50 Pogovor kmetifhkiga ozheta s fvojim naravoflovja (\snanolii nature) suzhenim iinani, v mefzu §ul'hzu. §in. Danef je pa lep dan, she fe fpomladan-fki srak obzhuti. Ozhe. Hvala Bogii! de naf je sima enkrat sapuftila, faj letaf naf je dotti dolgo morila. Ker smirej govorifh od sraka, povej mi, kaj pa je srak? §in. Srak fe imenuje tifta tanjka, tekozha, ftegljiva in fkerzhljiva ftvar, ktera vfo semljo do vifokofti 7 do 10 milj obfeshe, in ktere vfe shive-zhe ftvari k shivljenju potrebujejo. Ozhe. Ali je mar srak kaj telefniga? faj fe ne vidi. §in. Srak je telefna rezh, deiiravno fe ne vidi, sakaj ima vfe laftnofti telefa. Obftoji is raznih del, in fe obzhuti, pofebno takrat, kader fapa ali veter poftane. Ozhe. Kako mi bofh pa to fkasal? Govoriti je lahko, fkasati pa doftikrat teshko. Jjin. Le pasite na to, kar bom sdaj naredil, in fe bofte te refnize preprizhali. ( Veli prineftipo-fodo vode, nctpravi luzh, prishge konzhik frezhe, jo pertifne na v okroglo vresano trefko, jo poloshi na vodo, de po nji plavaj mame peklo (glasil), ga povesne na luzh in potifne v vodo, in pravi:) Glejte, kako luzh gori v vodi! (in jo je tako dolgo dershal v vodi pod fleklam, de je sazhela medleti in je vgafnila.) Ozhe. Janes! to le pa enmalo po zopernii defhi', sakaj ne morem sapopafti, kako de bi luzh tudi v vodi gorela. $in. Pri ti napravi ni zlo nizh zopernije, ampak fe le vidi, de je srak telefna rez h. ^teklo je bilo namrezh polno sraka, ko lini ga na vodo pritifnil, voda je sraku branila isbeshati is ltekla; tedaj je fteklo polno sraka oftalo, in voda ni mogla va-nj iti, sakaj na tiftim proftoru, kjer je kaka ftvar, druga ne mora biti, — kjer jeft ftojim, vi ne morete ftati, dokler fe ne vmaknem, ali me ne odrinete : kjer je tedej srak, voda biti ne more. Ozhe. Ako bi bil jeft vidil tako luzh plavati v kaki reki, ali goreti v vodi, bi bil gotovo miflil, de je kako z hudo, ali de gori saklad (Thaz); pa s tem podukam fi me otel moje smote. 5^in. Kaj imate tudi vi to vrasho, de saklad kadaj gori ? Ozhe. Ali fhe tega ne vef h, de ob pofebnih zhafih tudi saklad gori? §aj mi je she marfi-kdo pravil, de ga je vidil goreti, in tudi fam fim she vidil v famotnim kraju goreti luzh nekoliko zhafa po nozhi, potlej pa je ipet sginila, in ko fim fhel gledat po dnevi, nifini nizh vidil, kar bi bilo moglo goreti. Od kod je bila tedaj tifta luzh, ktero je bilo viditi, kakor de bi bil saklad gorel? §in. Kako de tak saklad gori, vam hozhem fhe danef svezher pokasati. Ozhe. Ali menifh, de fe to lahko pokashe, kader bi fi kdo smif lil? §ej saklad le ob pofebnih, f ve tih zhafih gori. $ i n (poif/ie zhes dan take rezki, ktere fe v temi ko luzh fvetijo, jih poloshi navertu povezh krajih, pel j a svezher ozheta na veri in pravi:) Vidite saklade goreti, pojte jih gledat. Ozhe (jpre, pogleda pervo luzh in pravi:) To je k o f t r o h 1 j i v i g a 1 e f a; (pogleda drugo reko%h:).To je trohljiva riba; (pogleda tretjo in rezhe:} T o j e pa k o 1 e f z h i k g n j i 1 i g a k r o m-p i r j a. Kaj t e rezin fo fe tako fvetile ? ' $in. Takele rezhi fe po nozhi fvetijo v kakim famotnim kraju, in nevedni in vrashni ljudje pa miflijo, de saklad gori; ga gredo kopat in ne najdejo nizh. Vfakim kmetu gori saklad v njegovih njivah, travnikih, vertih i. t. d. Tiftiga naj fi per- 51 sadeva iskopati s pridnim in umnim obdelovanjem, in njegovi trud ne bo saftonj. Ozhe. Kako je neki to, de fhe nikoli nifim vidil, de bi fe krompir tako fvetil, kakor danef, ker ga imam smirej doma ? Sjin. Krompir to laftnoft kashe, kader je v k«alni gnjilobi (Keimungsgahrung), in fe sreshe v ko-lefzhike. V tem itanu fe na tamnim kraju vezhkrat tako fveti. de fe pri njem samore brati. Tako fvitlobo ima pa le dva ali tri dni, potlej jo pa fpet sgubi. Ozhe. S tem podukamfimi prav slo vftregel. Pa tudi to fi m te miflil vprafhati, sakaj de luzh pod fteklam v vodi ni dolgo gorela inje vgafnila. §in. Preden vam pa to samorem dopovedati, vam je potreba vediti, de srak pofebno is dveh poglavitnih del obstoji, eniga k i fi i z (SauerstoflT), drusiga pa gnjiliz (Stickstoff) imenujejo. Bres kifliza (jsfaivivniga sraka) nobena siliva ftvar dihati in shiveti nemore, torej ga zhlovek in vfe shive ftvari dihaje vfak trenik is sraka ferkajo. Pa tudi ogenj ne gori bres kifliza. Is tega vidite, de dihanje in ogenj kifliz povshijeta, in de bi vfe shive it v ari poginile in ogenj vgafnil, ko bi fe v sraku kifliz ne nadomeitil. Pod fteklam je luzh kmalo pov.sirila kifliza, satorej je le en kratek zhaf gorela in kmalo vgafnila. Ozhe. Po tvojim poduku bi tedaj srak ne bil sdrav v hifhi, v kteri bi gorelo veliko luzh ? §in. ^e ve de ne ! pofebno v taki hifhi ^ ki je niska, majhna, sape rta, v kteri je dofti ljudi, gori vezh luzh ali fe snajde kaki oginj, ker v teh okol-f lunah fe shivivni del sraka (Vifliz) povshije, in oltane le fhe sdravju fhkodljiv del (kifli vogelz in gnjiliz). Satorej je prav prav potrebno vezhkrat hifhe vetrati, pofebno v imenovanih okolfhinah in pri bolnikih. Ozhe. Ta je pa she bofa, de bi fe pri bolnikih tudi mogla hifha vetrati. Vfelej fim fhe fli-fhal, de bolniku srak fhkodje, de fe tedaj hifha mora fkerbno saperati. S*fin. Nobena ftvar sdraviga sraka bolj ne potrebuje , ko bolnik. Pa ravno pri bolniku fe srak mozhno fpridi s potam, ki od njega gre; s pofd-dami, v ktere opravlja fvoje potrebe, pofebno zhe fe hitro ne iszhiftijo; od ljudi, ki bolnika obifku-jejo , kterih pa naj bo le toliko pri njem, kolikor mu jih je k poltreshbi in tolashbi potrebno, drugi fo mu le fhkodljivi in nadleshni. —Bolniki fo vezhi-del v kakih majhnih hramih, v kterih fe hitro srak fpridi. Satorej fe mora k manjfhim enkrat na dan, poftavim o poidne, hifha dobro svetrati, le f ker-beti je, de vunanji srak ne gre po bolniku, sa to gaje potreba dobro odeti,in pri poftelji okna ne odpreti. Ozhe. To ti she poterdim. Kaj mi pa fhe vefh povedati od sraka? JJin. Srak fe mozhno tudi fpridi s ogljem, pre-mogam, ako tli v kakim kraju, ker pri taki sher-javzi fe napravi veliko vogljeno-kifliga sraka, kteri pa je grosno nesdrav; satorej je kaj nesdravo greti fi s ogljem, premogam hifhe in hrame. Vfako leto fe s takim ravnanjem vezh ljudi podufhi, kakor fo nam she vezhkrat nafhe novize nasnanile in naf pred to nefrezho opominovale. Ozhe. §aj to iim pa she fam fkufil. Ko fmo ii vzhafi po simi liram s sherjavzo pogreli, fmo fe drugi dan v(l potoshili, de nifmo pokojno fpali, de naf je nekaj dufhilo, de nam ni bilo dobro. Je te- daj to od s sherjavzo fprideniga sraka prifhlo? Nig-dar vezh ne pripuftim kaj takiga ltoriti, raji bom na merslim leshal in sdrav oftal. ^in. De bi pazh vezh tazih umnih ozhetov bilo ! Janes Jashirk.