Ntjvt^ji lUrcnaki dnevnik v Združenih državah Valj« »a v*e leto ... $6.00 Za mI leta..... Za K r w York celo leto - List: sloven skihidelavcevv Ameriki. Daily in the United State«. q Issued every day except Sundays § (and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLSFON: CIUJU S«7I MO. US. JtTKV, 14S. Entered u Second CIw Matter. September 21, 1963, at the Post Office st New York, N. Y^ under Act of Congress of March 3. 1179 VODITELJ GLAVNI ZAROTNIK BERNARDIČ JE BIL OBSOJEN NA PETNAJST IN POL LETA PRISILNEGA DELA NEW YORK, MONDAY. Jt'N'E 16,1930. — PONDELJEK, 16. JCNIJA 1930. TELEFON; CHPHA Wl VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVXLL OV, VLAD Triindva jset več ali manj uglednih Hrvatov je bilo osumljenih veleizdaje, toda le štirinajst jih je bilo spoznanih krivim. — Nameravali so razstreliti vlak, ki je vozii v Beograd vdanostno de- pu tac i jo. BEOGRAD, Jugosla vija, i 4, junija. — Danes je bil zaključen dolgotrajen proces proti triindvajsetim 1 irvatom, ki so bili obtoženi, da so bili člani zarote, koje namen je bil razstreliti vlak, s katerim se je vozila iz Zagreba v Beograd hrvatska vdanost na deputacija, da čestita kralju Aleksandru o priliki njegovega štiridesetega rojstnega dne Na progo so položili bombo, ki je bila pa v zadnjem trenutku odstranjena, in iz zvonika zagrebške katedrale so razobesili črno zastavo. Največji sum je padal na nekega Bernardiča, ki je deloma priznal svojo krivdo. Na zatožni klopi je sedel tudi Vladimir Maček, sorodnik pokojnega Stjepana Radiča, po čigar smrti je prevzel vodstvo Sel jarke Stranke. Obtožence je zagovarjalo veliko zagovornikov, med njimi dr. 1 rum bič, nekdanji jugoslovanski zunanji minister. Značilno je, da so vsi obtoženci utajili tekoir procesp. svoja prejšnja priznanja, češ, da jih je po hcija na vse mogoče načine mučila in jim nudila \ podpis izjave, ki so bile sestavljene povsem po volji policije. I ekom procesa je prišlo večkrat do jako burnih prizorov'. Da nes je sodišče razglasilo obsodbo. Sest obtožencev je bilo oproščenih, med njimi tudi Vladimir Maček Ostalih štirinajst jih je bilo obsojenih na težke zaporne kazni od šestih mesecev do petnajstih let. Glavni obtoženec Bernaidič je bil obsojen na petnajst in pol leta prisilnega dela. S tem je zaključen najbolj senzacijonalni proces, kar se jih ie vršilo v Jugoslaviji izza ujedinje-na Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno jugoslovansko državo. Ker je po umoru treh hrvatskih poslancev v beograjski skupščini napetost med Srbi in Hrvati ved no bolj naraščala, se je poslužil kralj skrajnega sredstva in proglasil diktature pod vodstvom ministrskega predsednika generala Zivkoviča. Srbski in slovenski del jugoslovanskega prebi-valst va sta bila deloma mirna, dočim je nezadovoljstvo na Hrvatskem vidno naraščalo. Posledica tega nezadovoljstva in mržnje do vsega, kar simpatizira z Beogradom, je bil nameravan antentat na vlak. s katerim se je vozila v jugoslovansko glavno mesto petsto članov broječa delegacija, da v imenu hrvatskega naroda izreče kralju čestitke in mu izrazi svojo vdanost. Izza onega časa se je pa napetost precej polegla, pa tudi ostrost diktature se je znatno omilila. Uvidevni Hrvatje so začeli uvaževati umestnost kraljevih odredb in dejstvo, da utegne biti vsak razkol usodepoln za celo državo. In tako se je zgodilo , da je zdaj v jugoslovanskem kabinetu že šest ali sedem hrvatskih ministrov, med njimi tudi nekaj bivših Radičevih pristašev. Ministrom brez portfelja je bil pred kratkim i-menovan tudi Slovenec dr. Ivan Svegel, ki je bil svoječasno izvoljen v skupščino kot poslanec Raje. TARIFNA PREDLOGA SPREJETA Predloga, ki določa izredno visoko carino na importirane predmete, je bila sprejeta tudi v poslanski zbornici. WASHINGTON. D. C, 15. junija Včeraj jo b.la sprejeta v poslanski zbornici tarifna predloga, ki določa izredno visoko carino na siadk.r, čevlje, stavbmski les. opeko, čevlje in še na dva tisoč drugih predmetov. je bila sprejeta včeraj v poslanski zbornici z 222 glasovi. Proti n;: je bilo oddanih k 1&3 gla«ov. V senatu je bila sprejeta že dan poprej in sicer z malenkostno večino dveh glasov. Predloga ba predložena predsedniku Ilooverju, ki io bo še tekom tega ledna podpisal. V senatu so nekateri republikanski voditelji le z veliko nevoljo glasovali za predlogo, dofim je tila v poslanski zbornici tak:;rekoč z navdušenjem sprejeta. Za debato so bile odmerjene samo tri ure. Za čevlje, k: so bili dosedaj na prosti listi, bo tr^ba plakati dvajset procentov carine, za kože deset procentov itd. Evropske države se bodo revan-žirale s t«n. da bxio dvignile na blago, prihajajoče iz Amerike, izredno visoko carino. NACIJONALISTI SO SE UMAKNILI Vstaši so prodrli skoro do Vučanga. — Komunisti plenijo p o dveh mestih. — V Hankovu zbirajo kulije. VOJAŠTVO V INDIJI 0JAČEN0 Kmetje nočejo plačevati davkov. — Bojkot proti alkoholnim pijačam se nadaljuje. — Piketiranje zabranjeno. HAT."KOV, Kitapska, 14. junija. D sedaj še nepotrjena poročila pravijo, da so vojaki nacionalistične vlade zopet doživeli poraz in da ne morejo še nadalje ustavljati prodiranja vstašev v provinci Kvangsi v smeri proti Vučangu. Vučang leži nasproti Hankovu v Jangtse dolini. Bitka divja nekako štirideset milj južno od Vučanga. Nacijonalisti se ogibajo Vučanga, katero mesto je obdano z zidom. Vojaške oblasti H an kova so pričele zbirati kulije. katere so prevedle v Vučang. da napravijo južno od mesta zakope in druge obran.one priprave. Oboroženi vojaki jp remija j o ku-i;je na tovorne avtomobile. Vojaki se vozijo po cestah Hankova ter zgrabijo vsakega delavca ki se pri-| kaže. ' Drugače je vse mirno v Hankovu. j in prebivalstvo čaka na izid bojev, ; ki se vrše za posest treh posest rim -| skih mest. namreč Vučanga. Hankova in Hajanga. ki štejejo skupaj 1.500.000 prebivalcev. Vučang sam ima nekako 600.000 prebivalcev. Dve milji odstranjen, na drugem bregu Jangtseja. leži Hankov. z" nekako 950.000 prebivalci in na drugi strani Han reke Haniang, ki šteje nekako 100.000 ljudi. Pod poveljstvom Čane Kaj Seka stojesje čete se bore od Vučov-Ka-naša železnici Kaj Šek ima na razpolago nekako 70,000 mož. Število /stašev, katerim se je pridružilo več tisoč banditov. ni še znano. Kanonski čolni Ježe na Jangtse reki, pripravljeni. da obstreljujejo Kvangsi armado, kakorhitro bi se približala reki. Vsa tri posest rimska mestn so že več dni pori obsednim stanjem, da se prepreči izbruh nemirov. Ameriški in angleški kanonski čolni ščitijo inozemske prebivalce. LJUBIMCA OBSOJENA NASMRT Zakonska žena in njen ljubimec, ki je usmrtil njenega moža, sta bila spoznana krivim umora po prvem redu. TOMS RIVER. N. J., 15. junija. — Porota je spoznala včeraj krivim umora po prvem redu mornariškega v jaka Lestera Under down a in njegovo ljubico Mrs. Hatie Evans, ker- sta zasnovala umor Roberta Evansa. Sodnik Joseph L. Bodine jo je obsodil na smrt. Tekom procesa se je izkazalo, da je Evansova žena že dolgo časa nagovarjala Underdowna. naj spravi s proti njenega moža, nakar bi se lahko poročila. Underdown je slednjič najel dva tovariša in jima je obljubil sto dolarjev za pomoč. Odpravili so se k Evanso%-i hiši. v kateri se je nahajal tudi Evansov prijatelj, neki Duffy. Underdown je sam vstopil, in kmalu je bilo slišati .streljanje. Ustrelil je Evansa in Duffyja. Po tem krvavem dejanju, ga je Evan-sova žena objela in poljubila ter mu čestitala, ker je tako izborno izvršil svojo nalogo. Mrs. Evans je stara enoinštiride-set let. Ko jo je sodnik vprašal, če ima kaj pripomnita k razsodbi, je rekla, da ne. CAPONE ARETIRAN V MIAMI BOMBAY, Indija, 14. junija. — Vladno glasilo objavlja od'ok. ki najstrožje prepoveduje piketiranje trgovin, v katerih je naprodaj žganje in inozemsko blago. Istočasno je dospelo sem nadalj-nih 50 vojakov iz Pune. ki bodo skušali zaeno s tukajšnjo posadko izsiliti uvaževanje najnovejših postav. Nove odredbe so domače prebivalstvo silno razburile Položaj se je poostril in nekateri domnevajo, da bo prišlo v nokrajšem času do krize. Kmetje nočejo več plačevati dav-' kov. Indijci, ki prebivajo v bližini obrežja, pridobivajo iz morja soi.1 ne yiedc na to. da je sol državni monopol, in neoziraje se na stroge odredbe postave. Včeraj so angleške oblasti aretirale Krišnana Naira, ki je pozival kmete, naj ne plačujejo davkov. Indija je poljedelska dežela. 74 odstotkov vsega prebivalstva je kmotskegra stanu. Kd t ne plačuje davkov, je pod- i vržen denarni kazni, ali mu pa zemljo •vzamejo. I Odredbe so j^ko stroge, toda dvomljivo je. da bi imele kak prak- ! tičen uspeh. Iz nekaterih delov okraja Lahore so kmetje ibrzojavili vladnim uradnikom, da pod nobenim pogojem toliko časa ne plačajo davkov, dokler vlada ne odpokliče kaznilne ekspedieije. V Mul tan u so vladni uradniki le z največjo silo skolektali davek na vodo. V Tindinvanamu v madraškem okraju je dvatisoo domačinov napadlo policijo s kam en j i in palicami, ker jim je branila pridobivati sol. ŠANGHAJ, Kitajska. 14. junija. Komunistična sila, katero cenijo na nekako dva tisoč mož, je zavzela mesti TajcO in Hvangšišang Takoj so pričeli komunisti pleniti. Inozemski prebivalci so zbežali v kraje, ki leže nekako 50 milj od Van kova. Japonska križarka je pohitela v zadnje navedeno mesto ter vzela japonske državljane in druge ino-zemce na krov. ■Rdeči" so njabrž del Kvangsi armade, ki prodira od juga proti Hankovu in Vučangu. Ti so obstreljevali japonsko križarko z ognjem, dokler niso Japonci odgovorili s kanoni DVAINDVAJSET UBITIH PRI STRAŠNEM VIHARJU BERLIN. Nemčija, 14. junija. — Pri strašnem viharju in povodnji na Grškem, kojega središče je bilo v bližini Aten. je bilo ubitih 22 oseb ter 2£i ranjenih. Poročilo pravi, da je bila toča tako debela kot krogle La igranje tennisa. MIAMI, Fla., 14. junija. — Scar-face Al Capone je bil aretiran danes pod obdolžbo krive prisege, par minut potem, ko je zmagal v svoji akciji proti Dada okraju, ki je skušal zakleniti njegov dom na Palm Islandu kot javno nadložnost. Okr. oblasti so obljubile, da bodo oprostile Miami navzočnosti banditske-ga glavarja in so ga obdolžile krive prisege. Okraj si še dalj časa prizadeva, da spravi Capone-a iz svoje .srede in se poslužuje vseh postavnih sredstev, da zagreni Ca-ponc-u bivanje na jugu. ŠOLSKI ATLET UBIT ELLICOTVILLE, N. Y., 14. junija. — Richard Schulz, star devetnajst let in znani igraiec base-balla. je bi ubit danes zjutraj tukaj v avtomobilski nesreči. Schul-zova kara se je preobrnila po koli-ziji z neko drugo karo. kojih lastniki niso bili naenkrat identicira-ni. Dva tovariša Schulza sta bila nevarno poškodovana ter so ju prevedli v bolnišnico. Njih identično-sti niso še razkrili. NA MALTI BO NAJBRŽ PROGLAŠENO VOJNO PRAVO ra KOMUNISTI OBSOJENI NA ZAPORNE KAZNI RIM. Italija. 14. junija. — Enajst komunistov, ki so bili obsojeni, da so člani stranke, katero je zatrla fa- j šistovska vlada, je bilo obsojenih na zaporne kazni od enega do petih let. Več drugih obtožencev je vlada oprostila. LONDON. Anglia, 14. junija. — Iz Malte poročajo na Daiy News, da bo tam najbrž poglašeno vojno pravo Boje se demonstracij v zvez: s pridigo nadškofa iz Maltt. V oficijelnih krogih molče giede povratka lorda Stricklanda, malteškega ministrskega predsednika. Medtem pa se vzdržuje govorica, da razmišlja angleška vlada o tem, da podeli Malti status kronske kolonije. V tem slučaju bo diktirana vsa politika iz Londona in odpadi^ bo-; do vse volitve. TORNADO V WISC0NSINU IN MINNES0TI Tornadi so uničili več farm ter povzročili o-gromno škodo. — Sest oseb mrtvih, na dvesto poškodovanih. ST. PAUL. Minn., 13. junija. V teku zadnjih štiriindvajsetih ur je obiskala vzhodnji del Minnesote m za pa dni del WLsconsina cela serija viharjev, ki so povzročili o-gromno škodo. Dosedaj se je dognalo, da je bilo šest oseb usmrčenih. šestdeset težko. stopetdeset pa lahko poškodovanih. Povzročena škoda znaša nad miiijon dolarjev. V Menom >nee, Wis . je bilo usmrčenih pet oseb. v Randolph. Minn., pa ena osa"; a. Štirideset družin je brez strehe. Prizadeto je bilo večjidel le nižje ležeče ozemlje. Sama sreča, da vihar ni obiskal večjih mest, k^r bi bilo v tem slučaju število žrtev znatno večje. Na stotine farmskih poslopij je uničenih. 4 BANČNI ROPARJI OBSOJENI NA DOSMRTNO JECO 9 DELAVCEV ARETIRANIH V Californiji so bili spoznani krivim unijska propagande. — Vsi so bili obsojeni radi ne-rednosti, katere so baje zakrivili. BELLAIRE. Mich., 14. junija. — Natančno štirinajst dni potem, ko so štirje mladi fantje oropali Antim državno banko za S960, so bili vsi vsi štirje obsojeni na dosmrtno ječo. Vsi so izjavili, da se čutijo krivim. Ti štirje so: F'red, Sylvester in Leonard Elliot, ki so še zelo mladi ter devetindvaj-sctletni Lorenz Morrison. EL CENTRO, California. 14 junija. Na temelju treh obtožb, katere so jim prinesla prizadevanja. da organizirajo poljedelske delavce v poljih sladke buče. je bilo včeraj spoznanih krivim devet delavcev, ki so člani in organizitorji unije poljedelskih delavcev. Višje sodišče bo v pondeljek izreklo svojo sodbo in soglasno s sedanjim potekom procesa, ne morejo pričakovati nikake milosti. Mogoče se bodo celo pridružili Tam Moaneyu in Warren Billing ,u v St Quenttn jetnišnici. Obtožba ni prav nič skrivala, da se je obračalo njihovo delo s proti vsemogočnim plantažnikom Imperial doline, kar se smatra za zločin, vreden smrti. Da se omogoči uporabo postave, ki -e obrača proti kriminalnemu ,;n-dikalizmu, so obtožili aretiran**, da so hujskali delavce k nasilnim dejanjem. k razstrelitvt železnic in požigu. Za vsako obdolžbo Je določenih 14 let ječe. Da dospe do svoj eg \ cilja. se je poslužil okrajni pravdnik najbolj grdih taktik, laži in obrekovanj. Po lastni volji je izpreme-nil v letakih stavke in besede, dj. da zadevi značaj "vojaške vstaje". ADVERTiSil n "GLAS NARODA" Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovijenerv točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdihh. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brrz nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzarije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 .......................... s 9.35 1000 .......................... S 18.50 2500 .......................... S 46.00 B" 5000 .......................... S 91.00 10,000 ......................... 5181.00 ti V Italijo L'f 100 ....................................$ 5.75 200 ........................................................$11.S0 300 ........................................................$16.80 500 ........................................................$27.40 1000 ........................................................$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45,— 90 centov, za $50.— $1.—f za $100,— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. -Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z n^m pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. Telephone Barclay 0380 — 0381 das Naroda" and PobOsbed by fU>VKNlC fCmiHIWO COMfANI t A Corporation) PietiOttxl botil« Benedit mi b—tomm mt corporation an* addreMci of alxw officer* n« W. 19UI Mmi, R«H|fe •( MMbaUs. N«« Ink City, N. 1 a O L A • D ABODA-__i V«ic* of Um I»m»U. ___ lmi»d Kftrr Day Bxeepc CuDdt/> and Holiday® MADŽARI IN HABSBURŽANI NEW YORK, MONDAY, JUNE 16, 193« * r jl ' ; **- .J1'j___ .....■ ' LAXQKrr RLOTBVV BAflLI fe V. ■ KUHARSKA UNIVERZA Svetovna vojna jc pretresla mi- . crospodarskim krofom, kakor odlo- lijorx in miljjnrK- dus v njihovi globini, podrla mu:n? države kakor ciini m «tžar.-ki državniki, vodili sv;.jo akcijo urez sporazuma aii pa P romali smo že. da nameravajo bcljšeriki zgraditi v Rusiji socija-li;.'irna mesta, v katerih b: prišla vsa socijalisti'na se ia dc praktlč- j papirnate z%racihc, p. metla poli-j cUc r direktnem na^protstvu z via- ne veljave. Pri tem -so pa našteli ! »k ne sferne s to in si ! teto T*Ua liat *a Amarlke m Kanado ---------------Hm fa poi lata ....................... Ba čmttt leta...................—9190 Za Ne« York s« e*k> leto — Za pol leta -------------------------J>-bO ti Za lnoaematTO la celo lato--- Za pol leta........................$3.50 Subscription Yearly §6 00. Advertisement on Agreement. "Olaa Naroda" Izhaja v«akl dan iiwmil nedelj in praxnikov. OopUf bras podpisa in osebnosti se ne pri občuje jo. Denar naj se bls-gpvvtt poMljatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov. da ss nam ludl pre J in je btvalitča naananl, da hltrej« najdemo naslovnika. "OUI NAKODA", 116 W. l*tt» Street. Na« lerk, N. Telepkana: C helsea tt7f TAE1FNA PREDLOGA I Zvezni se-nat j** p«» ^tirinw'sei'iifni razpravljanju I in »tavijanju >|>r**j« ! tacifjio j»r» ki sta jo zasnova- llawlcv in SuimM. 11 \k* I2ps» Tiatorjrv. S j /•tujo je nlasovaio t*. piN»ti n trm j«* ii.j«ina us»tfla z«*»|*«at*'iia. JV>slan>ka y.lM>rui«*a j«> j«' >pr«'j«jla z i< rimi, tiiijkaMK'jc | m i juvtrku «ivt»li tev ho pa >t* ju«m|. MMlmk h hvnjini { m m 11 m son i < m i< i! ti*i! ta nrstvor. Kakšne ImM 1*» i^Ksit^liit'f Hm dvoma »*»• h<» .HIK• i i>k 1 j. {HiNlahfsal. Kvrop>k«' dežele, ki iip. 1 M M I znatno irski trr lllo}>!r «'ksjHMli-juv\ is»>k«' rarini', se ni<« zvišale carino na j tih Kih niv> hoteli sprijazni'i z i novo situacijo, ustvarjeno p> mi-rovnih pogodbah No-.ej:? se užive-v dejt vo. da pomenja loto 1919 tudi ba Srednjo Evropo priče tek nr.ve dobe. Briandov evropski pred-ior j sprejeli s porogljivimi ko-ment-.irii in od;: v«vrat-ka H«* :.;burzanov na madžarski prestal je tako emmentiio .-pl šno evropskega znaeaja, dr* o njem ne m ejc in ne smejo odločati Madžari sami. Saj pn tem nc f;re a-irr za to, kdo bo madžarski vlad ti; -jii vtev kranr sv. Štefana in jx>-vrst'-r" H ibiburž.iaov t:i d/.aj »^ predvsem . zunanje-p litičnc-pa pomena. Potnenjata i>m simbol nrkdanie rnadž-irske veličine in m.u! i: ^k-j i pospMl -tva naJ za-usnjenimi slovanskimi narodi. Po-menjata jim rovan»o in zop^tno združitev pokrajin, ki so spadale k nekdanji Odrski. Zato jc ia.mo, cia to vpraianje ni in ne more b ti samo nr.tranja zadeva današnje Ma-f:žarske^f Ram na s bi mal incident ic p -avil *prannj<' Hrd'ysburzanov na Madžarskem w>pef v o-predje rop-kepa zanimanja. Bivši nadvoj do. na nepričakovane ov:re. ker mma-Rc je Madžarska v rncanar d-• jo ri >vo'j kuharji-v. k; bi kuhali v j, godbah in pj svoji ustavi munatnih kuhinjah. V -ovjet- • ezana. tiii r>c dc voli p »vnuka Hab- ski Rusiji govore sedaj docela res- ;burzanev, toda Madžari računajo, ne. da n lažje najti na delovnemu da je ravno današnja konsle'.acija trči inženirja ali zdravnika, čeprav v Evropi iigodna za njihove natr- tudi teh primanjkuje, nego dobro- ' te. Ali jih 'ood- poskušali izvesti res že let1-. ; ko p -tr>ne Oton na j^sen po tradicijah habsburške rodbine polnoicten jr seveda .edaj še nc-^ i vo. v.eki^.'r b >do madžarski le^i'mii ti storili v-^e, da zc do ta-kr3* pripravljajo t'-rc:i. Zgodilo naj b se t1? na način, da bi obe madžarski zboi.iici n* dan Otoncvi ■ polnoletno.«--:.! razveljavili de'.roni-zacijski z^ikon Ako bi >e Oton še ne mogel vrniti, naj bi vodil kot njegov namestnik vladarske oo-ie začasno ; 'litin, ki bi : > takoj u-in-ikni!. čim b; razmere dovolile na- i stop Otona samega. Izvedba teh naklep v oi jx>mc-n'la 7"» v c Evropo težko preizkušnja. Zato je umevno, eki narodi, ki • jim je rc na srcu evropski mir. velo parno motrijo poletja madžer->ke go.-pode. Nam samim pa ti do- ; godkt znova sorirujej . kako o-gomnef»? p^mma je za "ras 'n za vso Evropo mala antanta. ki bo slej ko pr?j .stala na braniku miru in reonee i rarvoja Srednje Evrope. ga kuhanja. Graditev socljalističnih me? t je t rej cKivisna od zadostne- i ga števila kuharjev. Pri pregledu komunalne prehrane so boljševiki ugotovili, da je v Rusiji samo 6(H»0 kuharjev in večina teh je v Moskvi in Leningradu Sovjetska Ukrajina s .vojimi 30 milijoni prebivalcev in z mnogimi velikimi komunalnimi kuhinjami ima samo 160 kuharjev. f>000 kuharjev je za ogrombno število k — munalnih kuhinj kaplja v morje Pri tcin so pa se ugz-tovili. da je tudi to število v resnici manjše kajt' mnogi kuharji . o ';ili prej, za-po-l^ni v restavracijah in ima H iz-kusnic v prakse in v pripravljanju kompliciranih jedil francoske kuhinje. dočim preproste liranc ne r i.ij > pripravljati. r."lj=eviki prvaki štirje zdaj pred težko nalogo, kako rešiti kuharsko vrasanje. Za prvo --.il nameravajo organi- j rira ti pri vseh tovarnah-kuhinjr»h i SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posluzujrno se vsi brez izjeme, te stare In stanovitne domače banke. Peter Zgaga a JAGODE Ke r lagod. SCHOBER BREZ KROŽNIKA Avi-trij. ki z ve/ni kaneclar Seho-ix-r se jc mudil nedavno v Parizu, kjer se je pogajal s francoskimi fi-aledc posojila Avstriji. Francosko zunanje ministrstva jc e rabijo gnojila za gojitev bi človek po pameti menil, da jih je treba v kropu oprati, proden j i 11 uživaš. A za pravega poznavalca izgube oprane jagode slastni okus. Na srečo so zdravo-slovci dokazali, da jagodov sok sam ubija b il< zr nske kaii in da potemtakem ni nobene nevarnosti, če jih ješ neoprane Opasnost se še zinanj pc ebne kuharske šole. ki bodo tra-' ža- kadar nrkai časa po- jale dve ieti. Ustanovili so že 13 ku- ! zmečkaš, kajti tako sok dclu-harslfih šol in v kratkem namera- j :c dosti b3lje- Nevarnost iz*ine to število znatno pamnožiti. I Polnoma ~ odločnega sodobnega bakterioiogj. — če se jagode eno uro močijo v vinu. Jagode j:- prijetno in dragoceno hra- vajo to število znatno {: jmnoziti i Drui..a etapa na tej poti bo ustano- I v.-tev kuharske univerze, višje šele j za kuharsko timet n -t z mnogimi! »JI I h. 4irih m a v! h-tu. ►Ki* UV i la ranil. SUih*'rni Ulik« na IwmJfK'«' pwiHMbrst vo. "/jv »daj j«- na utiiijom-/nuuil>aiijr izv^/.a hi anna t Vil -iM »i t* i vaj* ► t»a v za-u *'tiiili | t--i in priznati Otona . efa h »b-j ».urske r ib.ne. Oton je na ta na-jnaeintak«'ill rin postal med Hab bur/ani edini ' or'- ^ndent rr< mnrSfcirski prestol lavk na rrslk silno |M»IIIIK vrelsk"ga porcelana. Vsak krožnik in vsaka skleda je bila umetnina ust-. Krožniki s bili okrašeni s .-Li-ir h francoskih gradov. Ma- ka on j! ključje jt }>a hotelo. d.» o po 'likih skrWh, n iHTai Motors, Wesfin«;-4/va iah i j*'kla in ž»-leta so ♦*%'♦* 11 k • • ran no na gotove o »m1I«m n<» na-mislijo. Tudi \rh-imln tn j;« j« v Ford, Oeiirrai K!»*«'tii«% * Iioiim' 'j^nji t»'iifit v.iiili ||*i iiftoBirtf. K «-r ni hilo njihovim zelja ni up*lt'iio, stopili proti tarifu. <'*■ t<» it*-n«» in i^^teiio vet 1 a drugo v^a-atljr. t tlakovanj*- s»» j«* vršilo k«>r<» stroju |h> strankah. Konservativni repuhlikain-i so glasovali za tarif, proti njemu pa pr« »g »vsi v ni republikami iii demokrat.)«4. Kot |>ri vsaki (•rilikiT jo tudi s*'oliie istotako govor na demokratska st»*anka.9 Nekateri stavljajo vse npr.nje na Ik» predlogo vetiral. Tega ]>a Hoover ne ho storil, ker je pre ver < od ameriškega kapitala. Od detronacije Habsburžanov ni Madžarskem je minulo dobrih 10 H V t*-m ca iu se je v Evropi mar-,ikaj spr* menilo. Nasprotja med zmago* tJ naključje ata,e zuna-ta boroma. Ta dva tabora se ai :« i r ■ vili pred < dr" kaneelarja S^rebra kr-:žn:k. na katerem je bil naslikan :■ aintgermain. ki grad. k:T je od»;a, » Av.trijo. V zad- je že večkrat, propade, ker ni bilo dovolj hrane kkkzplaCni pouk. BOAlvD Or' EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasne se za pojasnila v ljudski šoli štv. 12" l.ast 41. cesta v petek zjutraj Naročite se na Narodm" — J od ,0 do f Mba štv. 30«, ali pa v največji Blorenskl dnevnik » fidrv ,MSndrlj«k in sredo ob 3. do 5., so- irnlh državah ba 413. - • bila sklenjena mirovna p v la- Hooverja. t « š. da m 1 vi > sen j a >n.r» itzkii: talizirana. vse je še vrenju 'n prelivanju Brian lov i rt sicer novo pot, ki naj bi v > Evr> po združila v enem sa-rr>' rr» t * om. vendar bi bilo pre-f ti prihajajo tudi male države, kakršna je Madžarska, do ve;'je veljave. Zato ni čudno, da se je v Budim-oe i porodilo upanje, da b: bilo morda v tedanjem času moge -c misliti na uicentčcnjr starih načrtov re.-titu-cije in revanže Službeni madžar. l:i krr ^i .'■ iccr vedno znova izjavljajo, da niti vprašanje zasedbe prestola, n'1i vprašanje p vratka Hab-^bur-nov ni aktualno. Težko pa si je misliti, da bi madžarski legitim'^ti. ki pripadajo i?tim soeijalnim in njem trenutku, ko so gostje >e zav- je o- 7.U ministrstva, kateremu je 'oi-; lo poverjno nadzor a vo. nad ban-^ i ke'om. V »rdnem prepričanju, da ' bi nar r »vila -lika int^f-rm »loškega gn»du v*is, je naročil, da vo križnik zameni..Ii. V i:'cm hipu je : cfk 1 katv^lar mizo, in črvi!, da imajo kr /mke y amo on je brez n1^. Kr 7,ml: nm 'ikfij j rine-.'1 • m iikr1 r> k»i'.:b malemu incidrntu nemoteno pri^i. NA POTU IZBOLJŠANJA m. Ob trt» !.i n • »i in C' « nji s'rani m>»J<> Hi n.i i" |7.'"-Tj«ati;< JCa«'*-»a '■• 1 Triri« ricvn crf-nk'» vino, \>i»k<-» v-m volilu !>:l Z.f'-!h Pf in i>ni<-ti' - 11 Tflll'. j. 111.1*'! in j \ • in. da ■m in i">tu Mrs. Alice West." /ING .i TRINERJEVO GRENKO na j»ierui-l>«*jii t■■•» izwhiti s.' nil. n«"r« d?i<.sti !*» ■ vsfh l»>k:ii-iiarjil» Hrt lila. ni ......... <«l .1 »s. Trin.-r <*•. it S. Ashland Ave, Chicaip.- III. 'Arivo O rednem stedenju. Redno »tedenje je najboljše zavarovanje proti poeledi-cam slabih delavakih razmer. Oni, ki &o v času obilnega zaslužka »tedl.i, so polagoma »tvorili sklad, iz katerega lahko črpaj« kadar nimajo drla.B Redna štedenje je Telikefa pomena za delavca, ki nima dragega dohodka kot plačo aa delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti ta bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo šteili-tl. V prvi vrsti pasi na t«, da je denar naložen sigurno in tako, dm ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po l'i% na leto, pričenši z vsakim mesecem. To je najboljše obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji laven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše po Postal Money Order aH Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders. Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste T polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vlošne 4— Sakser State Bank 82 Oortlitsdt Street NEW YORK, H. T. DRUSTV KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLA S U J T E "GLAS NARODA" ne čita itmo vrni« članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZKERNE SLOVANSKA KOLONIJA na NAJBOGATEJŠEM OTOKU na SVETU Lefa 1927 je bila ustanovljena SLOVANSKA KOLONIJA na i-clealno ugodni le«;i v Long Islandu. Ustanovitelji kolonije so bili Slovaki in nase.aina je bila organizirana pod imenom SLOVAK MANOR INC'. Ideja je bila srečna. Da se vresniei ideja SLOVANSKE KOLONIJE. ki naj prinese east in korist vsem Slovanom, je bilo pametno in dobro, da ena izmed slovanskih skupin postane zrno take koio-nije, poka,';e ur.peh in potem razširi svoje delovanje na ostale slovanske skupine. Bratom Slovakom gre east in hvala za to inieijativo. Bilo je tudi umetno, da so uvno oni to zacWi. Saj predstavlja o eno izmed naj-veejih slovanskih skupin v New Yorku in na drugi strani uživajo splošne simpatije vseh Slovanov. Njih solidnost, poštenost, odkritost in slovanska navdušenost pa je proverbijalna. Slovenccni pa ^o še posebej priljubljeni. i »t. n;tv'Iti: • nju vseh Slov »K v iti »•"•1t,rt <-| javii' g.' mn»-nj;t in slf>- v.t kiti ■ rfMiuzi. ij j. Sl.uVAK MANOR IN«' j«. d dv-rn.i N-t«uni Z,i < ! .v oje i:el«»vMiijf. r-M. h jf Ml r.«k. da. vsa »»»l'-.ik«»v.«nj.i Ne U- (in j* bila IHiKlaj - niftl SInv;iki vt-likati>ka, marvf«' \ .»• |M.i|j»-«j.- :»• j«, iv.kaz.ito ko< « i^i K" z«1r:«\" »n Izbira l^c« tako izr^fln-. sr^na, viio "i* j" Slov;« u.«ki kolonij*- pre tukaj i i n;i i!■• •!jšo k<*nst<*T'.oM>o jnv**.* ?; i i>> na L»ng IflandM lil tako jt* vttlfd Itg.i il i»'h.i prira-1 s. ui.io ob :5«i iz Pennsylvania < I>jriR Island) Station 'zir*ima ob 1" IC Jamaica Station. lJ -^te po«tje družbe. 1'išit« za informaeije na R. F. H L A C H A SLOVAK MANOR INC. 55 West 42nd St., New York City Ali pa pokličite g. Hlačo na telefon: STUYVESANT 2854. VABILO NA PIKNIK SI.' »V A K MAN« »K INC. in rojak T. HL.VA tiozivlje v.-* H'ovetisk«* tlru/.i-n*-. d.« v NKI »ELJ«>. dne junija 1L«3". so- vdeleilj" izlet:i kot gostje iiri:žl» v proslavo druge obletnice SLOVANSKE KOLONIJE na LONG IS I.AN l»l*. NA PIKNIKU 1'EKU") SE H« > JAGNJK in UPtr^fflo r»e bo gostom HHKZPCAČNO PC»SEHXI VLAK ZA SLOVAXSKO KOI^ONlJO sc odfx--lie iz PKNNSVT-VANIA STATI« »N K. K.). T!h Avenue j( & Street, New Tork City. to«'no t.b l«i 3" zjutraj I^JlUTt: TAM ŽE 1 OB DESETIH. Pišite takoj za brezplačne tekzniške liate. Ako bi s<- kdo rajši orl|>*-lj;il iz JAMAICA STATION, prijavite se. pa Van bo ta*.n |kj-čakal z»ptr»pnik drutbe. Vak zapusti Jamaica Station «>b 10.45. PRIJAVITE SK TAKOJ, da resK-r\ iramo pr«js;or in listek. Izr« žtte jtjx*dnji kupim in {»oiljile nu: SLOVAK MANOR INC.. 55 West t2nd St.. New York. N. Y. m " ~ Izovlite reservirati....................breaplačnih železniških listkov, ker želim vdeležiti se piknika v nedeljo 22. junija. i; IME: .............................................................................................................. I NASLOV: ....................................................................-........................... Iz PENNSYLVANIA — JAMAICA -STATION ij _(Podčrtajte postajo, la Jo želite.)____ [i Ali pa pokličite na telelon g. HLAČO na: Stuyvesant 2954. .t » »-»«%. - •«•>■ • - >• M «>WB>. .J Romunski kralj Karo! in njegova žena sta se. ali pa sc bo.ta v kratkem pobotala. Za kraljieo jo je že pr glasil Lstočasno prihaju iz Pariza poročilo da se je, ali da se bo vrnila na Romunsko njegova ljubica, inada-ma Lupcocu. Kraljem, posebno novodobnim, se ne smo pripisovati prav posebne pameti. Previdni pa znajo biti; vsa cast jim. Romunski kralj se je preskibel ia vsak slučaj. V Ameriki kmalu uveljavljena taritna postava od katere si o-betajo nekateri kapitalisti velike dobičke. Nekateri kapi tali iti bodo imeli d biček. nekateri kapitalisti pa o-gromno ir^uby. N'dod vsplc»šnem "bo moral plačati vsako leto nad eno milijardo d larjev več 7.\ življenske stroške, Pi-stava m tgari. da b*-» uveliav-ljena. ne br> dolRo veljavna. Nc za t ker bo moral narod vsplošnem 7\\ življenske :-tro">ke plačati milijardo dolarjev več na let , pač p;i a to. ker brio imeli od nove po. t a ve ofiiomr.:) i/^ub >. tudi nekateri kapitaliiti. In tako bo prišel rok da vrana vrani no-o in ne more o'-i iz-kljuvati - zopet enkrat do vrlja-vc. Sredi junija smo. Slcoro vsepovsod je p spravljen šajdezen. kar nam ga je o.-talo od Martinovega praznovanja Po kleteh je vse navzkriž. Sodi se žalostno nagibajo, kot ranjenci, katerim odteka zadnja kaplja krvi. Sempatam v .kotu jc c kaka .'teklenica pravljena za hud? čase. Ob svečani priliki jo odpreš, pa-kusis, se skremžiš in solat - ^abe-7. njeno vsebino. Kadarkoli stopiš v klet. ti o:lme-va c d vsepovsod žalostni refren: — Kling-kiong-kloklckUtklo Tako so žalostno vzdihali petde-;,etaki in petindvajseta ki, ko se je izcejal j življenje iz njih. Gašper pride zopet do veljave. Ga>j>er. ki jo od jeleni |>c-ival v ki item kotičku na podstrešje, ali je bil pa je v kleti goboko zakopan. Ga p"r Dolgonoi>i Ga per Zvi-tonosi . On pretvarja katzerjeve in mu-solinijeve ostanke v prestolonaslednika kateremu bi pokojni ^e — k »r e prufcv in pn>ceiitov Ucp — niti do kolen ne s°gel. Tako krepak je in močan. Cist in isker je ko studenčnlca in hrepeni po svojem zavezniku — pelinu. Medtem pa že pošilja Calif rnija svoje rajske sadove v vzhodni svet. Na trpu so 7f češplje in marelice. breskve in črešnje. In ne bo d -igo, ne bo več dolgo, ko bo dosp?la prva pošiljate v grozdja. Zanikerno bo. majčkeno in kiselkasto. pa nic zato. Oznanjalo nam bo. da se nam bližajo iboljši časi. Druga bo vsebovala že večje in bolj sladke jagode. Ko bo dospela tretja pošiljatev, ga bo že mogoče par baks za potrebno stisniti. Za potrebo, da se lažje pričaka muškatelca, zir.fandela in drugih dobrot. Medtem se bo pa koncem julija že dan pre vrgel, noči bodo postajale krajše in mrzlejše. Koncem avgusta in začetkom septembra fos vsak dan drdralo iz Calif orni je proti Iztoku na tisoče in tisoče kar. naloženih z grozdjem. Tedaj bo tudi že newyoriko dozorelo. In tako sami ne bomo vedeli, kako hitro je vse to minilo, ko bomo nekega dne opazili v listu dopis ali oglas, v katerem "odbor uljudno vabi vse rojake-in rojakinje, tudi one iz daljnih naselbin. da se blagovolijo udeležiti veselega praznovanja Martinovega večera, ko bo mlada kaplja krščena. pokušena in preizkušena ter bo I tudi v drugih ozirih za lačne in žejne vsestransko preskrbljeno". And there you are! LAI 41 A NEW YORK, MONDAY, JUNE i«, 19M MIHAEL ZOGČENKO: Človek je vendarle n na ti val. Dvomim celo ral od opic ri Darwin id vsr čud da bi izvi- li Clove: bi rpkpl, na idem. Zdi se mi, da je sta-tem pogledu malt"' a delanja so mi, ka-tirkam prečloveški. me razumete, tu kuj pod*»bn< živalskim sboj ted« akrs 1 primer, da m* živa govarjajo v svojrj ie vsekakor zr' bi vodile takšen pc •mu sem bil včer D<*> ik k tu ra/un »Inice. in Of a/urn »Le, Eni V AMBULATOR1JU b-lozcn ni kar -1 bodi. Dejala sem pač tako, me razumeta, ker je mola bolezen pomembnejša od vseh vaših razničnth obisti. Imam, me razumete, raka. Napihnjenec nato: — Ha, rak ni zmerom rak. važno je. kakšen je rak Včasih je ra«i vendar cisto r.eopasen Cez pol leta enostavno izgine To nezasluženo preziranje poslu-sati in poslati bleda kakor stena je bilo občanki eno in isto. Udarila je z rokami in za v pila: Ra* čez pol leta! Torej sedaj pa res nr ven1, ver, kakšnega raka si ti videl! Ali ga vidite, kako mu je gobec otekel od njegove bolezni?! Napihnjeni občan je hotel ognjevito razkačeni dami nekaj kreo-ke^a odgovoriti, pa so mu samo rok«-- mahale po zraku in se je obrnil stran. In eden izmed občanov se je za-krohotal in rekel: Povejte mi, ljubi soobčani s čim pa se prav za prav bahate? Pacienti so se zastrmeli v govornika in od tega trenutka dalje so čakali tiho. da je prišla vrsta nanje. DUESSELDORFSKI MORILEC V PREISKAVI DR. JULIJ SCHNITZLER NAPREDEK KIRURGIJE i Dokler so bile bolečine in nevarnost okuženja stalni agribul sleherne operacije, je bilo polje ki- Zdaj ni več dvoma, da je Peter j je zbrala velika množica prebival-Kuerten dolgo iskani dueseldorfski cev, ki so preklinjali morilca in ča- ! morilec. Dosedanja preiskava J, kali do poznega večera prilike' dabi 1 f^ ^ ««««»■»>, P* ■> « točno dognala, da ima na vesti iti- ga linčali Ko so peljali Kuenena v ! "T ' ** * V Zad' 56 Pred dvajsctimi ri umore. Morilec sam trdi. da e avcomobUu na policijska ravn^el"- j njlh. desetlet'h Prejšnjega stoletja stvo, je Stopil nekdo v voz In za]-l TT 'V^ ^ __.. , zac-1 i polja zdravstva. Kirurg ;i trebuš- morhca pretepati. Kuerten ni mo-| mh organov. u ril iz oseonega sovraštva TATINSKA OPICA Dad> lK'ti llkr Km d p a mi gotot Kai ijenee >M t« •t .i k,Ml i. de I ik tid. m samo kile, laačeno sfce, nato: Velika rer o bolecni or tu izmed eaka j'* lh ve tj\ t ogriujaloiu Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor jr namenjen potovati v stari kraj. je potretvno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in rajnih drugih stvareh. Vvled naše dolgoletne izkušnje Vam mi ra morem a dati najboljša pojasnila in pripo-reramo vedno Je prvovrstne brco-1 parnike. Tudi nedr/avljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti m moraio dovoljenje za povrnit« v f Return Permitjiz Wash- j ingtona, ki je veljaven za eno let« Br"i pernuta je »edaj nemogoče priti nazaj tudi v teku mesečevi in isti se ne pošiljajo več v stari kraj. ampak ** mora vsak prosilec nc*a »Oipadarja. ki je dolgo tajil osrbno dvigniti pred odpotova- j krlvdo- a naposled je priznal, da je njem v stari kraj. Prošnja za per-I opico naucU krasti ^tnice in ieske- Prebivalci velike hiše v mestu Mehiku so dolgo tožili, da jim iz-, ginjajo por.ojl najrazličnejše stvari Skrbn j so zapirali vežo in hišna vrata, a kljub temu so skoraj vsak dan pogrešali kakšne toaiatne predmete, steklenice s kolinsko vodo in tudi na mizi poza-bliene denarnice. Tatu so prišli na sled šele tedaj, ko je zagledal neki stanovalec ponoči majhno opio, ki je plezala po žlebu. Skočila je i>ko?i napol o :p: t okno v neko sobo v tre*jeni nadstropju in se je kmalu z pet prikazala: v roki jt držalo sr ebrno ogleda Ice. Tako je zvedela policija, kdo je krivec. Naslednjo noč je prežal na opico najspretnejši telovadec izmed stražnikov. Sledil ji je po žlebu na streho in odtod v majhno podstrešno stanovanje, kamor je švignila četvereka tatica s svojim plenom. Odvede! je na policijo nje- umoril deset ljudi, policija pa presoja njegovo samoobtožbo zelo skeptično, ker je prepričana, da jf» nekatere umore izvršil umobolni Stausberg. Zdaj preiskujejo kriminalni organi še poskušene umore in napade ter zaslišujejo kot priče žrtve, katere je neznani napadalec napadel. Kuerten je v preiskovalnem zaporu miren in zdi se, da hoče igrati umobolnega. Na vprašanje, ali vc, kaj ga čaka, je odgovoril, da bo moral do smrti presedeti v umobolnici. Zanimivo je, da je bila tudi Kuertenova žena /e kaznovana in sicer zaradi umora svojega ljubčka. Doslej je policija mislila, da ima morilčeva žena ne-omadezevano preteklost. Tp dni so se nadaljevale konfrontacije duesseldorfskega vampirja z onimi, ki jih je napadel. Priča Goldhausenova ni mogla o napadalcu ničesar po"edati. ker ic bila napadena tako nepričakovano in hitro, da ga ni mogla spoznati. Priči Mantelova in trgovec Korn-blum sta spoznali Kuertena po an pohlepa po denarju, temveč iz golega veselja nad umori. Znani berlinski učenjak dr. Magnus Hirschfeld je predaval v Moravski Ostravi o najvažnejših seksualnih problemih. Odgovarjal je tudi na vprašanja, tičoča se dues-seldorfskega morilca. Izjavil je. da se je bavil z specijalistov, izvrši danes zanesljivo vsak kirurg, ki ima primerno prakso. Velike in *komplicirane operacije želodca in črevesja, ki so bi- trldesetlmi leti redkost, so danes tako rekoč vsakdanji kruh v.^ake kirurške postaje. S čedalje bolj naraščajočo vajo in vzporedno napredujočo teh- organov, ki je prva izrabila blagoslov narkoze in asepse, se je. ni ko so se, kar je samo po sebi kaj kmaiu pridružila kirui-gija gi- razumljivo, rezu)tati 2natno iz-balnih organov, živčnega sistem?., boljšali. Isto velja tudi za opcraci-obisti in zdaj še prsnih organov; ; je žolčnega mehurja, pljuč in srca. j Kako zelo je delovanje kirurga Vendar zdravniška veda ni po- odvisno od poznanja-celotnega počivala in je marljivo začela izpo- IJa medicine, svcdoei dejstvo, da so I polnjevati temelje moderne kirur- nova dognanja dokazala, da ^ da njim zato ker e e • B*je' anestczi'° "obrezčute-j-celo vrsta obolcn.:, o katerih so seksualnega morilca, nikakor'pa IV antiseptične 'razkuževalnei J prej mislili, da so bolezni krvi ali zato. ker je dobil nedavno morilčevo pismo, o katerem naj bi podal od- metode zdravljenja ran. Poleg splo- jeter ozdraviti z operativno šne narkoze z vdihavanjem etra sej stranitvijo vranice. svoi«> mn0n,o je razširla tudi narkoza s plinom,! svoje mnenje. Kuertenovega Dri- u; - , ______ __ p I" povzroča smeh. in etilenom, zla-, . sti v Ameriki. Sicer je res da večje' Ja abaor™na2nih organov je operativno lečenje obolenj prsnih or- znanja ne smatra za absolutni dokaz. ker se je oglasilo že nad 101) » ljudi, ki se obtožujejo, da so due^l statl5llke « »»o mogle potrditi, d, seldorfski morilci. Kriminalna policija je menila, da številni umori niso delo enega morilca in delila jih je v več skupin. Nekateri Z t »v.H11,w» j«, c v, L dcnc etereske narkoze ; žrtve so imele s kladivom prebite Novejšega datuma kakor kirurgi- ] oba nje, druge so bile zabodene.1 Zato je policija domnevala, da gre za tri aH štiri morilce. Za važno smatra Hirschfeid. da se Kuertenova pisava ujema s pisavo v pis- bi bile nevarnosti teh narkotični 1 gan°V' Tu bCleži različ- sredstev kaj manjše kakor pri nar- **** Pntlska- & odpravlja nevar-kozi z etrom. Zakaj -to velja po-l"°M nenadnega dostopa zraka v udariti _ nevarnosti pravilno izve-! prsn° Votlino' loP° UiPeho 0b(>!e-so t-iko n"-! pljUČl ki 80 bilc nC£losto«>ne znatne in nepomembne, da je ne-! opcnuiiam- mogoče zdravi- zmiselna vsakršna bojazen pred njimi. Znatno opasnejše je vbrizganje anestecitisov (sredstev obrezčutenjei v hrbtenico, tako zvana lumbaina anestezija. Razširjenje uporabe lokalne anestezije jj postalo mogoče šele tedaj, ko so mogli nadomestiti strupeni kokain z mnogo nedolznejšimi snovmi, kakor na primer z novokainom i. dr. mit w mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-van rm in oni, ki potujejo preko New V or k a je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barfce Office, New York, N. Y. otoLstmi' KAKO DOHITI SVOJTC STARi:r.A KKAJA IZ O' Moja neča* n« <«tns(ih in likali lah-i Cilas»«i nove ameriške prisetje-f ml vai^ bo- posiave, ki Je stopila v ve- wv ;it na Z \ 'j*10 £ l«rv*oi julijem, ins4 jogo-fir m rele u-: Movan:-ka kvota MS priseljencev letno, a k volni vizeji se izdajalo rem um re M'* Ali »t« *li- "»m* onim praMem, ki imajo ti t /a: id< bolezni prednost r kvoti in ii so: Stariši um tel i' In taksna se ameriških državljan jv. možje a-! v nudi« uo >k< pogov weriskih draavljank, ki so se po 1. junij« 1921. leta porodi; trne in tajoce se stvari. V kratkem času je cpica obogatila gospodarja: jx>prej ie bil berač, zdaj pa je imel v ban-kil več tisoč denarja Slepa justica ■e izkazala seveda malo priznania p-iirtnemu profesorju: romal je v ječo. Njegova opico si oddali v mestni zadrgični vrt. VZTRAJNI GLEDALCI Mivrn* uarm boleti hitela omalova-i. obAan Takšna POTRTI? HtbiU tiitrk« uAivall *«tHij* t« r«< i f o IMltlkl nr % ■ i*"®.« An tjM^i^JM 1 M • tt«o vl«> pfrif 1 ihIVUVI (Vrtmi v ji ku Severas CSORKa neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so epravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puscenj % t« dear to za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračaj!« na poznano in zanesljivo 5AKSER STATE BANK >2 CORTLANDT STREET 9 NEW YORK Vsaka kinematografska predstava traia v Buenos Airesu. 6 ur. Na sporedu je dnevno do 35 manjših zvočnih prizorov. Oočinstvo vztrajno gleda filme kljub temu, da vlada v dvorani vročina do 30 stopinj C. Sleherni obiskovalec prinese svo-o večerjo: banane, obložene kruhke in si. s sebej. V »ximorih navalijo gledalci na točilnice, kjer popijejo sode ledenih piiač in pojedo tone sladoleda. postavi. Spoznala ga je tudi priča Hecrst-assova, katero je napadalec 1 mu' v katcrem morilec označil vrgel v reko. Kuertena je spoznala | kraj' k*er 60 bile zakoPana trupla tudi neka ženska, ki je videla. Ka- umorJenih deklet. To pismo je bilo ko je ustavil njeno hčerko. Toda a'vtewtično in trupla so res našli, uatakar v Stindermuehle. kjer c^ j D;**danje vesti raznih nemških 1: je baje Kureten mudil z umorjeno stov so ns*Pravile na Hirschfelda Hahnovo, ga ni spoznal. Dosedanjai vtis' da se K"erten z umori baha. j zasliševanja Petra Kuertena so! ^ njegovem mnenju gre za sek- ' je i2yesU $ gamim krajevnim omQ. pokazala da je letos 14. maja v umore m Kuertenova izja-| tenjem AU budno^ 0penran<,u grafenberškem gozdu napadel neko va; da se *'hotel maščevati člo- med operacijo zanj dcbra a|. deklico. Lani 25. avgusta je pa ^ fantastična in j je sc odprto vprašanje. Vsekako sme' padel Gertrudo Schulte. Obe na- ve.jetna. Ni izključeno, da se nv> biU človeštva hvaležno za t0 da padeni dekleti sta Kuertena takoj nlec zaveda dobro, kaj je p3-j kirurgi}a nažla spoznali. Kuertenova izpoved se po- NaPadal in moril je žene in o-! poinoma ujema s tem. kar sta iz- 1 troke. toda s tem še ni rečeno, iz ' povedali napadeni dekleti. Točno je kal£inih nagibov je to počenjal. Če; tudi dokazano, da je Kuerten lani h°čemo presojati umore kot seksu- | 11. avgusta umoril v Papendellu alne zl°čine. moramo imeti dokaze. da je z zločinom res v zvezi kako spolno dejanje, kujti če kdo besno napada ljudi, še ne moremo govoriti o seksualnem zločinu. To ie ti. Tako so naprLmer. čeprav do zdaj samo selc v redkih primerih, z uspehom operirali nove tvorbe na pljučih. Tudi operativno zdravljenje gnojitev na pljučih beleži že lepe uspehe, prav tako pa ima na napredku pljučne kirurgije nemalo zaslug operativno zdravljenje pljuč ne suiice. Kadar govorimo o kirurgiji sr- S tem so dosegli, da je mogoče tu-j™" ne Smemo imotl v misUh °pe- _ I rativnega zdravljenja napake sr- i čne zaklopnice. Sicer so res napravili tudi v tej smeri že nekaj Marijo Hahn. Tudi v tem primeru je pripovedoval take podrobnosti umora, kakršne morejo biti znan'1 samo morilcu. Zelo točno je opisal zlasti lopato, s katero je svojo žrtev lahko iabruh besnosti in zato oi i ija našia v etru sredstvo, ki operacije potrebnemu bolniku ne samo prihrani bolečine, ampak ga tudi obvaruje vseh grozot operacije same. ne da bi bi pri tem niti od daleč tako nevaren kakor kloro-ferm. ki so ga prej rabili. Mnogo so že študirali, kako bi bolniku prihranili neprijetne občut-I ke. ki nastopijo v začetku inliala- cijske narkoze; domislili so se, da v gozdu zagrobel. Lopato so našli j rail Kue~tena preiskali psihija- w ka2alo bolnika uspavati ncp0. pozne,e v bližnjem potoku. i tn. ^r. Hirschfiel ie omenja! dru- | sredno pred pravo narkozo s kaki:n Dokazano je tudi. da je Kuerten j take umoril Gertrudo Aibermannovo Izvedenec dr. Scheiker je točno u- got^vil, da je Kurten pisal tudi ta-1 rioriice kot Harmanna,. Dentzega itd., in izjavil je. da dues- ! seldorfski vampir presenetljivo! spominja na Haarmanna. drugim sredstvom. Omenimo naj pri tej priliki samo avertin, ki ga j vbrizgajo v črevo, in ki prav hitro . človeka uspava brez kakršnihkoli ko zvana morilna pisma. O tragic- j Mnogi se začudeno vprašujejo, neprijertnih občUrkov Avetrin s., ni smrti Atoermannove je sporočil z^kaj policija en mogla tako dolgo | že uporabili ne samo kcrt uvodno Kuerten podrobnosti, ki se točno j izslediti duesseldorfskega vampir-ujemajo z ugotovitvami uradne' 3a- čeprav je bil mobiliziran ves preiskave. Kuertena kot napadalca seksualne umore zelo težko pojas- > 1S , „ , ^ i obetali, niso izpolnile. Spoznali niti. Klasičen primer je Jack Raz- < PONUDBA DELA Iščemo osebe, ki uživajo dobro ime in ki utegnejo stopiti v zvezo z veliko družbo. Posebne izkušnje ni treba. Dober zaslužek za prave ljudi Prijavite se na. 55 West 42nd Street, New York City, Room 94^. RADA BI IZVEDELA za naslov MARIJA MEHEVC, roiena PLE-STENJAK Nahaja se nekje v Pittsburgh. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njo. da mi sporoči, ah naj se sama javi svoji sestri. — Katarina Bradach. 1925 S. 57th Court. Cicero, III. < 3x 14.16&17 > g^ifaieMrgiMicsi^ic^iC^ic-pic: K-':v-J ^.'.. '.UJ; --tTvj*L. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko (ENGLISH SLOVENE HAMS) ■um mmt $2,— gm prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA XI« West II Street laik mr 50 spoznali tudi dve ženski, kateri je bil vrgel v reko Duessel. Sam je spoznal obe priči in v njuni prisotnosti je opisal napad. Na vprašanja prič je odgovarjal točno. Trgovec Kornblum, katerega je napadalec lani 26. avgusta v Lieren-feldu z nožem ranil, pri konfrontaciji Kuertena ni več spoznal. Pač pa je Kuerten izjavil, ua je Kornblum ena njegovih treh žrtev, katere je omenjenega dne napadel in ranil. Policija je objavila mnogo Kuertenovih fotografij s pozivom, naj se zglase vsi, ki so prišli z morilcem kdaj v strk, zlasti ženske. Kuerten je na policiji omenjal tudi napade na dekleta, za katere policija še ni vedela. Policijske oblasti so sporočile novinarjem. da je Kurten priznal, da je snoval nove napade in umore. 22. maja ponoči je položil dve v papir zaviti kladivi na kraj, kjer e hotel iskati svojo žrtev. Ko je pritšla policija z njim na dotičm kraj blizu železniškega nasipa, kladiv ni našla. Kuerten je izjavil, da gre za orodje, kakršno je rabil tudi pri dosedanjih umorih. Policijska preiskava bo končana najbrž prihodnji teden. Ko so bili pojasnjeni štirje umori, je začela policija preiskovati tudi umore otrok v Flehe. Tudi v tem primeru se zdi, da je Kuertenova sanioobtoaba utemeljena. Po preiskavi bodo preiskali Kuertena psihijatri, ker ni izključeno, da gre za posebno vrsto sadizma ali perverznosti. Proces bo naj-brž pospešen. Preiskavo so razširili tudi na Kuertenovega očeta, da ugotove njegovo duševno stanje, kajti mož je hud pijanec in bil je že kaznovan zaradi krvoskrunstva odnosno posilstva lastne hčerke. Policija še ni mogla dognati, ali je imel morilec pajdaše. Zdi se pa, da njegova žena ni vedela za moževa grozodejstva. Policija noče daii podrobni informacij o preiskavi. Prebivalstvo Duesseldorfa je seveda zelo razburjeno in ogorčeno. Pred poslopjem poUeijakega ravnateljstva se narkozo ampak tudi kot edino in j glavno narkotično sredstvo. Toda. njen aparat. Vzrok je v tem, da je, ža, se nade> w 5Q jjh Qd njpga parač, ki je izvršil mnogo umorov, I pa se je morala policija omejiti sa-; mo na domneve, ki so bile pozneje j v celot-i ovržene. Baje je bil mož zdravnik. Težkoče so zlasti v tem,' da se vrše seksualne zadeve brez' prič, dočim so pri drugih umorih i večinoma navzoči ljudje. Seksual-! . ... , , , ^ . j trebilo, ne da bi obenem ni umori in seksualna dejanja se' . . . _ , . , . ' človekovega staručja — in pa vrse tajno. Drugi vzrok je ta. da: . t , J ' .... . ; verjetno, da bi kdaj odkrili žive taki lrudje dvojno življenje. V našem primeru se pa zdi. da to ni tako. kajti duesseldorfski morilec je bil že desetkrat kaznovan in torej ni mogoče trditi, da bi seksualni in družabni človek ne bila eno in isto Na vprašanje, kaj naj se zgodi s tem človekom, je dr. Hirschfeld od govoril, da ga je treba takoj izločiti iz družbe. Danes so tri možnosti — dosmrtna ječa, dosmrtna izolacija v umobolnici ali pa usmrtitev. Ne da se še reči, katero pot bodo ubrale oblasti. Dr. Hirschfeld je osebno proti smrtni kazni. V splošnem se je pokazalo, da so se vsi taki morilci vrnili k prvotnim zločinom, čim so bili pomiloščeni ali izpuščeni iz ječe. Jasno je, da imajo sadistični zločini nekakšno sposobnost nalezljiv osti za ljudi podobnega nagnenja. Tako so v Duesseldorfu izsledili že dva sadistična morilca. Prvega. Stausberga, so morali kot idijota poslati v u-mobolnico, drugi, Alois Tripp, je bil pa obsojen na1 dosmrtno iečo. Trip-pa je Hirschfeld sam opazoval. Pet deklet je potegnil s kolesa in posilil, eno je celo zadavil. Tripp je po njegovem mnenju duševno obremenjen, pijanec in epileptik. SEZNAM ARANŽIRANI H KONCERTOV. 22. junija: Dututh. Minn. 30. avgusta: Girard, Ohio. 21. septembra: Cleveland, O., SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: Svetonr R. B&ntrec, 442 Wti—1 J { da je čista etrova narkoza znatno manj nevarna od narkoze, kombinirane.z avertinom. Tudi polje ravnanja z rano in antisepse je že dodobra obdelano. Vendar do danes še niso našli i-dealnega sred?tva, ki bi klice uničilo ali jih vsaj kolikor mogoče iz- načelo tudi ni tako sredstvo. Našli pa so pri tem iskanju vendar neke snovi, kakor na primer vucin in rivanol, ki razmeroma krepko uničujejo bakterije, človeškemu staničju pa prilično malo škodijo. Rivanol se je uveljavil tudi v kirurgiji. Praktično še važnejše je na starejših teoretičnih izsledkih temelječe, zlasti v vojni preizkušeno operativno zdravljenje onesnaženega dela rane. s čemer so dosegli aseptično rano. Pri tej priliki naj omenimo injekcijo te-tanovega antitoksma < protistrupa > ki prepreči omrtvični krč rane. To sredstvo je neobhodno potrebno pri vseh ranah, ki se onesnažijo s cestnim prahom, vrtno prstjo ali hlevskim blatom. Že z razmeroma majhnimi dozami protistrupa se prepreči izbruh strašnega omrt-vičnega krča, toda treba ga je vbrizgati čim prej po dobljeni poškodbi: učinek pa je nezanesljiv, če brizgaš protistrup tedaj, ko so se simptomi bolezni že pojavili, le v redkih primerih utegne pomagati večja doza. Na polju kirurgije abdominalnih organov ni bilo v poslednjih letih doseženega v načelu nič novega. Doseženi napredek temelji deloma na zgodnjem spoznanju bolezni, tako da je mogoče izvršiti operacijo že tedaj, ko se bolezen še ni preveč razvila, deloma pa na tem, da si je posamezni kirurg nabral čedalje večjih osebnih izkustev. Ne da se tajiti, da se je povprečni nivo kirurga na tehničnem polju v zadnjih dveh, treh deestletjiii izredno dvignil. Operacije, ki so bile prej domena posebno sposotnih j poizkusov toda o metodi ne moremo prav govoriti. Zato pa imamo na drugi plati na stotine primerov poškodb in ran .srca, kjer jC kirurg s pravočasno in spretno operacijo rešil človeka zanesljive smrti. Prav tako cbotajo mnogo uspeha strem-( ljenja, ki hočejo popraviti srce. tr-i peče zaradi neugodnih mehaničnih j oboJišein. Naj žc gre za ekssudate. ki se nabero v osrčniku, za zraslo-sti osrčnika v najrazličnejših oblikah ali pa naposled za deformno-sti prsnega kosa, ki srce mehanično ovirajo vse to sicer utegne vplivati na tehniko in izvedbo operacije. ne iapremeni pa nič na načelni možnosti kirurškega zdravljenja. Uspehi možganske in hrbtenične kirurgije so ne glede na visoke zahteve na kirurško tehniko v prvi vrsti odvisni od nevrologove diagnoze. Zakaj čim skorajšnja diagnoza je bistven pogoj za uspeh morebitne operacije. Na Angleškem in v Ameriki je pogosto kirurg in nevrolog ista oseba. Toda to so navzlic vsemu izjemni pojavi in |e veliko vprašanje, ali je mogoča taka personalna unija. V področje nevrokirurgije spadajo tudi injekaije anest^zujočih snovi v živce. Mučna nevralgija obraza se da pogosto zdraviti na ta način. Nič ne more Jasneje jjodčrtati pomena eksperimentalne preiskave za zdravstvo kakor preokret. Tci ga je doživela praksa krvne transfuzije z odkritjem krvnih skupin, če ie bila prej krvna transfuzija združena z nopreračunljivim nevarnost mi, smemo danes reči. da je postala v rokah veščega zdravnika popolnoma neopasna metoda, ki ie rešila že marsikako sicer izgubljeno življenje. Tu naj izpregovorim besedo, dve o hvala Bogu ne prepogosti krvni bolezni hemofiliji. Za to bolezen, ki se v čisto določenem redu podeduje in ki obstoji v tem, da visi bolnik v neprestani nevarnosti izkrvavitve, nismo do naslednjega časa imeli nikakih sredstev. Zdaj pa izvemo, da so v Španiji prav pred kratkim dobili zdravilo, čigar natančna sestava še ni znana, ki pa si ga z uspehom preizkusili pri celi vrsti primerov. Čeprav je v nekaterih primerih pričakovani uspeh izostal, kaže vendarle, da utegne biti omenjeno zdravilo pravi blagoslov božji za one nesrečnike, ki jim doslej ni bilo pomoči. (Na tej bolezni je bolehal tudi ruski carjevič. Op. ur,i Hotel in mogli smo na tem mestu omeniti samo nekatere točke iz velike kirurške delavnice. Poudarimo naj, da so bistveni uspehi možni le v sodelovanju e vsemi o-stalimi panogami zdravniške vede. V mnogih primerih je to sodelovanje z ostalimi kliničnimi strokami potrebno pred vsem zato, da dočene mo točno diagnozo, ki je glavni pogoj smo trene kirurške intervencije. Le sistematična preiskava pripelje do uporabljive diagneee! POGREŠANI DOKUMENT ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 1« adaljevanje » — Ne, njegov p no« in ošabnost sta ga že davno zapustila. Blagoslavljal je vaAega očeta, da Je osrečil njegcrvo hčerko Občutil pa je veliko žalost, ker je bil trideset let tako osamljen ter ni izvedel, da ima vnuka, ki bi ga lahko razveselil v starih letih. 9 Ponosno se je vzravnal. — Ali mislite, da bi me z veseljem fprejel kot svojega vnuka? Njene oči so postale mokre od razburjenja. — Če bi vedeli, kako Je vplivalo to nanj! Jaz vam ne morem tega boljše pojasniti kot ce vam natančno navedem vsako besedo najine pogovora. Imam zelo dober spomin in zadnje besede, katere je izgovoril, bodo za vedno ostale v mojem spominu, ku.jti njemu sem dolžna vso hvalo! S pripro timi besedami mu Je orisala zadnjt ure, katere je preživela z Rokom Berndtom. Konečno pa Je rekla ginjeno: — 11 tega izprevidite. kako zelo je hrepenei, da vas vidi in to je bilo &krajno razumljiva zanj, ker ste vi edini upravičeni dedič. Hotel je &s notarvjelno ugotoviti, da vas postavno ugotovi kot edinega dediča. Treba vam je le ugotoviti, da se njegov vnuk. Potem boste povsem lahko nastopili kot njegov dedič. CX»tajajo še oddaljeni sorodniki vašega • tareisa očeta, ki pa so domnevali, da so edini upravičeni dediči. Ta dva človeka vam fcosta stala nasproti skrajno sorvražno, a se ni treba brigati zanju. Od trenutka naprej, ko je vedel za vas, je obstajal zanj le en dedič. — namreč vi! Pogledal Je nanjo z velikimi, resnimi očmi. Mogoče mu Je prišla slutnja, da mu je nekaj zamolčala, kar je rekel njen debrotnik glede njene soudeležbe pri dedščini. — Ali v resnici verujete, da sem veljal za edinega dediča? Postala e rde a in ker ni hotela lagati, je obšla vprašanje ter rekla povsem mirno: — Nato lahko odgovorim z zadnjimi besedami, katere mi je rekel.! Besede so se glasile takole: — Alenka, sedaj imam dediča, vnuka! B:g ga blagoslovi ter dovedij k meni, da bom lahko ponosen nanj! Poprej pa mi je rekel: — Sedaj imam dediča po svojem srcu. Sedaj mi dela testament I veselje in me veseli, da sem bogat, kajti vt>e bo pripadlo mojemu vnuku, mojemu dragemu vnuku! To je pri>lo kot vriskanje iz njegovih ust. Če bi ga slišali, bi bili sami gin Jeni! Alenka ji? g vorila s tresočim glasom. Oči Gerta Herfurta so dobile čuden ble>k Boril se je proti ginjenosti, katero je bilo čisto razločno zapaziti pri njem. Prijel je Alenko za roko.H — Zahvaljujem se vam prav iz srca, da ste mi sporočili vse to. gospodična Ne morem vam p vedati, kako je učinkovalo vse to name. Jaz sem vedel Aele malo časa, da mi stan oče živi. Moj oče mi je razkril to Šele na svoji smrtni po-telji. Svoje vzroke za to mi je zamolčal. Njegov ponos mu ni dovoljeval, da bi kaj pravil o mojem starem očetu. Ko-ne.no pa >) mu v« ndar p»JU; po mi it ki. če je storil prav ter mi naročil, da obišče m svojega starega oč< ta. Želel je tudi, naj uveljavim svoje pravice do dedščine. Če bi stari oče ne ti vel več, ker sem sin njegove edme hčerke. Sedaj pa mi povejte. kako me je stari cče smatral za dediča, čeprav ni niti vedel, da živini čutil iem svoje -rce burno utripati, ko sem včeraj prvič videl svojega startga očeta! In ko .vem ga včeraj prvič videl, bi ga najrajše nagovoril. Drznil pa s.1 nisem, čeprav mu Je dobrota naravnost sijala iz oči in čeprav ste mi bila takoj simpatična! • — Če bi le storili, — mogoče bi vas lahko povedla k njemu. Gert je globe ko vzdihml Kako pogonto mora človek opustiti marsikaj iz samih obzirov na dostojnost! Pueneje ni mogoče tega več popraviti! Morartv ca vas še nekaj vprašati. — Prosim! — Aii »te sirota ■» — Od avejega dvanajstega leta. — Ali ste bogata? — Ne Živela sem od miloščine vaše ga starega očeta, ki me je smatral za svoje lastno dete. — Potem bom mogoče nasprotoval vašim zahtevam glede ded- ACtetf — Nikakih zahtev nimam glede dedščtne. — Moj stari oče vas je gotovo nameraval obdariti v testamentu Zdi »e mi. da ste mi prej v svojem poročilu zamolčali nekaj, kar se tiče tega Drugače so zvenele vaše besede jasno in odkrito, a na enem mestu ste postala negotova Stavim, da je govoril moj start oče o tem. d .i vas nau j rit: v testamentu Prosim vas, bodite tudi v tej točki napram meni odkriti! Olob na rdecica. ki je oblila njeno lice. je kazala, da je domneval povsem prav. Alenka s« je obotavljala nekaj časa, a nato ga je pogledala od-krtto: — Nočem biti nepoštena napram vam. vendar pa mi oprostite, da ne govorim o tem Vasi »u»n oce bi gotovo skrbel tudi zame, a mene ne zadene, ce ni ir gel izvr iti svojega namena. On mi je dal izvrstno vstffjo i« Uhto povsem stojim na svojih lastnih nogah. Tudi imam par soldo*, ki tv-Tijo zapuščino mojih stansev. Skoro olajšanje je. dame ni omenil v testamentu, kajti v očeh njegovih sorodnikov me smatrajo za iensko, ki se hoče zvijačno polastiti njegovega denarja ter mi tudi ne privoščijo ljubezni in naklonjenosti vašega starega očeta. Lahko sem vesela, da se lahko operem tega suma! Zrl Je otoC udov a ki o r njene čiste, jasne poteze. Upam, da mi bo naklonjeno izpolniti želje mojega starega očeta! Alenka Je dvignila, kot odporno roko ter rekla: — Prcsun vas. ne govorite o tem Ziahvaljujem se vam za vašo dobo voljo, kajti sem sprejela v tej lulši be dosti dobrot, da bi ne hotela povedati »vojega dol*a hvaležnosti. Nikake pomoči ne potreb«-j Jem. Čt pa vam smem polotiti na vaie srce eno stvar, vas prosim, da ne poeabtte rrrstib služabnikov vašega staregao četa. Start Henrik je v hua še nad štirideset let m skrajno težko bi bilo zanj, če bi ga sedaj Impulzivno Je ponesel njeno roko k svojim ustnicam. I O tem n* gomo govorih ker Je samoposebi umevno. Gotovo je. da ne bom pocabU starega, zvestega služabnika starega očeta Meni je mučno, da va4 moram zapostavljati — vas in druge sorodnike mojega aU*eg» očeta Gotovo vam nisem prišel posebno prav1 — O tem ne obstajajo zame niti najmanjši dvomi. Vidim, da goto-vo računate • to ded m.no Vaš »Uri oče bti vam tudi pripisal dedščino U čuta do dr ukine On je mislil tudi na oba sorodnika, čeprav ju je zakaj ti takrat m te vedel, da ima resničnega vnuka. V njegovih busts našli svote, katere jima Je podelil, dokler ni domneval, dedtfa. Sedaj fcosta vsa iz sebe. ko bosta *zvedela, da jima je To vam rečem, da se pripravite na sovrainosti. pri e le s one strani. Dosti sem te trpela, ker sta dona pot iti strica Roka, naj napravi testament eventuelno dedščino kot pa mojo lju- Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo in Italije za leto 1930 Cas prihaja X9 vse one ki so namenjeni to leto v stari kraj, da se odločijo kdaj in po kateri progi žele potovati. Na splošno povpraševanj« in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjam«, da priredimo to leto sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: , DRUGI POLETNI IZLET / dne 25. junija 1930 Nadaljni izlet po isti progi in z istim parnikom: 11. julija — Tretji poletni izlet 12. sept. — Prvi jesenski izlet 1. avgusta—Četrti poletni izlet 12. dee. — Veliki božični izlet S parnikom "PARIS" posebni poletni izlet 30. junija Po COSULICH progi preko Trsta PRVI POLETNI IZLET H, s parnikom 4 VULCANIA" dne 1. avgusta Nadaljni izleti po isti progi: 2. septembra — "VULCANL* 28. novembra—'"SATURNIA** 8. oktobra — "VULCANIA" 10. decembra—"VULCANLV POZOR, ROJAKI lx naslova na Ust«, katerega prejemat«, i* razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne čakajte tors J, da se Vas opominja, temveč obnovite nar«ČMh>« ati direktno, aU pa pri enem sleds- j čih naših zastopnikov. (Cretan je Parnikov *— Shipping Newt — ss Pišite nam čimprej za cene, navodila glede potnih listov, vize-jev, per mi tov itd. na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW Tel. Barclay 0380 bežen. Svarim vas pred tema človekoma. Zmožna sta vsega, — tudi najhujšega. Pazite vsled tega! — Hvala vam za to svarilo. Kakorhitro se pozna nevarnost, preneha biti nevarnost. Upam in želim, da bi mogel poplačati dobroto, katero mi izkaznujete. Imam še eno prošnjo do vas! Gledala je nanj s svojimi velikimi, čistimi oči ter ga vprašala: — Kaj morem storiti še za vas? — Prosim vas. peljite me k mojemu staremu o-etu. Rad bi ga še enkrat videl ter se ob istem času poslovii od njega. Rad bi bii pri tem — sam t njim! Njene oči so z^-blestele. — Veseli me. da ste izrekli to željo ter jo najdem povsem razum-l ivo. Dosti tujega lezi med vami in vašim starim očetom. To je treba odstraniti. Želim tudi, da bi sedaj v duhu zrl na vas ljubeznjivo, čeprav je nekoč zavrnil vašega očeta. Z do'onm, jasnim smehljanjem se ie ozrl vanjo. — Ni vam treba biti njegov zagovornik. urf n, Cherbourg Bremen 1!» junija: Be: I'll. Boulogn« tjur M»r, Brcm*fi 20 aprila: Olympic, i'h«?rh'>urg Wtsternland. Cherlj«jurc. Antw»r prn Statondam. IUiul<>icrie »ur Mer. Rot ter-lam Rouia, Napol 1. Ocnuvt 21 junija: SI. l»uU<. Cli«*rl«>urtf, Hamliurg MinnM>irg Pr^^ifl^i.t Ko->!»«» v«flt, Clifrbourg Bremen 22 Junija: Berei.garia. Chertn»urB 23 Junija: C'lumbus. Ch«rh(Mi»i, Hrcm»n 25 junija: I> d»* France, Havrp Albert Ballin, CherlH>urn. llstmburt Republic. Cherlnjuig. Hiemen 26 Junija: l»rL-fitlen, CherlKJurg. Ilrcuift) 27. Junljn: liremen, Clierl>oiir|f. Fti, ->«n Majestic. Cherbourg Rotterflaiii, U«>ul' gnt> mir Mer, Rot terdan. 2K junija: Mauretanln, Cherbnurjf Iu-lftf-nlari«!, Ck>Kn« sur Mer I.evlatl:an, l'h»rlmurn Conte (liatide. Ktpoll. (ieno\a So. junija: P»rla. Havre 2. julija: \m> ri< ('!•• I .mi ir. Crenu n N. w York, Cln rbourK. Hamburg 3 julija: Kr iri. -.-, H.i vre S.iturnia. Ti -t li'inu-rif, < "lu-rl-otiri; lvmiMii'1. Clit t Iniutg, Antvt» rpt n 4. julija: Kurop;. rhcrli'uirp, i!rem»>n \ >'< :; i nn-k thda. I'oijU.gn* Sur Mer St. Louts, Cherbourg. Hamburg 30. lulija: .Vjuitania, I'herbourg Amerb■;«. Cherl ^>urg, Bi'mfn New York, Cherbourg, Hamburg 31. julija: I >re.-d«-n, Cherbourg. Bremen 1. avgutta: IV «i.. France. Havre Vuleania, Trat Bremen. CI»erl«ourg Icemen < »lympli . trherln,urg I'eniilaiid. Clu'ibourg, Mitwerp^n Volendam. 1'- dogn. Sur Mei. Rjst-terdam 2. avgusta: Rev lat han, Cherbourg M nnewaska, < *h« rbourg 5. avgusta: l^-rengaria. «'»iei l o-g 6. avgusta: Prt^ident Harding, Cherbourg. Ri*-men 1 H-ufs.hland, Cl»erb>iurg. Hamburg 7. avgusta: Cotumbu«*. Cherboutg, Rrem-ti 8. avgusta: M:»Jestk% Cherbourg J.ajiland, Cherbourg. Antwerpen New Aiiistci dam, Boulogne h it Mer. (lotte- dam 9. avgusta: Pt e-id' tit R- ' -" Veil. Chet lM>rg, Rre-rii«n Mi!\v:iukee, Chcrte-urg. Hamburg Conte Crande. NajKili. . Cbeilxturg Kuropa. Cheiixiurg. Brrtu«-n Hamburg, Cherb^>urg. Hamburg 14 avgusta: Stut'rrart. Cherbourg. Bremen 1b. avgusta: Paris, Havre Saturn la. Tret Homeric. Chbrtioursr \\'.sternland, Cherbourg, Antw>r-pen «ne^elandflCherb' >urg. 11 .unhurt: StatendaiS, Boulogne K »r M"'. Rotterd;« m 16. avgusta: .Vpiit wiia. Ch» rbourg M innetonka. Cherbourg 19. avgusta: Reviathan, Cherbourg. Bremen 20. avgusta : K ranee. 11 m vre Bremen. Cherbourg. Bremen 4 Ceotge Washington. Cherbr»urg. Bremen Albert B..:iin. Cherbourg. Hamburg 21. avgusta: Bc-r'in. R«»ul"gne Sur Mer, Bremen 22. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoll, ijeiiova 23. avqusta: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 25 avqusta: Reliance. Cherbourg. Hamburg 27. avousta: lie de France. Havre Rercngaria, ''her'-outg i"«bimbus Cherbourg. Fir