OB NOVI PF.SNlSKI ZBIRKI NEŽE MAURER
Tej poti se reče želja
Ali se človek lahko upre želji? Želji po dražestni naravi, človeški toplini, dotiku rok - strastnem obje-mu, ki staplja domišljijo z živo doživetostjo? Željo po Ijubezni. In kako te neutišane želje spraviti v red z vesoljno odzivnostjo narave, ki zna biti tudi gluha, perfidna, kljubovalna in neutišano hlepenje zlahka izniči v skelečo bolečino...?
Pesnica Neža Maurer teh svojih čustvenih stisk in dilem nikoli ni mogla dušiti v sebi, premočne in presilovite so, pa bruhnejo iz nje, iznenada, nezadrž-no in neustavljivo kot vrelec in se zatečejo k magič-nemu rešitelju, ki mu pravimo pesem. Pesem je pravzaprav kot barka, nekje zavzdihne; »brez toka pod sabo, brez vesel, obtežena s človekom. Zaustav-Ija jo na gladino spuščena vrbina veja, zaustavljajo jo šibki kolobarji, zaustavlja jo želja. Toda samo za trenutek. Barka drei naprej...«
In te pesmi, kdiko jih je že, »niso ne krik ne groza ne obup,« vzklikne ob teh pesničinih izbruhih pokli-cani kritik. »Ne trgajo tkiva besed in verzov v oka-menelo grozo strahu pred dolgo večnostjo in muko bivanja, ne, vse je mncgo bolj mirno, čuteče, in uravnano v zamišljeno čutečnost, ki ve za minevanje, ki tudi vse to zaznava osebno, po svoje, a kakor z nekim odpuščajočim razumevanjem, z usklajeva-
njem dobrega in zlega, z željo premagovati, najti bilčico upa in iti dalje, pa najsi se tej poti reče želja pa četudi ne pelje nikamor...«
Prgišče teh pesmi, sedeminosemdeset po številu, oblikuje najnovejšo knjigo, ki jo je podobno kot poprejšnjih šest zbirk Neža Maurer namenila pred-vsem odraslim bralcem. Seveda pesnica tudi to pot ostaja zvesta svoji pesniški tradiciji. Svoji že kar prislovični izpovednosti. Vendar pa njen jezik še naprej ostaja nevsiljivopreprost, neizumetničen, slu-ži le kol orodje, s čigar pomočjo se neustavljivo pretakajo slapovi čustev. Pa saj - kot je porekel stari pesnik - »kaj pa je treba besedam srca frak iz vozlov!« NAJOSTANEVSE      ..   , ....  ..„'     -¦
samo želja in možnost.     '  •          '     - ¦:¦•¦'
Besede naj bodo zmeraj enako tople                  '
in oči zmeraj enako svetle.
Zelena, stoječa voda                                ,.'.»;
naj odseva mirujoče oblake.      "¦•'   .',''->•
Stoj na svojem križpotju         :     ',   •:.¦¦¦'    '
in jaz bom stala na svojem.    •    "
Naj ostane vse
samo želja in tnožnost!
BRANKO VRHOVEC