SEPTEMBER 1 S Edigij 2 e Štefan, kralj 3 P Sabina + 4 S Rozalija_g 5 N 16. pobink. 6 P Delavski dan. 7 T Regina 8 S Mali šmaren 9 č Peter Klaver 10 P Nikolaj Tol. + 11 S Protus in Hi j. 12 N 17. pobink f 13 P Notburga 14 T Poviš. sv. Križa 15 S Kv. - Mati 7 i.+ 16 č Kornlij ŠTEV. (NO.) 176. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI Gejslo;: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA SI , CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZE DIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian Organizations^ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN ILOVENSEg LISTS ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, CHICAGO, ILL., SOBOTA, 11. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 11, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Italija in Nemčija odklonili udeležbo na mednarodni kon-. ferenci glede piratstva zaradi nastopa Rusije proti ; Italiji. — Brez Italije ne more konferenca nič uspešnega ukreniti. — Vprašanje, kaj stori Rusija. Nyon, Švica. — Kakor je bilo določeno po načrtu, se je mednarodna konferenca, ki se ima baviti z morskim ban-ditstvom na Sredozemskem morju, otvorila v tukajšnjem mestu ta petek zjutraj. Nje potek pa se bo nasprotno vršil vse drugače, kakor je predvideval prvotni načrt. Odsotnost Italije in Nemčije, zlasti pa prve, bo namreč preprečila, da bi se mogle na konferenci ukreniti kake učinkovite odredbe za varno plovbo v Sredozemlju. Obe fašistični državi ste s posebnimi notami, poslanimi v četrtek angleški in francoski vladi, odklonili svojo udeležbo na konferenci. Noti obeh držav ste skoraj enaki, iz česar se razvidi, da ste imeli medsebojno posvetovanje, predno ste jih odposlali. Obe bolj. ali manj odkrito dolžite Rusijo, da je ona kriva, da jima ni mogoče prisostvovati na konferenci. Kakor že poročano, je sovjetska Rusija obdolžila- Italijo, da je ona tista, katere podmorniki so zadnje čase potapljali ladje v Sredozemskem morju, in je od nje tudi zahtevala odškodnino za sVoja dva potopljena parnika. Nemčija je zato odgovorila v noti, da ji ni mogoče sedeti pri isti mizi s sovjetsko Rusijo zaradi njenega izzivalnega čina napram njeni zaveznici Italiji. Italija Pa je podobno povdarila, da se mora prej zadovoljivo poravnati incident 'z Rusijo, predno bo ona pri volji »na kak način sodelovati. Obe državi pa ste istočasno priporočali, naj se zadeva glede piratstva prepusti mednarodnemu nevtralnosti! emu odboru Slede Španije, češ, da ima ta odbor dovolj izkušenj in bo zato najbolj sposoben, reševati to stvar. Kakor omenjeno, se brez Italije ne bo moglo na konferenci nič konkretnega skleniti; odsotnost Nemčije nasprotno ne bo dosti ovirala, ker ta država itak nima ni-kakih morskih postojank v Sredozemlju. Z Italijo pa je zadeva drugačna; ta je zadnje Čase takorekoč popolna vladarica na tem morju, kajti Polagoma se ji je posrečilo,da •ie občutno prekosila prejšnjo angleško nadmoč tamkaj. Ako bi torej skušala konferenca sprejeti prvotni načrt Anglije, ki je določal, da se podmornikom v naprej do-v°li Plovba le v gotovih paso-Vlh ob obrežju in bi jih dru-Se ladje smele obstreljevati, ako bi jih zasačile izven njim določenih krajev, bi Italija Jahko upravičeno protestirala, CaJti p0 mednarodnih zako-Je plovba po vseh odprtih ^°rjih prosta za vse ladje, konferenci bi bila torej na razpolago edina skrajnost, Namreč, da uradno prizna do- aze, ki jih bržkone namera-Va Predložiti Rusija o krivdi VLADNO OPOZORILO Vlada ne more čuvati ameriškega kapitala v inozemstvu. j V. I Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je bil zadnje dni predmet ostre kritike, ker se je izrazil, da se ameriško brodovje in vojaštvo ne more uporabljati,da bi ščitilo Ame-rikance v ogroženih krajih, kateri se ne marajo izseliti. Na to kritiko je državni tajnik Hull v četrtek odgovoril, da bi se morala ameriška armada in mornarica pomnožiti in s tem požreti večino vladnih dohodkov, in obenem bi se morala Amerika izpostavljati nevarnosti vojne, ako bi hotela čuvati ameriške investicije in državljane v ogroženih krajih. Hull prišteva med te ogrožene kraje ne samo Kitajsko, marveč tudi Sredozemsko morje in svari, da gredo ladje tja na lastno odgovornost. -o- MLADI NAZIJI PROSLAVLJAJO HITLERJA Nuremberg, Nemčija. — Kakor se je razvidelo iz parad, ki jih je 'zadnjo sredo vprizorilo 38,000 mladih dečkov na tukajšnjem nazij-skem zborovanju pred Hitlerjem, je takozvanih delavskih taborišč eden glavnih namenov ta, da moško mladino vzgajajo v vojaškem duhu. V paradah so namreč dečki pokazali vzorno vojaško disciplino in ravnali z lopatami, s katerimi so bili opremljeni, kakor bi bili imeli puške v rokah. Med korakanjem so dečki peli razne pesmi, s katerimi so proslavljali Hitlerja. -o- IZGUBE VSLED STAVK Ženeva, Švica. — Glasom poročila, ki ga je ravnokar izdal mednarodni delavskji urad, se je tekom leta 1936 izgubilo nad 29 milijonov delovnih dni zaradi raznih stavk v 21 državah, glede keterih so se mogla dobiti poročila ;nikakega poročila ni iz Francije, Nemčije in Italije. Na prvem mestu stoje Zed. države, v katerih je bilo tekom omenjenega leta izgubljenih skoraj 14 milijonov delovnih dni, na drugem pa Poljska s štirimi miljoni dni. Najboljši rekord ima Avstrija, kjer se je stavkalo le 269 dni. DRUŽBA PROTESTIRA Fansteel se upira odredbi vladnega odbora. No. Chicago, III. — Tukajšnja Fansteel korporacija je izrazila protest proti odredbi, ki jo je izrekel preteklo soboto narodni odbor za delavske odnošaje, in se je v sredo izjavila, da bo vložila priziv proti njej. Omenjeni odbor se je namreč bavil s preiskava-njem o nezaslišanem postopanju proti stavkarjem v tovarni te korporacije meseca februarja in je končno dal družbi ukaz, da mora sprejeti nazaj na delo 83 odpuščenih u-službencev ter obenem plačati zaostalo mezdo 67 stavkarjem, v znesku $70,000. STRAH PRED VOJNO NA BORZI New York, N. Y. — Napeta politična situacija v Evropi je našla svoj odmev zadnje dni na tukajšnji delniški borzi. Skoraj v?e delnice so padle v ceni., nekatere celo prav globoko. Nasprotno pa se je znatno zvišala cena pšenici. PROUČEVANJE OTROŠKE PARALIZE Chicago, 111. — Med tem, ko prihajajo na zdravstveni department dan za dnem poročila o novih slučajih pojavljanja otroške paralize, pa študirajo zdravniki, in znanstveniki še vedno, kaj je pravzaprav ta bolezen. Sami priznavajo, da je razno zdravljenje še v preizkuševal-ni dobi in ni eno in isto zdravilo učinkovito za vsak posamezni slučaj. Preteklo sredo se je poročalo o 19 novih slučajev obolenja, s čimer je narastlo skupno število že nad 200. Smrtnih slučajev je bilo skupno 17. Publične šole ostanejo seveda do nadaljnjega zaprte, toda šolsko vodstvo priporoča učencem, naj se doma uče, da bodo nekoliko nadomestili 'zamujeni čas. -o~ ROP V CERKVI East Orange, N. J. — V tukajšnjo katoliško cerkev sv. Jožefa so v noči na sredo vlomili neznani zlikovci in povzročili v njej nad $1,500 škode. Razbili so tabernakelj, pobrali več zlastih in pozlačenih predmetev ter pri tem tudi razbili marmornato oltarno ploščo. KRIZEMJSVETA — Asuncion, Paraguaj. — Revolta, o kateri je bilo poročano včeraj, da je postavila nazaj izgnanega predsednika Franco, je imela le kratko življenje. Prevržena je bila namreč v sredo in Franco je moral zopet bežati, še predno je prišel na vlado. — Tokio, Japonska.— Tukajšnje zunanje ministerstvo je poslalo sovjetski vladi oster protest proti zajetju števila japonskih ladij in je zahtevalo, da se ladje takoj izpuste. Sovjeti poročajo, da so na eni teh ladij našli orožje. — Manila, Filipini. — Izredno zasedanje narodne zbornice je zadnjo sredo o-dobrilo novi volilni zakon, po katerem bo dovoljena končno tudi ženskam volilna pravica. Dalje zahteva zakon, da se vsaka glasovnica opremi s prstnim odtiskom volilca. -o- GOSPODARSKE REFORME V MEHIKI Merida, Yucatan. — V tukajšnji državi, ki leži v jugovzhodni Mehiki, se vrši zadnje dni socijalna revolucija, ki je sicer nekrvava, vendar zato nič manj učinkovita; obeta namreč dosedanji gospodarski sistem v tej državi postaviti v popolnoma drugačno obliko. Člani centralne vlade, s predsednikom Cardenasom na čelu, so namreč prispeli semkaj z namenom, da reformirajo nepravično razdelitev zemlje; in na delo so se spravili z vso brezobzirnostjo. Velikanska zemljišča, ki so bila doslej v lasti posameznikov in so jim prinašala na tisoče dolarjev dohodkov mesečno, razkosa-vajo in jih dajejo v obdelovanje Indijancem, kateri so PREVAŽANJE RUSKIH ČET Številni transporti ruskega vojaštva na kitajsko mejo. — Poročilo o japonskem porazu. Peiping, Kitajska. — Kakor izjavljajo potniki; ki se vračajo iz Evrope preko Sibirije, se vrši v Rusiji veliko premikanje čet na vzhod ob kitajsko mejo. Tako je neki ekspresni vlak moral ponovno in ponovno čakati na raznih postajah, da je dal prednost vojaškim transportom. Vojaški izvedenci pravijo, da je sicer nekaj naravnega, ako sovjeti ojačujejo svoje meje zaradi vojne v sosednji državi, toda tako številni transporti vojaštva lahko kažejo, da utegne priti do resnejših dogodkov. Z japonskega desnega krila prihajajo poročila, da so Kitajci zadali tamkaj Japoncem v četrtek občuten poraz, in sicer z zvijačo. Kitajske čete so simulirale umik in bežale v gorovje. Tamkaj pa so imeli močno utrjene postojanke. Japonski zasledovalci so jim sledili tja in tako padli v nastavljeno past. Trdi se, da je pri tem padlo do 4000 Japoncev, na kar so Kitajci izvršili protinapad na oslabljeno krilo in vrgli nasprotnike pet milj nazaj. -o- 12 LET STARA MATI Watertown, N. Y. — V državnem zavodu za ženske se je začetkom tega tedna rodila hčerka Mrs. Leoni E. Backus. Mlada žena bo 22. septembra stara šele 13 let. Njen soprog, Stanley, s katerim se $e ' poročila meseca januarja, ima 18 let. Iz Jugoslavije Mala neprevidnost posestnika Alojzija Hebarja iz Sodi-nec, je povzročila njegovo smrt. Izdihnil je pod kolesi avtomobila. — Požajrna nesreča v Preserjih. — Smrtna kosa. — Razne druge nezgode in novice. > Smrt pod \aVtom Ormož, 21. avg. — Posestnik Alojz Hebar iz Sodinec je v torek popoldne vozil opeko mimo Kraljeve prodajalne v Ormož. Tu je najožje mesto., koder se razvija celotni promet Ptuj — Čakovec — Va-raždin. Nek mimo idcči gospod ga vpraša po ceni opeke. Zaradi drdranja voza je vprašanje le slabo razumel in je zato skočil na odprto stran ceste, da bi vprašanje bolj razumel. Pri tem je pa prezrl in preslišal, da je pridrvel od Ptuja avto, last g. Geze Fajtija iz Dolnje Lendave. Razburljiv dogodek V Krčevini pri Mariboru se je nekega večera pojavil 'na cesti vinjen moški z nožem v roki, ki je brez povoda navalil na 39 letnega železničarja Franca Hrobata in ga dvakrat zabodel v hrbet. Poleg tega je z nožem ranil še dva druga pasanta. Vse so morali spraviti v bolnico, mcžak je pa med tem pobegnil in ga niso mogli dobiti. -o- Smrtna kosa V Hotederšici je umrl Ivan Šemrov, posestnik star 82 Avto je Hebarja tako nesreč-'let. — V Ljubljani je umrla no udaril, da je Hebar pojsestra Gervazija Pire, ki je saltu v zraku priletel z glavo 26 let delovala v Marijanišču. na trotoar in si prebil loba- — V Rajhenburgu je _ umrl njo. Šofer in pasanti so ne- Boris Agrež, učitelj v Žabni-srečneža naložili v avto, ven- ci. dar je čez nekaj minut na poti v bolnišnico že izdihnil. Najbolj tragično pri vsem pa je, da sta bila v bližini voza sinova pokojnega Hebarja, od katerih šteje starejši 10 let. -0- živeli doslej brez vsake lastnine. Največ, kar bo smel dosedanji lastnik obdržati, bo 380 akrov. Da pa se prepreči Indijancem morebitno prodajanje novo pridobljenih zemljišč, ne bodo ta oddana posameznikom, marveč so se ustanovile zadruge, ki bodo ostale pod vladno kontrolo. Italije, in izrecno izjavi, da se omenjena prepoved nanaša tudi na italijanske podmorni-ke. Anglija pa seveda k temu ne bo privolila in zato je oči-vidno,da se proti piratstvu ne bo nič uspešnejšega ukrenilo, izvzemši, ako Rusija na svojo roko kaj ne zarogovili. ODHAJAJO NA OSVOJEVALNI POHOD Oddelek japonskih čet, ki se odpravlja iz Tokio na osvajevalno v ojno na Kitajsko. Na čelu jim je japonska zastava z znamenjem vzhajajočega solnca. Ogenj v tovarni Radomlje, 23. avg. — Včeraj ob pol 4. zjutraj je prebivalce v Preserjah zbudil klic: V tovarni gori! Ogenj je izbruhnil v lesni industriji Stare in se naglo širil. Sreča v nesreči je bila, da je bilo ozračje prav mirno, brez vsakega vetra, ogromne skladovnice desk in lesa pa so bile še mokre od celodnevnega sobotnega deževja. Prebivalci so hitro pritekli na pomoč. V prav kratkem času so bili v akciji tudi gasilci iz Ra-domlja. Ogenj je povzročil veliko škodo, ni pa še ugotovljeno, kako je nastal. -o- Mačka doji veverico Novo mesto, 24. avg. — V Koroški vasi pri Novem mestu ima gospodar Anton Mu-hič poleg druge živine tudi prav prijazno muco, ki je pred kratkim imela mladiče. Muhičev 14 letni Jože, ki rad stika po gozdu, je tam našel štiri negodne veverice in jrih Biserni jubilant Pred kratkim je na Brezjah na Gorenjskem pred milostno podobo Marije Pomagaj opravil svojo šo že dolgo upokojeni bisero^ mašnik Janez Molj, ki je; kljub svojim 86 letom še ves' čil in zdrav. V svojih mlajših letih je pastiroval v Rovtah, Tržiču, Smledniku, Beli peči, Stranjah, Sostrem in končno v Ifrzinu. --o- Razburljiv dogodek V Jelovcu pri Bresternici so ob priliki žetve pri posestniku Antonu Čepeju delavci juži-nali na polju. Pri tem je 23 letna delavčeva žena Jožefa Zunkova vrgla 57 letnemu Jožetu Klenovšku v obraz košči-co od slive, kar je Klenovška tako razburilo, da ji je zagrozil, da jo bo natepel. Zunkova je pohitela domov po nabito puško in ko se je vrnila je iz bližine kakih 30 čevljev sprožila na Klenovška, ki pa je o-stal nepoškodovan, pač pa je strel zadel 19 letno delavko Marijo Cebejevo v glavo in desno ramo, da so jo morali odpeljati v bolnico. Zunkova je po dejanju hotela v Dravo, pa so jo delavci zadržali. -o-r- - ~ - Razdrta zaroka seveda prinesel domov. Ena- y ngfco ljubljansko trgovino se mu je še posebno zdela slabotna, pa jo je Jože po-gruntal in zanesel veveričko k doječi mački, ki se na čudo, prav nič ni branila malega redkega gosta. Mirno je pustila, da je veverička pila njeno mleko v prav tisti meri kot njeni mladiči. Ko je po nekaj dneh prišla veverička k moči, se je pričela mačka z njo igrati. Vzljubila je veveričko tako, da se za svoje lastne mladiče ni več brigala in jih celo k sebi ni več pustila. Veverica je sedaj sama pri njej in se igrati ter skakljati po drevju, da ju je veselje gledati. Zdaj ju občudujejo ljudje od blizu in daleč. sta stopila dva mlada človeka in ogledovala blago. Končno je fant, 23 letni Lovro, na prigovarjanje svoje zaročenke ukazal, da naj odrežejo zaročenki nekaj kosov najlepšega blaga, katerega račun je znašal nekaj nad poldrug tisoč dinarjev. Fant je izjavil, da toliko denarja še v svojem življenju ni imel in da blaga ne bo plačal. Poklicanemu stražniku je izjavil, da ga starši dekleta silijo v zakon, on pa da nima denarja in je na ta način hotel pokazati, kako je ženinu, če je brez beliča v žepu in da mu nič ni, če poj de zaradi tega za nekaj dni v zapor, samo da se reši vsiljene mu neveste. 'AMERIKANSICi SLOVENEC* Sobota, 11. septembra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen, leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za cclo leto ........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... !-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ....................................$6.00 Za pol leta ........................................,3-00 Za četrt leta ...................................... Posamezna številka ........I................. 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ............................... 2.50 For three months ............................ I SO Chicago, Canada and Europe:^ For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1-75 Single copy ........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je cas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Bernard Ambrožič OFM.: Še malo o potvarjanju bi dali v javnost take izjave, zakaj tisoči in tisoči žive v! poročno^ potovanj proti^ dr- Španiji sami in okoli po svetu, ki lahko vsako besedo in " A"u" ""..... vsako številko v pastirskem listu dene j o pod mikroskop. Toda — pardon! Uredniška notica v zadnjem "Mladinskem Listu" me pozivlje, da naj se poprej prepričam, "odkod izvira", preden podtikam potvorbo. Dovolite torej, da javno poživljam gospo ali gospodično Mary Jugg in gg. urednike, da povedo, "odkod izvira" ona potvorba o Stankotu, ki ne bo mogel v nebesa, čeprav ni bil odgovoren za svoje dejanje, in pismo o Španiji v septemberski številki. Morebiti ti ljudje tudi v tem niso "specialisti". Zelo mogoče, skoraj bi rekel: VERJETNO. Zelo hudo bo, zelo hudo, če bo spet moral na pomoč kak špecialist — iz Lemonta! Tužna nam majka! Pri "Mladinskem Listu" je nastala nemajhna zadrega na mojih par člankov o potvarjanju. Tisti EDITOR je čutil potrebo, da je odgovoril kar dvakrat ali celo trikrat v dnevniku, posebej pa še v septemberski številki mesečnika. Obesil se je pa samo na Gregorčičevo pesem o Mavrici. Ves iz sebe dopoveduje, da je bila pesem v potvorje-ni obliki vzeta iz ljubljanskega "Jutra" itd. Kar se tiče te zadeve, je jako izpodbudno zvedeti, da ima glasilo ljubljanskih frakarjev tako veliko veljavo v naših "delavskih" uredništvih. To je eno. Opazka, da "Nihče razen specialistov ne more nositi v glavi vseh verzov tega ali onega pesnika", je pa zame vendar malo prevelik kompliment. Pomislite: Takoj prvi pogled na "Mavrico" v "Mladinskem Listu" mi je povedal, kaj je ponarejeno! Moram res biti imeniten špecialist! Vseeno bodi povedano gg. urednikom tam okoli, da sem poznal našega Gregorčiča približno toliko kot ga poznam danes že v letih, ko se mi še sanjalo ni, da bom kdaj sam kaj pisaril za javnost. Tu se vam pa ljudje postavljajo kot uredniki take "revije" kot je "Mladinski List", pa po lastni izjavi v istem listu niso imeli "najmanjše slutnje, da je to popravljena Gregorčičeva pesem"! To so vam uredniki! Ko bi oni delali tako kot sem jaz dal navodila dopisnikom lista Ave Maria v septemberski številki (Kramljanje), bi se jim ne pripetila ta nerodnost in tudi ne ona druga, ki je narejena v njihovi 'septemberski številki. Ta me je spravila v zelo dobro voljo. Dobri dečko Louis Everett Terkovich jim je namreč poslal s svojim pismom pesem o rudarju. Slavni uredniki so jo natisnili seveda zopet "brez najmanjše slutnje", da je vzeta vsa (razen par tiskovnih napak) iz lista AVE MARIA, avgust, 1937!!! Tu bi bilo spet treba zame, da me kdo počasti s specialistom, da sem mogel odkriti izvor te pesmi!!! Sicer pa vsa čast gg. urednikom. Mnogo bolje je, da prehajajo stvari v Mladinski List iz Ave Marije nego iz ljubljanskega Jutra. Tu jim dam enkrat za vselej polno pravico, da lahko pona-tiskujejo iz AVE MARIJE brez vsakega poskusa ugotoviti izvor tistih stvari. Kot urednik AVE MARIJE imam kar gotovo to pravico. Upam, da me vsaj zavoljo te izjave ne bodo nagnali s "histeričnostjo". Ampak, gospoda, moje pisanje o nesramnem potvarjanju ni veljalo samo "Mavrici"! Kaj pa tisti dobri "Stanko", ki ga je Mary Jugg tako žalostno naslikala? Ali še vedno uči o njem krščanska vera, da ne bo mogel nikdar v nebesa, čeprav NI BIL ODGOVOREN za svoje dejanje??? Ali je tudi tista potvora, ki se ne tiče samo kake pesmi, temveč nauka krščanske vere, preplonkana iz ljubljanskega Jutra? Hm, zavoljo "Mavrice" toliko prahu, zavoljo podtikanja krščanstvu pa — nič? Ali ima samo EDITOR majčkeno površne vesti, Mary Jugg pa sploh; nič? In EDITOR tudi menda ni prav nič odgovoren za to, kar mora brati oni izvoljeni "Edward"? Takft je res podobno. Saj je tudi septembersko pismo o Španiji prav čedna potvorba — bom šel res pogledat, koliko tistega je vzeto iz ljubljanskega Jutra! Sicer sem pa popolnoma prepričan, da ljubljansko Jutro še nič ne ve o tem, kako je nedavno tega tak odličen list, kot je new-yorški "Times", očitno priznal, da je velika večina ameriških poročil o Španiji — potvorba!!! In tudi tega gotovo ne ve ljubljansko Jutro, da je pred kratkim izšel pastirski list španskih kardinalov in škofov, v katerem so dejstva o Španiji precej drugače tolmačena ko v septemberskehi pismu na Edwardov naslov . . . Pa se mi posmehuje spoštovana pisateljica pisem. Kaj se ne bo!? Na kako pastirsko pismo bi ona kaj dala? In vendar je tisto pismo velik dokument pred obličjem vsega sveta in bo ostal kot zgodovinski vir za presojanje razmer v Španiji. Možje, ki so na Španskem doma, če prav so slučajno škofje in kardinali, so vendar malo bolj poklicani govoriti o Španiji kot kaka Mary Jugg in ljubljansko Jutro! Drugič pa: Ako bi bilo vse tako 2!elo drugače kot pišejo škofje, bi se pač malo pomišljali, preden ZA POČT! Johnstown, Pa. G. Molek se pere v glasilu £>NPJ. z dne 25. avg. pod naslovom "Reptilska sredstva naših nasprotnikov". Predstavlja se svojim vernim kot velik mučenik, katerega skušajo vničiti zabiti klerikalci. — Obdolžili so ga, pravi, brez dokazov, a vendar sam prizna, da je bila ponatisnjena potvorba. — Vsakemu drugemu je to zadosten dokaz. Pa recimo, da ni on,Molek, potvoril Simon Gregorčičeve pesmi. Ali je za to kaj manj kriv? In urednik Prosvete, ki ima vse svetovno znanstvo na dlani, da bi ne vedel, da je pesem potvorjena, ko lše celo oni vedo, o katerih piše, da so najbolj zabiti. — C. p. B. Ambrožiču očita nepoštenost, ker ga ni prišel vprašati, kdo je potvoril besedilo pesmi. (Tako menda g. Molek napravi, predno kaj zapiše o klerikalcih!)— Ako je videlo potvorbo stotine drugih, potem menda tudi č. p. Ambrožiču ni bilo neznano, kdo je urednik Mladinskega lista oztiroma, kdo je odgovoren za vsebino istega. In sedaj, ko je moral priznati laž, oziroma potvorbo, kriči, da je to jezuitska taktika. Da, g. Molek, jezuitski red je bil ustanovljen za pobijanje laži in obrekovanj in je-zuitje so se tudi uspešno vselej postavili v obrambo resnice in ustavili val protestanti-zma. Tako pove zgodovina, katera, pravijo možje ki vsaj niso zabiti, da ne laže, namreč prava zgodovina. — Pri najzabitejših bo držalo, to ponavlja njegove ekselenca urednik, kakor dete, ki se nauči izgovarjati prvo besedo. Na to tudi upa, da mu bo rešilo čast. -Saj najzabi-tejši ne bo hotel nihče bitij. V tem smislu zaključi svoj zagovor. Boljše pa je biti zabit, kot pa biti skregan z vsakim, ki ima drugačne nazore in prepričanje. Da je vsakdo zarukan, ki si upa drugače misliti in pisati, kakor jim prija v Chicagi, se ročenca sta se lahko vsakdo prepriča,ki be re Prosveto. Pada na desno in levo, kar jim ne prija Verjemite, če niste zabiti, jaz ne morem. Imam raje resnico in vem, da g. Molek ni zabit. M.j dan j i župnik Rev. James Cher-ne, slovesno sv. mašo z asistenco in imel v srce segajoči govor. Č. g. župnik je njima tudi čestital za lepo vzorno katoliško življenje, da sta tako lepo vzgojila otroke, želel je njima, da jih do-' zadovoljni, bri Bog blagoslovi tudi v bodoče. Miss Jennie teljev. Saj Progar j eve vsak spoštuje kdor jih pozna. Največja sreča in ponos Progar jeve družine pa je osem zdravih ter pridnih otrok. Pet sinov in tri hčere. Vsi zdravi in ameriške Ustave. Izvenkvotnii in. vprednostno-kvotni priseljenci VPRAŠANJE: Izvolite navesti, kateri priseljenci so vpravi- Zakonske zmede dostikrat ovirajo naturalizacijo VPRAŠANJE : Prišel sem v Ameriko pred 25 leti. Moja žena ni hotela priti za menoj in mi je sporočila, da hoče dobiti razpo-roko in se poročiti z nekim drugim. Pred 15 leti sem se združil Starejša hčerka Progar je v Fond j dovoljni še 50 letnice zakonske- Med sv. mašo je vsa Progar- du Lac, Wis. v šoli, kjer se uči ga življenja! vključujejo razna merodajna vseučilišča, kakor tudi mestne okrajne in občinske uprave, šolski sveti, organizacije za javno zabavo in trgovske komore s sodelovanjem konservatorijev in drugih glasbenih organizacij. USPEŠNO ČIŠČENJE TAL Kako spraviš madeže od'črnila iz tal ali mize in drugih predmetov. Kakor hitro se je črnilo Polilo po tleh, zadostuje, če takoj pod pomiješ s toplo vodo in Potem madež zdrgneš še z limono. Če so pa madeži od črnila že zastareli, pa raztopi v vroči vodi vinskega kamna (dobiš v dro-Seriji), poli j po madežu. Nazadnje pomij še s čisto vodo. Če je tak madež na parketu, ga potem, ko si madež odstranila in so se tla posušila, namazi s parketnim loščilom in lošči s krtačo. če so tla razsušena, imajo velike razpoke, v katerih se nabija prah in se rad tam redi razni mrčes. Zato taka tla zamaži s Posebno mešanico. Skuhaj nava-i ^en mizarski klej. To narediš tako, da klej zlomiš, daš v lonec, Priliješ tople vode ter počasi in mešaje kuhaš. Kredo v prahu (dobiš v trgovinah z barvami) zmešaj v prav gosto kašo, nato Mivaj vroč kuhani klej, da do-"iš prav gosto zmes. Potem primešaj zraven še presejanega ZaSanja in s to zmesjo zamaži Razpoke v tleh. . Lonec; v katerem imaš pripravljeno zmes, imej pri delu v v>'oči vodi, da ostane zmes to-med tem ko delaš. Ko mašiš razpoke, imej krpo l'ri roki in sproti obriši, še si P°mazala podnice, ker pozneje, Ce Se pri s uši, je težko očistiti Ko si vse špranje zamašila, se sušijo čez noč. Drugi dan a tla lahko poribaš, Če je par-Ket> Pa loščiš. ----o- PfcIFRAVA NEKATERIH JEDI t Dušena kokoi ■Kokoš očisti in jo razrezi delov. V kozo deni mast in mast razrezano kokoš, do- na daj vso zelenjavo, kakor korenček, peteršilj, zeleno, čebulo, malo popra, osoli in pokrito duši do mehkega. Med dušenjem prilivaj po žlicah vodo. Ko je kokoš mehko dušena, jo deni na topel krožnik in pokrito postavi na toplo. Sok pa zalij z belim vinom (nekaj žlic), dodaj še eno pretlačeno sardelo, štiri žlice bolj svetlega prežgan j a in po potrebi zalij še z vodo. Ko je omaka vrela četrt ure, jo pretlači skozi sito, zli j nazaj v kozo, primešaj nekoliko kisle smetane, v kateri si žvrkljala rumenjak, in ko prevre, zloži kokoš v omako, in ko še enkrat prevre, je gotova. Zraven daš dušen riž ali valjance ali slično. * Makaroni Makarone prav na kratko zlomi in skuhaj. Kuhane polij z mrzlo vodo in ocedi. Na olju po-duši pest poparjenih sesekljanih gob. Potresi na gobe žlico moke, malo prepraži in zalij z govejo juho. Stresi zraven makarone, pol funta kuhane sesekljane gnjati ali ostanke pečenke ali pa vsakega malo, tri žlice paradižnikove mezge in pest nariba-nega sira. Ko vse skupaj malo povre, je jed gotova. Stresi jo v skledo in posuj še z naribanim Birom. Daš kot samostojno jed s solato na mizo. * Rogljički Mešaj, da narase šest rumenjakov, S Vi unče sladkorja in 2 unči sirovega masla. Na desko pa stresi 4 unče moke, v moko stresi timešano maslo in rumenjake ter dobro zmesi. Nato postavi testo na hladno (pokrito s prtom) in na.i počiva pol ure. Testo potem tanko razvaljaj in razreži na majhne trikote. Nadevaj vsak kos s poljubno mez- čka. Rogljičke zloži na pomaza-no pekačo, jih pomaži z razte-penim jajcem in speci v ne prevroči pečici. —--o——— " PRAKTIČNI NASVETI Kako cpereš prešite odeje. Prešito odejo namakaj dva dni v deževnici. Potem jo ožmi, položi v mlačno milnico, katero pa dobro tlači (ne mencaj). Če je milnica postala zelo umazana, jo menjaj. Nato odejo dobro iz-peri v mlačni vodi. Zadnji in predzadnji vodi primešaj po eno pest navadne soli, da se barva odeje poživi. Nazadnje odejo dobro ožmi in v senci in na prepihu posuši. Likati je pa ne smeš, zato odejo, ko jo daš sušit, do-jbro ravno nategni, zravnaj in tako obesi na vrv, da bo ravna visela. Pripni jo na gosto s kljukicami. * Kožuhovinaste plašče, čepice in drugo, če je mokro, najprej dobro stresi in v hladnem prostoru obesi, da se počasi suši. Ko je kožuh suh, ga spet samo'stresi. Nikdar ga pa ne deni sušit v zakurjen prostor, ker postane potem koža' trda in se lomi. Pri kožuhu se dlake na rokavih in sedalu rade potlačijo. Da temu odpomoreš, segrej krompirjevo moko (dobiš v dro-geriji) in vročo vdrgni na potla- stresi in previdno z mehko krtačo malo skrtači. -o--- ZDRAVSTVO SEDAJ JE ČAS Piše Dr. John L. Ruse, zdrav, komisar mesta New York. Ker večji del nalezljivih bolezni detinstva, kot škrlatica, davica in osepnice, so razmeroma redke v poletnem času, mnogo staršev si ne beli glavo radi njih, dokler ne pride zopet hladno vreme. Kar se tiče davice (difterije), za katero je zdravniška znanost iznašla tako učinkovito preprečilo,je prav poletje idealni čas, da se starši pobrigajo za zašči- še obiskujejo šolo. Vrli Progarjevi družini, čestita tudi list "Amerikanski Slovenec". Saj je Proga rjeva družina vedno vzgledno podpirala vsako katoliško akcijo. Mr. Mike s u, Kaieii priseljenci so vpravi- z žensko jo smatram za svo- Progar je veliko dobrega storil j čeni doizvenkvotne (non-quota) jo ženo,'in imam dva otroka z ,za slovenske katoliške liste v,in kateri do prednostno-kvotne nj0 wostaj ameriški dr- Sheboygan, Wis. Pri tej priliki j (preference-quota) priseljeni- žav!jan. Ali "smem izjaviti, da se mu iz srca lepo zahvaljujemo, ške vize? sem poročen in jrnam dva otro_ Naj Bog blagoslovi srečno ODGOVOR: Sledeče osebe ni- ka, rojena v Ameriki? Progarjevo družino še za na-(so podvržene priseljeniškimi ODGOVOR' Prav resno Vam prej. Naj dočakajo zdravi in za-1kvotam: 1) žene, neporočeni Q- svetujemo, da razrešite svoj troci pod 21. letom in soprogi zmedeni zakonski položaj, pred-(ako se je poroka vršila pred 110 vložite prošnjo za naturali-dnem 1. junija 1932) ameriških zacijo. Pišite svoji bivši Ženi ali državljanov oziroma državljank, |svojim prijateljem, da ugotovi-2) duhovniki in vseučiliščni pro-'te, da-li je ona zares dobila raz-fesorji, njihove žene in otroci poroko in priskrbite si doku-pod 18. letom, 3) dijaki, ki so mentarne dokaze o tem. Potem vsaj 15 let stari, 4) inozemci, ki posvetujte se s kakim odvetnikom ali z društvom za brezplačno pravdno pomoč (Legal Aid Society) v svojem mestu, kako naj uredite vso to zadevo. Kakor stvari sedaj stojijo, je prav verjetno, da bodo odbili Vašo prošnjo za državljanstvo. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA čene dele. Čez čas kožuh dobro test" ponovi, ko je otrok dve ali štiri leta star. Ako se pokaže, da prvotna injekcija ne zavaruje več, naj se otrok zopet cepi. Idealna starost, ko naj se dete imunizira, t. j. obvaruje proti davici, je 9 mesecev. Injekcije pred to starostjo dostikrat nimajo učinka. Mislilo se je nekaj časa, da zadostuje ena sama injekcija toksoida. Najboljše se vračajo iz začasnega obiska v starem kraju. Prvo prednost (do 50 odstotkov kvote) se daje staršem ameriških državljanov in soprogom ameriških državljank, ako se je poroka vršila po dneVu 1. junija 1932. Drugo mnenje je, da je dajati prednost! prednost se daje ženam in nepo-dvem ali celo trem injekcijam j ročenim mladoletnim otrokom in naj po preteku dveh mesecev ,onih inozemcev, ki so bili zako-sledi "Schick test". jnito pripuščeni v Združene dr- Ako želite podučno brošurico jžave za stalno bivanje. — Dan-o preprečevanju davice, pišite j danes se zahteva tudi od onih na Room 342, Department" of; priseljencev, ki so vpravičeni do Health, 125 Worth Street, New izvenkvotne vize, da predložijo York City. Priložite znamko za tri cente. PAR ZDRAVNIŠKIH Možnost okuženja s škrlatin- to svojih otrok. Sedaj je ugodni ,' . , JQ , . , , .., , -i ... i ko traja 24 ur do 8 dni potem, nnc ^Irt -.ill htnvni If TWflC^vhl ■ ■ čas, da jih zdravnik preskrbi z zavarovalnimi injekcijami toksoida. Treba dati otrokom vsaj po dve injekciji, navadno v presledku enega tedna. Dva meseca kasneje morete iti z otrokom k zdravniku, ki naj ugotovi potom takozvanega "Schick test", da-li je bila dosežena popolna zaščita. Ne redkoma se dogaja pa, da ta zaščita izgine po dveh ali treh letih. Radi tega, da je roditelj prav siguren in ne riski-ra z zdravjem svojih otrok,, modro ravna, ako se "Schick DVA CIO VODITELJA ko človek pride v dotiko z bolnikom. • ■ * Sydenham je proglasil jahanje in peš hojo za prav tako u-činkovito sredstvo proti j etiki, kakor je učinkovita kininova •skorja proti malariji. ' Običajno je bolje,' da jemo kruh iz oluščenega žita in damo otrobe živini, ki ima v svojem j črevesju vse boljše pogoje nego J mi, da predela redilne snovi vi teh otrobih. Za odraščajočo mladino pa je dobro, da je kruh iz celega zrna, ker ga mora dobro žvečiti in je to razvoju zobovja koristno. prepričevalne dokaze , da po svojem prihodu v Združene države ne postanejo predmet javnega dobrodelstva (public charge). Deportacija inozemca, obsojenega radi goljufije VPRAŠANJE: Neki Član moje Jednote, ki je inozemec, je bil nedavno obsojen radi gol ju- 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala or. John j, mm OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Slika je bila vzeta 11a konvenciji CIO uuije avtomobilskih delavcev. Na desni i« J°lm Lewis, načelnik CIO, in na levi Homer Martin, predsednik avto-go (marelična je pač najboljša), mobilske unije. odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. — Včeraj so bile naše cene: V JUGOSLAVIJO: V ITALIJO: Za: $ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $11.65 $23.00 $45.00 Din- .................. 100 .............. 200 ................. 300 .................. 500 ..................1000 ..................2000 Za: $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50 Lir: ................ 100 ................ 200 ................ 500 ................1000 .....:..........2000 .....4..........3000 V DOLARJIH: Pošljite: Dol.: $ 5.75 $10.85 $16.00 $21.00 $41.25 $51.50 za........ $ 5.00 za........ $10.00 za........ $15.00 za.......„ $20.00 za........•• $40.00 za........ $50.00 Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje pošiljamo tudi potom kabla. Pošiljatve naslavljajte na: 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. JOHN JERICH, ZDAJ JE ČAS! Da si izberete dom, ki bo odgovarjal vašim potrebam. Mi vam nudimo sledeče hiše, da si jih ogledate. Naslovi so vam na razpolago. Pridite v naš urad za vsa pojasnila. 1. LESENA HISA z 4 sobami na 22nd Pl., blizu cerkve....$1,800.00 2. ZIDANA in deloma LESENA HIŠA z 6 sobami na 23. cesti, . samo ..................................$2,100.00 3. DVOJNA HIŠA Z OPEKE, na .... dveh lotah na Coulter Street, sa-.....mo za ................................$3,450.00 4. DVONADSTROPNA ZIDANA HIŠA, z trgovino in dvema ren- . toma ....................................$3,350.00 5. TRINADSTROPNA ZIDANA in deloma lesena hiša, trije renti . po 4 sobe, na 21st Pl.....$3,900.00 6. NA VOGALU 21st Place in Da-men avenue. Sedanja najemnina . na mesec $72. Cena........$5,500.00 7. ZIDANI BUNGALOW z 6 sobami v Berwynu..............$7,650.00 8. TRINADSTROPNA HIŠA na . vogalu, ki ima 8 rentov. Ta hiša z sedanjo ?eno se bo s samo na-. jemnino splačala v sedmih in pol . letih. Poglejte to hišo. Vse navedene hiše in posestva in še mnogo drugih ima zdaj na prodaj zemljiška realitetna firma EMIL A. BASENER, na 2116 W. Cermak Road, V CHICAGI. Zglasite se v uradu imenovane firme in vprašajte za slovenskega prodajalca in zastopnika MR. FRANK P. KOSMACH, ki je v realitetni trgovini že skoro 25 let v tej okolici, pri zgoraj imenovani firmi. v 3a mmSim ""CT 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 11. septembra 1937 ROMAN > Spicala B. Orczy Prevedel Paulus M XIX. ' i PRIJATELJ. Pol ure pozneje je hitela Margareta v brzi kočiji proti Londonu. Prisrčno se je poslovila od Suzane, ki se je kmalu za njo v lastnem vozu odpeljala domov, poslala je posebnega sela s pismom Njegovemu kraljevskemu Visočan-stvu, waleskemu princu, ter prosila, naj odloži visoki obisk za ugodnejši čas, ker jo nujni in silni posli kličejo od doma, poslala je drugega sela naprej proti Doveru, da poskrbi za sveže konje med potom, se reprosto oblekla in se oskrbela z denar-l, — in je odpotovala, lisli pa so ji hitele naprej v Dover, v| Calais —. Ni se vdajala praznim upom. Chauve-lin ji je vrnil Armandovo pismo, torej je bil prepričan, da je Percy Blakeney mož, ki ga išče, prepričan, da ga bo topot dobil v past. In storil bo vse, da ga dobi. Njegova moč, posebno še na francoskih tleh, je bila neomejena. Saj je imel na razpolago vohune, vojaštvo, oblasti, denar, vse —. In Percy ni slutil ničesar —. Pa ni se bala. Neomajljiv je bil njen sklep, da poišče Percyja, da ga posvari, reši — da da, če bo treba, svojo srčno kri zanj, za soproga, ki ga je ljubila, silneje ko kedaj poprej, ker je njeno ljubezen še podžigalo občudovanje, oboževanje —. Ustavila se je "Pri kroni" ter naročila kočijažu, naj da konjem počitka in jesti, sama pa, se je z izvoščekom odpeljala na Andrejovo stanovanje. Izmed vseh Percyjevih prijateljev je najbolj zaupala Andreju Foulkes. Vedno je bil njun dobri prijatelj in njegova mlada ljubezen do Suzane ga ji je še bolj prikupila. Ce ga ne najde doma, je premišljevala, bo pa poiskala lorda Hastings ali pa lorda Antona. Potrebovala je nekoga, sama ni mogla storiti niti koraka. Pa gospod Andrej je bil doma. Nenadni obisk Margaretin ga je osupnil. Toda ni se zmenila za njegovo izne-nadenje in čudenje, po kratkem pozdravu je koj začela brez ovinkov: "Gospod Andrej, čas je predragocen, da bi ga izgubljala z mnogim govorjenjem. Ne morem vam vsega razložiti, kako je prišlo. Je tudi manj važno. — Važno pa je, in sicer nad vse važno, da je "Dušica" — moi mož Percy Blakeney — v smrtni nevarnosti —." Ce bi še bila morebiti v njeni duši kje kaka negotovost glede osebnosti "Dušice", — v tem trenutku bi se ji bili razpršili tudi zadnji dvomi. Andrej je po njenih besedah prebledel ko stena, s polodpr-timi usti je stal pred njo in ni mogel besedice ziniti. "Ni tolike važnosti za sedaj kako sem za to skrivnost zvedela, — pa zahvalimo Boga, da vem zanjo in da sem zanjo zvedela morebiti še o pravem času! — Sama u ne morem pomagati, zato sem prišla k M m; ' jospa Blakeney," je začel mladi mož, še vedno ves prepadel, "jaz —." "Poslušajte me!" ga je ustavila. "Stvari stoje takole. Med papirji, ki vam jih je vzel pooblaščeni predstavnik francoske vlade tisto noč "Pri zadovoljnem ribiču", so bili tudi načrti, ki ste jih napravili za rešitev grofa Tournay in drugih francoskih plemičev. Chauvelin torej ve za naše načrte. Ve pa tudi, da sta "Dušica" in Percy Blakeney ena in ista osebo. Še več! Chauvelin tudi ve, da je "Dušica" — Percy Blakeney — danes odpotoval v Calais in da hoče osebno sodelovati pri reševanju beguncev. Sel bo za njim, v ugodnem trenutku ga bo prijel in kot ujetnika od-vedel seboj v Pariz. Ni mi treba razlagati, kaka usoda ga tam čaka —. Nihče, niti sam kralj, ga ne more rešiti. Revo-lucijonarni odbor bo poskrbel, da pride morebitno posredovanje angleške vlade prepozno. — Pa to ni vse! Iz vaših pisem je Chauvelinu znan kraj, kjer begunci zaupljivo čakajo na svojega rešitelja. Suzanin oče grof Tournay in vsi, ki bodo z njim, — so izgubljeni —!" Mirno je govorila, pa odločno, s poudarkom. Andreja je-potrebovala, pridobiti si je morala njegovo zaupanje, zagotoviti si njegovo pomoč. "Ne razumem vas —!" je rekel. Še vedno se ni mogel otresti iznenadenja, hotel je pridobiti čas in premisliti, kaj naj stori. "Kako bi me ne razumeli? Bodite prepričani, da govorim golo resnico! In poglejte dejstvom v obraz! Percy je odpotoval v Calais in Chauvelin mu je nedvomno za petami. Vsaj toliko je gotovo, da se je danes zjutraj s posebnim vozom odpeljal v Dover. Nocoj še bo odjadral čez "Rokav". Kaj mislite da se bo zgodilo?" Mladi mož je molčal. "Percy bo šel na dogovorjeni kraj. Poiskal bo Tournayja in druge — med njimi, tudi mojega brata Armanda. In Chauvelin bo šel za njim, vsak njegov korak, vsako njegovo kretnjo bo opazoval, zasledoval ga bo, obdal ga bo s svojimi ljudmi, vohuni in vojaki, in ko se bo Percy nič hudega sluteč pripravljal, da povede begunce čez mejo, se bo past zaprla, ujet bo in z njim vred vsi, ki so vanj zaupali, in smrt pod guillotino bo plačilo za njegovo plemenito delo —." Andrej je molčal. "Ne zaupate mi—!" je vzkliknila strastno. "O Bog — ali ne vidite, da govorim kruto resnico — ? Človek božji," ga je. prijela s svojimi nežnimi rokami za široka ramena in ga prisilila, da ji je moral pogledati v oči, "povejte mi, poglejte me, ali sem res zmožna najpodlejšega dejanja na svetu, — da bi izdajala lastnega sopro- ga _?» "Bog varuj, gospa Blakeney, da bi vam podtikal take namene, — ampak —." "Ampak —? Povejte —! Brž, človek! Vsak trenutek je dragocen!" "Ali mi bodete povedali," je dejal končno in ji ostro pogledal v sinjemodre oči, "čegava roka je razkrila Chauvelinu tajnosti, ki o njih pravite, da jih ima?" "Moja —!" Mirno je govorila. "Moja! Priznam, ne bom vam lagala, ker hočem, da mi zaupate. Toda niti sanjalo se mi ni, — kako neki? — da je "Dušica" moj soprog Percy. In življenje mojega brata je bilo plačilo za moje — izdajstvo!" (Dalje prihodnjič) ŠIRITE AMER. SLOVENCA ■v* I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS ,.,','.....................WWII': Velikanska razprodaja Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi fe zdaf v teku v U. S. Auto Finance Co. 134® W.&3rd Sf Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah. Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar — 1937 in 1936 — Buicks, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths, Fords, Nashes, Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys, Packards PRIMERJAJTE — IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEC KOT POLOVICO. Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 — z 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo. Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-colns, Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45. NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO. MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR. Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu. NE POTREBUJETE GOTOVINE - SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO-PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET. Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah. U.S. AUTO FINANCE CO. 1340 West 63rd Street Chicago, Illinois Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju. KASPAR AMERICAN STATE BANK Odprta ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne. 1900 Blue Island Avenue Chicago, Illinois Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation Pri nas si lahko najamete Varnostno shrambo Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago PSBSSP Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zel« zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim rjudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran i 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Ni jih krajev in goric, kakor jih ima "DOLENJSKA" Ta knjiga je ilustrirana z mnogoterimi 6likami dolenjskih mest, trgov, vasi, goric in hribov. Vsi, ki ne morete iz enega ali drugega vzroka v stari kraj, lahko vidite v tej knjigi lepe domače dolenjske kraje. To knjigo, brez katere bi ne smel biti noben Slovenec, kaj še le Dolenjci, smo prodajali po $1.50. Zdaj jo dobite za samo $1.00 dokler zaloga traja. Zato pišite takoj po njo in zraven pošljite znesek $1.00 in poslali jo vam bomo. Pišite po njo na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Dobro plačana propaganda. Ni vse slabo na komunizmu, kolikor zadeva neko ekonomsko in socialno stremljenje, saj imamo prav v katoliški cerkvi uresničen neki komunizem v redovih, ampak dosti je vrlo slabega in kvarnega na komunizmu, kolikor pojmuje svet in življenje. Tudi na kapitalizmu ni vse slabo, pač pa dosti slabega. Treba je strogo ločiti zrno od plevela. Rečeš kako zoper komunizem, pa jih dobiš, češ, predebelo gledaš, ali -nočeš 'videti svitle strani. Posebno opres-no je, ako kdo opozarja na propagando za komunizem. V naših, javnih šolah prav do najvišjih Boga ne poznajo, niti omeniti se ne sme, ampak Marks, Lenin in Stalin -so vsakdanji bogovi. Ali res ni pri tem propagande? Toliko je je, da je niti ne vidijo več, in trdijo, da je sploh ni Tudi drugje je tako. Vsled take skrite propagande je zajel komunizem n. pr. v Jugoslaviji baje dve tretjini akademične mladine. Prav iz starega kraja in izmed Slo. vencev sem zadnjič omenil pojav med frakarskimi komunisti, ki so hudo za komunizem, pa ne morda, da bi delili ti frakarji z revnejšimi študenti, ampak komunisti so čez glave, da bi bilo prav za nje več lepih obleki lepšjih stanovanj, več za golo uživanje. Kaj briga te komuniste, da gre ideal življenja po vodi? Ni propagande, pravijo in trdijo. Hm? Colston E. War-ne, profesor ekonomije in načelnik unije konsumentev v Amherstu, je zapisal: "Dosti in veliko se imamo učiti od ekonomskih načrtov sovjetske Unije. Ne velja več, da kdo proglaša komunizem in socializem za tuje pojave. Ti strmljenji pomagata zdaj demokraciji pri borbi zoper totalitarno državo. To izpremembo vidimo v tem, da se je Rusija pridružila ligi narodov, da je vpeljala zelo liberalne točke v ustavi in je drastične izpremenila komunistične načrte." Fine and dandy, poreče kdo. Dobro plačani državni profesor ne vidi dalje, kako naj gledajo malo dalje drugi ? Komunizem pomaga demokraciji v borbi zoper totalitarno državo ? ? Ko bi toraj ne bilo komunizma, bi v Rusiji danes bržkone bila totalitarna država. In to bi bilo hudo. In celo kak diktator bi utegnil biti tam. In ruske časopisje bi ne bilo svobodno. In dopisovalci tujim listom bi bili podvrženi cenzuri. Lahko bi bila taip v Rusiji tajna policija, ki bi streljala ljudi brez sodnijske preiskava.Lah-ko bi bili tam "pufar.fi", kii bi državljane rabili kratko-malo za tarče. Strašno bi bilo kaj takega, in ta vrli komunizem je pred vsemi temi strahotami obvaroval Ruse.In tako liberalno ustavo je dal ta komunizem Rusom! In ko bi ne bilo takih dobro plačanih profesorjev i. pri nas v Ameriki, bi ubogi Amerikan- ci ničesar ne vedeli, kakšne dobrine je vrli komunizem prinesel Rusom! •! Za počt! Menda je Terenz zapisal: "Difficile est, saty-ram non seribere — težavno je, da bi človek tupatam ne poslal satiričen in sarkastičen". Ko bi ne bilo naših dobro plačanih profesorjev na vseh univerzah, bi naša a-merikanska mladina prav ničesar ne vedela, kakšne vrle! dobrine, je komunizem prinesel Rusom na duši in na telesu. *r Ni vse slabo n,a komunizem, poudarim lopetovano, ampak dokler je komunizem takšen, kakršen je postal Rusiji in Rusom., se mu more diviti le, kdor je po hudo kapitalistični državi dobro plačan, in res divna je taka zarukana kapitalistična država, ki plačuje take propa-gandiste. * . Maše v Madridu. "Jaka se je spreobrnil, spreobrnil se je Jaka, ." tako se je nekdo izrazil, ko se je neporedni Jaka obrnil na boljšo stran. Iz Valencije je prišla vest. Vsaj ena maša je bila "v poslopju baskiške delegacije in prisostvoval ji je med drugimi tudi justični minister Irujo", nadaljuje ve%t. Skromna je ta drobtinica, pa je le nekaj, dasi bo "vzelo mesece, preden se bodo mogle odpreti; cerkve ;in vrniti nazaj svojemu namenu", kakor je rekel isti minister. Upajmo vsaj. NEVERJETNO, A RESNIČNO Malokateri če se more ponašati s sinom generalom, ker pride človek navadno do tako visoke časti že v poznejših letih svojega življenja. Skoro neverjetno pa je, da bi ded mogel stisniti roko svojemu vnuku generalu. In vendar se je to primerilo v Nemčiji, na Bavarskem. Policijski polkovnik Adolf von Bonhard je bil v svojem 46. letu imenovan za generala. Njegov oče Kari ima 72 let in je bil general, ter komandant mesta V Nuernbergu; sedaj živi pri svojem 96 letnem očetu, nekdanjem topniškem generalu, najstarejšem članu bivše bavarske armije. Ded, oče in sin oziroma dva očeta in dva sina v eni družini imeti isti' čin in se razlikovati le po rangu, je res nekaj, na kar so lahko ponosni, kot državljani in kot očetje. -o- List "Am. Slovenec" je last niraa katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod->ira katoliške Slovence v Ameriki. DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Caruil S 817 CHICAGO. ILL. V naši pekarni dobite vedno sveži narezan kruh. Poskusite naše okusne -"MASLENE BISCUITS", Iki jih dobite vsak popoldan. Vsako soboto pečemo Potl" ce. Sprejemamo naročila z* ženitovanjske torte in za vse druge partije. Se priporočamo. -.-ti« FRANK FOLTYN DOMAČA PEKARNA 1854 W. 21st PI., Tel. Canal 5481 Chicago, W-