Še enkrat o prenaredbi srenjskega reda. (Konec.) Srenje niso krive — piSe dalje g. Herman — in bi trpeti ne smele, ako ne gre. Tudi ni prav, da se ž njimi vedno posku-inje delajo, kakor da bi kakošuo blago bile. Prenaredbe potrebna je le srenjska postava, ki je najbolj kriva, da je v življenje _to]>ila uapačua postava okrajnih zastopov, še več pa, da so se vpeljale neukretna in neprimerna okrajna glavarstva. V srenjski postavi tičijo uzroki zlegov, ki nam toliko prizadevajo. . . Nam je bilo že zdavno jasno, da ni drugega pomočka, kakor povrniti se k nekdanjim razmeram. Le poglejmo ob kratkcm določbe niinisterskega ukaza od 1. 1833 (dr. zakon. štev. 10.), ki uieja razmere ined političuimi ob-lastnijami in sreujaoai. Vse, kar obsega zdaj srenjska krajna policija, izroča omenjeni ukaz okrajni gosp6• ki. Njej pripada skrb za javno varnost, za red in mir, za ceste ia mostove po srenjah. Vse, kar višja gosposka ali pa predpisi zastran policijske nprave zahtevajo, zvršuje okr. gosposka sama ali pa s pomoejo dotičnih javnih organov, ali pa tudi srenjam v zvrševanje naroči, ter jih za to poduči. — Okrajni gosposki izročenaje skrb za ubožne zadeve, da sienje svoje obveznosti zvrshijejo, da se 8 preruoženjem za uboge prav gospodari in beračenje cdpravi. — Njej pripada zdravstvena in nravstvena policija (Sittlicbkeitspolizei), ona zvržuj8 poselski red itd. itd. Zdaj, ko je prazni strah -birokratskega varuštva" že precej zginil, začenjajo ljudje spoznavati, kako priuieine da so bile omenjene prejšuje naprave in pametnih uzrokov ni najti, zakaj da •u se nektere opravila političnim gosposkam vzele, _ njiiui pa srenjam nadlege napravile in vrh tega nova oblastnije (okr. zastopi) ustvarile. To je tim bulj čoduo, ker policijska uprava (PolizeiTerwaltung) ni in tudi biti ne more srenjska r«6, auipak spada od nekdaj in povsod pod politično upravo. Maogo policijskih stvari: gosduaiekib, iovskib, voduiu, obrtnijskib itd. srenje celd -vrSerati ne morejo, drugih pa zato ne, ker jiui lnanjka zvršeralnib pomočkov in organov, ki bo ostali v obiasti politicnih gosposk. Krajno policijo toraj najbnlj ceu6 in pritnerno zvrsuje ona gosposka, ki im^ sploh rso drugo pulicijo in tudi poiuučke za to v rokah. Okrajna glavarstva 80 sicer preobiirna, da bi krajno policijo zvr.ševale, iz tega pa ne sledi, da bi država dolžuosti ne imela, skrbeti za krajno policijo. Država naj le gleda, da si stvari za to uravna in napotke odstrani. Po mojih (Hermanovih) mislib se uaj v dež. zbora sklep (i-esolucija) napravi, v kterem se vlada prosi, da naj policijska opravila, ki so zdaj s renjam nal ožena, saina pre vzatn e in v tem smi s 1 u deželuemu zboru novo srenjskopostavo p r ed I o _ i. D.i tačiS se labko nekoliko stvar s tem polajSa, da se dostavek k po-stavi napravi, vsled ktjiega bi se straukam dovolilo, di se smejo pri polit. gospo-skab proti naredbam župauov v zadevab krajne policije pritoževati. Tako je g. fferman pisal in kar je tu z razstavljeninii čikauii tiskano, je tudi, kakor smo poslednjič omenili, odbor za srenjske zadev^e sprejel in sprejme brez dvoma tudi večiua dež. zbora, ker je zdaj sploh že znano, da je zn,imeuit jurist na Dunaju, narareč dr. Jaeger, tajnik y ministerstvu pravosodja in izdateij _časo|)isa za upravo" v obširnem spisu dokazal, da ima zastiaa refurme sreujskega reda edino le g. Herraan s Kaiserfeldorn prav. Daj le Bog, da tudi vlada temu pritrdi in politične gosposke bolj primerno organizira! —