Nemški potopisec očividec je popisal tri še danee značilne načine ribolova, ki so običajni med indijanskimi plemeni, ki prebivajo po republikah Osrednje Amerike. Po jezern Ksochimilko je danes vse polno prav majhnih o-točičev, Id so poraščeni z razno zelenjavo, cvetlicami ter izredno lepimi rastlinami. V dobi, ko so odkrili te pokrajine Osrednje Amerike Španci, so še bili otoki majhni leseni splavi, po-suti z zemljo in z njih so dobivali Indijanci njim priljublj.eno zelenjad. Do danes so se tla jezera dvignila, nekdanji splavi so prirastli na dno ter tvorijo mične otoke. Po zgoraj omenjenem jezeru, ki je plitvo,, a polno rib, se poslužujejo ondotni Indijanci načina ribolova, ki ga je opazovati le tamkai. Pred solnčnim vzTiodom se podajo nbif-i v majhnih čolnih po dva in dva na jezero. Sprednji ribič drži lesen drog, katerega konec je opleten z žiŁTiimi palčicami, da zgleda kakor že precej obrabljena brczova metla. Drugi v čolnu ,je veslač. Ko se približa čoln mestn, kjer je večja skupina rib, zažene spreftnji lovec kolcc med ribe in ko ga izvleče, mu caplja med žicami ?e .*iva riba. Malokedaj se pripeli, da bi ribič ribo z opisanim ribiškim orocHrrn »¦?nil ali celo prebodel. Z droari in ¦ '" tiiiii otepi loviio Indiianci zolo h ¦ z občudovanja vredno spretnostjo. Ko pa posine solnce na jezero, nehajo z ribolovom, ker se skrijejo ribe v globoke tolmune. Predno so prišli Evropejci v te kraje in seznanili Indijance z železom ter žico, so uporabljali za oborožitev ribolovnega kolca palčice iz kake elastične rastline. V osrednje ameriškl repnbliki San Salvador je jezero »Laguna de Ilopangc«, ob katerem živijo Indijanci, ki so veliki prijatelji ribolova, s katerim se ukvarjajo v napol svitu pred solnčnim vzhodom. Ribiča vzameta seboj v čoln precejšen kup dračja. Eden vesla, drugi ima mrežo. Ko se približata na kraj jezera, ki je znan kot ribje zatočišče, vržeta v vodo dračje, ki se potopi nekako do polovice. Nato vesla zadnji previdno krog kupa dračja, drugi pa tolče po vodi in štora pod njo z drogom. — Vsled udarcev ter sunkov se skrijejo ribe med dračje. Ko je obveslan kup, vržeta mrežo, da pokrije dračje in se začne, ker je obtežena, pogrezati proti dnu. Spodnji del mreže se da potegniti s pomočjo motvoza skupaj, da je celi kup dračja omrežen. Ko se je enkrat to posrečilo, izvlečeta ribiča omreženo dračje v Coln. Med bilkami ter šibjem je vse polno rib in večkrat še prav velikih. Opisani način ribolova se obnese vsikdar, a ga mora spremljati indijanska že nekako prirojena spretnost. V srednje ameriškl repnblikl San Salvador ]"e še jezero »Lagnna de Glmego«, katerega okolica je naseljena od Indijancev, ki so tudi značilni ribiči. Ti se ne poslužujejo pri ribolovu čolna, ampak za naše pojme prav nerodno zgrajenega 9plava, ki je dolg dva in pol ter širok en meter. Je le par napol obt&sanih hlodov, ki so zvezani z dvema povprečnima. Na splavu stoji veslač in ribič z mrežo. Mreža je okrogla in ima v premeru dva metra. Ob koncih okrogle mreže so pritrjeni kamenčki ali svinčeni uteži; Na spodnji strrfni mreže bingljajo navzdol v krogu tankl, močni motvozi, ki se zožujejo proti središču in jih veže laso (dolga ter močna špaga). Eden konec lase je omotan krog ribičeve leve spodnje roke. Predno požene ribič mrežo, vzame Iaso, ki je zvit' v klopčič, v levo roko. Mrežo drži z obema rokama in z zobmi ter se zasuče i vso naglico, predno vrže, krog samega sebe. Ko je padla na ta izredno spreten način pognana mreža nad vodno površino, se razprostre in obteži jo vlečejo proti dnu. Ko se bliža mreža dnu, natezuje ribič laso, dokler ni mreža zaprta1 zgoraj ter spodaj in ribe zajete. VelU kokrat se prigodi, da obtiči ribiču mreža na dnu, kjer se je obesila ali zamotala, Z bliskovito naglico skoži Indijanec z glavo navpično v največjo globočino, da reši ondotnemu lovcu naj-? dražjo ribolovno pripravo. Očividec pripoveduje, da mrgoli Je-j jsero Olmego krokodilov, katerim pra«; vijo »kajmas«. Večkrat je opazoval skakanje ribičev s splava za mrežo v jezero, a le enkrat se je pripetila nesreča. Indijanec se je pognal za zamotano mrežo s splava v jezero. Pri skoku je priletel z glavo na krokodila, ki je dremal rtod vodo. Zver se je prestrašila, ujezila in ubogi indijanski ribič se je prikazal na površju sicer z mrežo, a brez leve noge, katero si je privoMčil razljuteoai krokodil. Potopisec povdarja, da se je vežbal sam precej časa v omenjenih treh načinih indijanskega ribolova, a ni ujel niti žabe, kaj še le ribe. Tako znajo loviti le Indijanci, sinovi svobode, ki poznajo le prostost ter lov iz potrebe in zabave. Lovska spretnost je pri Indijancih podedovana skozi bogznaj koliko rodov.