Kmetski prijatelj. Kmetski stan ima mnogo sovražnikov. Najnevarnejši je kapitalizern. V preteklih fiasih je bil ¦predsiavitelj kapitaliznia graščak-veleposestnik, kateTerau ,je kmet tlačnnil, graščak pa je zbiral sadove kmetskega truda. Dandanes je predstavitelj kapitalizma sredi.kmetov tisti, ki s pomočjo trgovske spretsiosti izrablja hipne kmetove gospodarske težkoče in se polašča kmetovih pridelkov ter ž njimi trguje. Kapitalizem skuša kmeta napraviti gospodarsko odvisnega, ga zasužnjiti. Velik sovražnik kmetskega stanu je pomanjkljiva strokovna in politična izoforazba. Malo je kmetov, ki bi znali voditi gospodarske knjige, račune, ki so podlaga vsakega razumnega gospodazstva. Še saanj jih je, ki bi znali vstrajno in uspešno.v političaem boju s kapitalizmoin braniti koristi svojega sta- HU. : Nasproti tem sovražnikom je edina pomoč enotna organizacija kraetskega stanu s trdnim, jasnim, vsakemu razumljivimi programom, kako pomagati kmetskemu stanu, kako ga obvarovati propadanja. Niso torej posaraezne osebe pravi resnični prijatelji irmetskega stanu, ampak enotno združeu kmetski sinn je kmetski prijatelj.  Vsem zahtevam prave organizacije stanu odgo- varja Kmetska Zveza. Cilji Kmetske, Zveze so jasni. Tu ne gre za osebe, ampak za stan. Vsak( lahko potom svoje krajevne skupine Kmetske Zveze spravi pameten nasvet, zahtevo, zadevajočot kmetski stan sploh, v razpravo in splošno vednost. Delovanje posameznih voditeljev je predpisano po pravilih. ,Take, ki bi delali za svojo osebno korist more Kmetska Zveza vedno brez težave odstraniti z vodilnih mest. Kar nima kinetski stan sam, to mu1 da Kmetska Zveza. Mnogo je namreč temeljito izobraženih mož duhovskega in posvetnega stanu, ki so izšli sami iz lonetske hiše. Niso se odtujili kmetski hiši, niso se udinjali kapitalizmu, oni hofiejo delati, toda ne samo za posameznega, ampak za celoto kmetskega stanu. To so listi, ki. so pri kmetskih zvezah delavci četudi v gospodski sukni in brez žuljev na rokah. Sovražnik kmetskega stanu sam ne more med kinet.T. zato se ijoslužuje kmetske nezaupljivo*',1. Pri tem pa čaka ugodnega trenutka, da požanje, kar je zrastlo. Pred 10 leti je na Goriškem lepo delovala Kmetska Zveza, Zavzela se je posebno za bedno kolcne, ki so tisto, kar viničarji tu pri nas. Izdelala je postavo, ki je imela zboljšati gospodarski položaj tega kmeta. Mislili bi, da je vsak kmet podpiral io de!o. Ne. Takrat je nastopil med goriškim ljudstvotn — Mermolja, agitator za čisto Kmetsko Stranko. ^ial _\q žulje na svojih rokah in sejal nezaupljivost med kmete, razdiral tako delo Kmetske Zveze. Zadaj pa so Cakali nekateri advokati — bogataši, veleposestniki, ki%so po samostojni Kmetski stranki splezali v deželni odbor in stem opravili vse delo za — kmeta. Ali, se hoče to pri nas ponavljati? Stojimo pred preizkušnjo zavednosti našega kmeta.