
h) Zagotovljeni program zdravstvenih storitev po tem sporazumu za:
—	osnovno zdravstveno dejavnost;
—	bolnišnično zdravstveno dejavnost;
—	zdraviliško zdravstveno dejavnost;
—	zdravstveno dejavnost univerzitetnih zdravstvenih organizacij;
—	preskrba z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočki in konzervirano krvjo;
—	nujno medicinsko pomoč in reševalni voz.
Za ta program je potrebno združiti 42.674 din v letu 1981, do 49.159 din v 1. 1985. Za ta program se podpisnice dogovorijo, da bo Skupnost Šentjur prejemala za izvajanje dopolnilnega programa zdravstvenega varstva od medobčinske zdravstvene sukpnosti določena sredstva, ker po predvideni prispevni stopnji ne bo možno združiti vseh potrebnih sredstev.
c)	Pravice do socialne varnosti in upravičencev
Obseg pravic in upravičenci za pravice do socialne varnosti obsegajo:
—	nadomestila osebnega dohodka
—	povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva
—	posmrtnino
—	pogrebnino
Potrebna sredstva znašajo:
1. 1981 — 5.336 din 1. 1982 — 5.528 din 1. 1983 — 5.727 din 1. 1984 — 5.944 din 1. 1985 — 6.147 din Nadalje sporazum opredeljuje program nalog Skupnega pomena, drugih nalog in naložb v Zdravstveni Skupnosti Slovenije ter njihovo finančno ovrednotenje.
Potrebna sredstva za uresničevanje vseh programov skupnosti (pravice do socialne varnosti, zagotovljeni obseg zdravstvenih storitev po zakonu 'in po tem sporazumu, naložbe in druge naloge) znašajo po letih;
1981	— 58.255 din
1982	— 60259 din
1983	— 62.329 din
1984	— 63.820 din
1985	— 66.034 din Prispevna stopnja se določa
za vsako leto posebej, in sicer za:
—	pravice iz socialne varnosti iz bruto osebnega dohodka;
—	zdravstveno varstvo, razen za naložbe iz dohodka na osnovi bruto osebnega dohodka
—	za kmCtrjisfco gospodarstvo — po stopnji od katastrskega dohodka.
Nadalje sporazum opredeljuje tudi prispevek uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve (participacije). Ta prispevek se ne uporablja za zagotovljeni obseg zdravstvenega varstva pio zakonu.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI ŠENTJUR PRI CELJU ZA OBDOBJE 1981 — 1985
Podpisniki sporazuma načrtujejo, izvajajo in usklajujejo raziskovalno dejavnost v organizacijah združenega dela, v okviru občinske raziskovalne skupnosti, v okviru posebnih raziskovalnih skupnostih (po panogah) in v o-kviru raziskovalne skupnosti Slovenije. Združevanje sredstev bo po enaki stopinji za vse podpisnike in bo v letu 1981 predstavljala 0,88 % družbenega proizvoda, v letu 1985 pa 1,17 % družbenega proizvoda oz. poprečno 0,98 % družbenega proizvoda. Sredstva se bodo združevala iz dohodka in bodo za vsako leto posebej opredeljena. Program raziskovalne skupnosti sestoji liz:
a) raziskovalni program:
—	usmeritev razvoja industrije v industrijski ooni z aspekta zaposlovanja delovne sile in varstva okolja — potrebna sredstva 1.250 tisoč dinarjev;
—	raziskave ob izdelavi dol-gočmdh narčtov občine — potrebna sredstva 2.000 tisoč dinarjev;
—	cestno gospodarstvo in prometna ureditev urbanega naselja Šentjur — potrebna sredstva 600 tisoč din;
—	raziskava uporabnih možnosti in nadaljnje fabrika-cije cevi in profilov — potrebna sredstva 850 tisoč
dinarjev;
—	raziskava sistema družbenega informiranja v občini —- potrebna sredstva 300 tisoč din.
Vse te raziskave bo občinska raziskovalna skupnost financirala v višini 50 % prikazane vrednosti.
b)	Spodbujanje inovacijske dejavnosti — pomoč delovnim organizacijam p>ri sestavljanju in uveljavljanju SS o nagrajevanju koristnih predlogov, izumov in tehničnih izboljšav:
—	zbiranje informacij v odnosu TOZD do inovacijske dejavnosti;
—	podeljevanje nagrad in priznanj inovatorjem.
Potrebna sredstva za ta program znašajo v petih letih 300 tisoč dinarjev.
c)	Skupini republiški iinfraistirak-tumii program — potrebna sredstva so 700 tisoč din.
d)	Stroški delovanja skupnosti
—	1.550 tisoč dinarjev.
Tako bi bil celoten program raziskovalne skupnosti vrednostno izražen — 7.250 tisoč dinarjev. * S
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU ZA OBDOBJE 1981 — 1985
S tem sporazumom se udeleženci dogovorijo za:
a)	cilje in razvojne usmeritve
—	podpisniki se bodo zavzemali za uresničevanje usmeritev v razvojno in kapitalno intenzivno proizvodnjo, ki zahteva od vseh subjektov planiranja zagotovitev nekaterih temeljnih pogojev za razvoj kadrov in izpolnitev pogojev za produktivno zaposlovanje.
b)	zagotovljeni program in solidarnostne naloge:
—	ugotavljanje in zadovoljevanje potreb po delavcih OZD in posredovanje dela ter nudenje strokovne pomoči pri zagotavljanju zaposlitve brezposelnim osebam in iskalcem premestitve;
—	varovanje pravic, vzdrževanje stikov in informiranje kadrov na začasnem delu v tujini, pospeševanje njihovega vračanja in zaposlovanja v domovini; .
—	zaposlovanje invalidnih oseb ter organizadijia njihovega u-sposabljanja v skladu s potrebami OZD oz. drugimi možnostmi njihovega vključevanja v delo;
—	organizacija usposabljanja im izobraževanja brezposelnih o/seb, ki jih ni mogoče zaposliti brez predhodne priprave za zaposlitev ter organizacija preusmerjanja in preuspo-sabljanja presežkov delavcev zaradi prestruktuiranja proizvodnih procesov in dejavnosti oziroma prenehanja dela posameznih TOZD;
—	organiziranje in usklajevanje poklicnega usmerjanja v vzgojnoizobraževalnem sistemu in OZD ter poklicno informiranje in svetovanje;
—	izdelovanje analitično-Dlanske-ga in informativnega gradiva za pripravo, usklajevanje in spremljanje uresničevanja elementov politike razvoia kadrov in zaposlovanja v planih OZD, KS, občine in re-
publike;
—	organizacija priprave gradiva in sej za samoupravne skupnosti za zaposlovanje;
—	zagotavljanje pravde iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
c)	Skupni program — opravlja se na ravni republike in je sestavljen predvsem iz:
—	samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja piri usklajevanju planov in združevanju sredstev solidarnosti med občinskimi skupnostmi
—	izdelovanje nomenklatur in profilov pdklicev;
—	izdelave analiz, informativnih pregledov in podatkov o uresničevanju planov in sklenjenih sporazumov;
—	računalniška obdelava podatkov in evidenc;
—	izvajanja dogovorjenega skupnega programa raziskovalnih nalog;
—	publieiranje normativnih aktov, analiz, elaboratov in informacij.
Za občinski program bo potrebno v tem obdobju združiti 8421 tisoč dinarjev, za skupne naloge pa 402 tisioč din. Sredstva bodo podpisniki združevali iz dohodka na podlagi bruto osebnega dohodka, Stopnja pase bo določala letno Ob valorizaciji programa.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA POSPEŠEVANJA KMETIJSTVA V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU V OBDOBJU 1981 — 1985
Razvoj kmetijstva je prednostna naloga razvoja, kar piomemi, da bomo morali zavestno podpirati piospeševanje kmetijstva, če hočemo v končni fazi pridelati dovolj hrane za samooskrbo in še za izvoz.
Najvažnejše naloge, ki bodo omogočile hitrejši razvoj kmetijstva so: uvajanje strokovnih spoznanj v prakso (uporaba umetnih gnojil, herbicidov, siliranje, nove sorte), hitrejša pasemska zamenjava pri govedu in svinjah, specializacija proizvodnje, izobraževanje proizvajalcev, združevanje dela (sredstev in zemlje v kmetijstvu.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi pridobivanju novih- zemljišč z melioracij ami. Usmeritveni ailjii oz. možnosti proizvodnje so:
—	v poljedelski proizvodnji bo imela prioriteto proizvodnja krme za prehrano živine
—	živinorejska proizvodnja bo bazirala na pitanju govedi, proizvodnji mleka, pitanju prašičev ter na proizvodnji jajc in broj lerjev;
—	v sadjarski proizvodnji se predvideva pridobitev novih kompleksov za izgradnjo plantaž za proizvodnjo jabolk in jagodičevja;
—	za proizvodnjo zelenjave so lepe možnosti, zato bo potrebno tudi tej panogi posvetiti vso pozornost;
—	v tem srednjeročnem obdobju predvidevamo dokončno u-reditev drameljske doline z merMoracijo in komasacijo ter pričeti z ureditvijo vogla jnske doline od Opokedo Hruševca, Slomškega potoka za intenzivno proizvodnjo.
Za vse te naloge se zbirajo sredstva na več načinov:
—	združevanje sredstev po tem sporazumu v višini 0,3 % od bruto osebnih dohodkov delavcev v naših TOZD;
—	sredstva skupščine občine, ki se zagotovijo v okviru proračuna;
—	sredstva OZD izven občine Šentjur, M pridobivajo kmetijske proizvode v naši občini v višini, ki bo določena s posebnim sporazumom.
Naloge na področju pospeševanja kmetijstva izvajajo: kmetijski kombinat — TOK Kooperacija preko svoje pospeševalne službe, Veterinarska postaja Šentjur, Kmetijska zemljiška skupnost, upravni organ, pristojen za kmetijstvo, ter drugi organi in organizacije. * I.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA ENOTE ZA CESTNO GOSPODARSTVO KOMUNALNO CESTNE SKUPNOSTI ŠENTJUR PRI CELJU ZA OBDOBJE 1981 — 1985
Ta samoupravni sporazum predvideva združevanje sredstev po stopnji 1 % od bruto OD v breme dohodka za vse zaposlene, ki prebivajo v občini Šentjur pri Celju. Na ta način bi se zbralo 46.400 din. Ta sredstva bi se uporabila za modernizacijo naslednjih cestnih potezov:
—	modernizacija lokalne ceste
I.	kat. Gorica — Sodna vas (4 km);
—	modernizacija lokalne ceste
I.	kat. Ponikva — Lipoglav (6 km);
—	modernizacija lokalne ceste
I.	kalt. Svetelka — Bovše (2 km);
—	modernizacija lokalne ceste
I.	kat. Jezerce — Kalobje (4
km);
—	modernizacija lokalne ceste
I.	kat. Jakob — Osredek;
—	modernizacija lokalne ceste
—	I. kat. Dobje — Presečno (4 km);
—	sofinanciranje obvoznice skozi naselje Šentjur II. faza.
Pri modernizaciji teh cestnih
potezov bo sodelovala komunalno cestna Skupnost s sredstvi zbranimi po tem sporazumu v višini 50 % predračunske vrednosti, to je 30.000 din.
Nadalje sporazum opredeljuje da se 15 % vseh zbranih sredstev dodatno nameni za modernizacijo lOkahnh cest v manj razvitih krajevnih skupnostih (Loka pri Žusmu, Dobje, Kalobje in Prevorje) v znesku 6.960 din. Podpisniki se tudi sporazumejo, da se za modernizacijo lokalnih cest IL in III. kategorije nameni 25 % predračunske vrednosti teh modernizacij ali 16.540 din. Predvideva se, da se bo v tem obdobju moderniziralo 40 km lokalnih cest.
Srestva za te modernizacije se bodo odvajala po posebnem dogovoru z odborom podpisnikov krajevnega samoprispevka.
Poleg sredstev, zbranih potem sporazumu, se za navedene modernizacije cest upoštevajo tudi izvirna sredstva komunalno cestne skupnosti v znesku 12.500 din.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA ENOTE ZA VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV KOMUNALNO CESTNE SKUPNOSTI ŠENTJUR PRI CELJU ZA OBDOBJE 1981 — 1985
Samoupravni sporazum- opredeljuje pravice in obveznosti podpisnic glede vzdrževanja komunalnih objektov in naprav. Celoten program po tem sporazumu se deh na:
a)	Program vzdrževanja lokalnih cest I. in II. kategorije
V občini je 57,5 km lokalnih cest I. kategorije in 39,0 km lokalnih cest II. kategorije, medtem ko lokalne ceste III. kategorije vzdržujejo krajevne skupnosti. Za vzdrževanje lokalnih cest I. in II. kategorije bo potrebno združiti 16.500 din.
b)	Program izgradnje vodovodnega omrežja, in sicer:
—	vodovod Miklavž — Dobje — Kalobje;
—	vodovod Dobrina — Grobelce;
—	IL in III. faza vodovoda Šentjur;
—	manjši vodovodi (25 km).
Celoten program je prikazan
v vrednoiSti 51.500 din. Od tega se bi zdmžilo po tem sporazumu 13.500 din — to je prispevna stopnja 0,3 % od bruto osebnih dohodkov.
c)	Program vzdrževanja naselij, javne razsvetljave in vzdrževanje pokopališč
Tu se predvideva predvsem tekoče vzdrževanje reda v naseljih, plačilo stroškov za javno razsvetljavo, teikoče vzdrževanje pokopališč in urejanje zelenic v vrednosti 12.500 din za celotno obdobje.
Podpisniki tega sporazuma imajo Skupen cilj, da si z vdr-ževamjem in obnavljanjem posameznih objektov in naprav, cest in vodovodov zagotove dogovorjen obseg in kakovost vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav, cest in vodovodov ter opravljanje komunalnih objektov in naprav, cest in vodovodov ter opravljanje komunalnih storitev in si s tem zagotove pogoje za življenje in delo vseh uporabnikov. Za dosego tega cilja bo potrebno združevati sredstva v višini 0,9 % od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka vseh zaposlenih, ki prebivajo v naši občini.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA ENOTE ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM KOMUNALNO CESTNE SKUPNOSTI ŠENTJUR PRI CELJU ZA OBDOBJE 1981 — 1985
Ta samoupravni sporazum o-predcljuje program dela enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem in vire financiranja za ta program. Celoten program sedeli na:
a)	Program komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za izgradnjo družbenih in zasebnih stanovanjskih hiš.
Ta program predvideva komunalno ureditev zemljišč za 260 družbenih stanovanj in 200 individualnih stanovanjskih hiš v skupni vrednosti 64.600 din, in sicer za družbeno gradnjo 28.600 din in za zasebno gradnjo 36.000 din. Sporazum opredeljuje obveznost podpisnikov, da združujejo sredstva v višini 1,2 % od bruto osebnega dohodka v breme dohodka, in sicer za komunalno ureditev stavbnih zemljišč za družbena stanovanja. Po načrtovanem gibanju osebnih do-hakdov bi se s takšno stopnjo zbralo v petih letih 28.600 tisoč din. Sredstva za komunalno ureditev zemljišč za individualne hiše morajo zbrati graditelji sami. Komnualna ureditev zemljišč bo po programu izvršena v naslednjih zazidalnih soseskah: soseska VI, mestno jedro, Hru-ševec, Nova vas-čmolica, Gorica, Loka, Planina, Dramlje, Ponikva.
b)	Program komunalnega urejanja zemljišč za gradnjo poslovnih in proizvodnih prostorov.
Ta program obsega komunalno ureditev stavbnih zemljišč za gradnjo poslovnih in drugih proizvodnih prostorov v industrijski coni Šentjur v znesku 69.000 din, v obrtni coni Hruševec — Nova vas — Čmolica v znesku
8.000	din in za komunalno ureditev zemljišč za gradnjo drugih objektov (trgovin, šol, vrtcev in drugo) v znesku 30.000 din, kar znaša skupaj 107.000 din. Viri financiranja tega programa so naslednji:
tisoč din
— komunalni prispevek investitorjev v industr.
coni	41.400
—	sredstva zveze komun,
skupnosti	42.800
—	komun, prispevek
graditeljev poslovnih objektov	22.800
Skupaj	107.000
c)	Program izgradnje in rekonstrukcije komunalnih objektov
Program obsega izgradnjo čistilne naprave s potrebnim primarnim kanalizacijskim omrežjem v urbanem naselju Šentjur v vrednosti 35.000 din, izgradnjo primarne kanalizacije v zazidalnih soseskah Ponikva, Gorica, Dramlje v vrednosti 8.000 din, sofinanciranje izgradnje javne razsvetljave v KS v občini v znesku 3.200 din, ureditev pločnikov in nasadov v posameznih zazidalnih soseskah v znesku
3.000	din in rekonstrukcijo obstoječih objektov v vrednosti
2.700	din. Viri financiranja za ta program so naslednji:
tisoč din
—	sredstva nadom, za uporabo stavb, zemljišča 9.500
—	sredstva OVS Savinja-
Sotla za čistilne napr. 15.300
—	sredstva zveze komunal, skupnosti Slovenije 20.800
—	del prispevka za kam. urejanje stavb, zemljišč 3.700
—	sredstva KS za nado-
mestno gradnjo (Dramlje, Ponikva, Gorica)	2.400
—	del sredstev kom.
organizacije za razšir. reprodukcijo	1.200
Skupaj:	52.900
Iz vseh treh programov sledi, da je celoten program te enote v znesku 224.500 diin, od tega je predvideno, da bi se zbralo po tem sporazumu 28.600 din ali
12.7	% vseh potrebnih sredstev.
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za realizacijo nalog na področju skupnih programov ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Šentjur pri Celju za obdobje 1981-1985
Ta samoupravni sporazum o-predeljuje ohveznost združevanja podpisnic sredstev v višini 0,3 % od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka. Z združenimi sredstvi po tem sporazumu in s sredstvi, katera se zagotavljajo v okviru proračuna, se bo zagotovila realizacija vseh nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite (teritorialne obrambe, civilne zaščite in druge skupne naloge) skladno s sprejetimi obveznostmi.
Dogovor o temeljih družbenega plana SO Šentjur. Program konkretnih nalog za to obdobje bo sprejel Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno sa; mozaščito pri SO Šentjur pri Celju.
OCENJENE VREDNOSTI PROGRAMOV PO PREDLOGIH SIS 1981 — 1985 (BREZ INVESTICIJ)
v 000 din
SIS	1980	1981	1982	1983	1984	1985	Skupaj
Otroško varstvo	15.703	22.894	23280	23.841	24.775	26.180	120.970
Izobraževanje	62.770	56.864	53.474	53.726	54.577	55.346	274.987
Kultura	6.947	6.720	5.645	5.863	5.998	6.182	30.408
Telesna kultura	2.597	2.087	2.156	2.214	2281	2.349	11.087
Socialno skrbstvo	14.257	15.950	16.204	16.388	16.581	16.703	81.826
SKUPAJ:	102.274	104.515	101.759	102.032	104212	106.760	519276
Opomba: V pregledu vrednosti programov SIS 1981 — 1985 je že upoštevan prenos obveznosti za združevanje sredstev: za otroški dodatek od ZSOV ter za
nadomestila OD med porodniškim dopustom od zdravstvene skupnosti.
Pri vrednotenju programov SIS so upoštevane cene 1979, ki
bodo ustrezno valorizirane ter rast DP za 4 %.
V letu 1980 so upoštevana tudi sredstva za investicije.