Št. 15.
V "Gorici,'dne 22. febmvarja 1898.
Te&y XXVIII.
i3:i Va \loElo   p:i  o!)1-i! 1un',[)..|'"»l<l,"l'>1 i" Sio"1« Vso lnto.......SM. «¦-
;tv. i)'v'S'i v,,\1;o"iSkiUKkanV'\\. »sKfcvl! vš!!k
•lun ...1 S. uiv zjutraj J., (i. «,[vr; „1. nedeljah pa .4 ... .lo 1-2. .n-... Na naročila brc* dopolnil* naročnin«. so n« oziramo.
,,.,k,?,,,, ii,\t:,,V v^-V^^L  l-ii"'.'
• s.,a  in  i-riiiioi,- s,. ,,n,1i:,jafa-v«i..rh*i v-t,,
I.ak:ii-ui S.lnvai/. v Š-M.i uli.-i in .1 ¦•! i.-r-i r z. v Niin-ki Mli-i; — v Ti-tu v i..l.iik.irn: I, a v n-n < ¦ i č na ti?m -l-lhi C:tM-nna in Pipan v ulin P»i.te .1-llu Fal.l.ra.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odprnviiištvo v
so naliaja v Gosposki ulici št. !) v Gorici v II. naclstr.
zmlej. — Urednik sprejumljo stranke vsak dan od 11.
do 12. nvs predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in dnige reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iijiraviiištvu.
Neplačanih pidem ne sprejemljo ne uredništvo ne upravnistvo.                  _,.____
Oglasi in poslanice
se vnčunijo po pctit-vrsfcih, če tiskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-ki-at fi kr. vsakf vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglaso je plačati loco Goricn.
„Goriška Tiskarna" A. GiiliriTek tiska in zalaga razen <Soee> in <dYnnorea» Še ^Slovansko knjižnico««, katera izhaja mesečno v snopičih ohsužnih 5 do (i pol ter stane vs.tiet.no 1 gld, SO kr. ¦-,- Oglasi v «Slov, .' vačnnijo po 20.kr. pelit-vrstic-a.
knjižni
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.              -»;>;>   Bog  in narodi   «-<«-              Gor. Tiskarna. A. GabrŠček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zab'
Slovenci iq mednarodni promet,
.1/v.i.ii .lopi., i, Al-i.-m.IrijV.
Kako iit Kje "iij prodaja \\,\\ kmet 1
(Dalj.-). To ostane torej naš.- glavno vprašanje. Ni izhoda, :i|;.i m> vzvišamo svojega .,bz..rja,ako ne prekoračimo državne meje v svojih gospodar, kili aspiraeijah:          naše lil:nr<». naši zemeljski   pridelki   so jih   že  .lavno   pivkoraeili,
pada in se k repe a v jednaki meri z blagostanjem naše kmečke mase.
Prepričan sem. ila se ho velika večina nabili velmo/izgovarjala: to je pfete/ko. itlopija, ¦/imaj Avstrije ne gre.   le počnkajmo par lei še
i t. d.  (ilejte jih naše prijatelje k.....t:,,  čuvarje
blagi-n kf »muhi1 kiipiijejn ler pnslijo tujcu, da nam suknjo vkrudo!
Tako ne gre več naprej! Transakcija naših zemeljskih kmečkih pridelkov v denar priti   v  našo  kc-t.  t«.  je  jedi n o   u a-
;;redo  na   mje,  v  zamorje,  ie  mi  .-rim  z.etibili '  v o.In.,    b o ;>. n s t v o   si o ven si v a.    Naj    se vsak sh-d /a njimi, t.ii ne vemo,   na   k.ija  pota j z:i«-m>  še * lako  malim,  začeli   se  mora!   Prsi jih vrže velika trgovina, mi ne vemo, kolik., .i..- I  uspeh vzpodbuja druge in reč pride sama v tir bička si i/ njih iztolčejo tujei,  mi ne vemo, ali j  »alik je/ereu. ko se mu jezovi snamejo. .mi dol.ro ali slabo plačajo produceiitn,   mišepa  j             Slovensko raztimništv..  se mm a ho|j bri-
kmeta skratka Slovenci smo -dede svojih zc- j ..ali z;1 kmeta! Samo en primer. Povedal meljskih pridelkov zgubili vsako >.v.-z<., torej | M.m /,., da začenja ruski, švedski in sibirski les tudi ves dobiček kar se tiče m e.lnar-.d- I ,„| leta do leta hujše tlačili naš les na jutrovskili nega prometa,                                                      j  uvi-čih. Wsia piekuprcv z našim le.,om ne bo
Ne motimo .-e. na-e ozemlje o-tnim kar je. j hotela nikdar spustiti svojega prejšnjega dobieka Ha bi tudi bili vsi naši kmetje g..jea.-i zemlje- J i/, p,'.. K.io z.-.ulu torej pri IcmiV Naš kmet. ko-dehie-a vseučilišča, ne bi imeli moči pridelke \ j,.m„ ,„. Vl,(]IH, i,(l|j tlači eena. Ako »i-e !<» še na^e zemlje preina.-iti  niti  znatno  /.boljšati  ali  (  |(i„- des.-ileiij   naprej.   b.> iimral   naš  kmet   les
pa dosti povišati.   Mi  ne more.....  uvesti   novih  ¦  j„vj u„ ,„. sk..ro zasionj oddajati.  Ne varujmo
rastlin na svoje zemlje, mi ne moremo svetovati, ' M'. |irvotni neuki produeent trpi najbolj v vseli naj   sadijo  naši   kmetje  kavo,   drevesno   volno     i.pivinembuh   svetovne   trgovine.    In   zdaj    naj
<jtavo]o)i. t. d. Ako splo)......r-in.i kaj po- ',  ,„.,¦,!,.  :,.  |:.,|;   gospodarski  izvedene.-  s irditvo,
m,i;::ili kmetu, je to,  da mu pokažemo, j ,|:, „.,., jz v e na v >t r i j ska i r;:o v iuii   nič ne
kaj naj proriaja. da si bo več pridobil i  j,rj..a! Kdor ljubi naš narod, naj ožigosa take
¦j i.-tim bla-oni ne-odo zdaj.                       |  preroke ter jim odpre za dlan ...-i! V de-ei letih
Kaj nam storiti':'  Naj se u.-iaiiovi ..oi-po- j  priborijo  naši poslau.-i   na   Dunaju   morda  par
ilar.-li odbor, ki bo mednarodno tr-ovii.....pri- j  „1,, ti.M>.'akov olajšanj na davku i t. d. I.epo je
den.i .doveiiske zemlje zasledoval in proiiee\al. , to. Kaj pa je ta uiela proti onim milijoiioiii, ki Sledimo pot v-uU na«- d—ke, vmiI;.'».-i stebra. : jih |,ivz dvojl.e iz-ubi eelokupna 'slovenska v-ak.-a jabolka, /ivim-eia i t. d. ki jo v/ame \ kmečka masa v islem easu samo pri enem svojih do s voje def ini t i vne proda j e v svetovni ( pridelkov, pri I mi ? Se-li pravi lo dobro mednarodni trgovini. Stvar j- Je>lca, ker leži j gospodariti z narodnim bogastvom t./iše.-veeinoma izv.-n naše države; Dunaj nam  j   ,\,, \ e u s t v aV Ljudska masa je po\ sod na svetu
torej uie ne more pomagali,  če >i -ami   m- po- j   mrtvi, nez...../na.   ako   j.'j   razumi.ištvo   ne  dii
mahamo. Najbolje, uradna !i-.v.-ka pi.|-..čiia. ! impubov Ne pada-li torej vsa krivda na razum-kakor sem že v iiv.hUi om-nil. ne vr-.lij.. niti »istvu? In ako v :.u lotili Koi-ošee. (•.»¦rnjee itd. beliča za nas, Uer -.> ;-te tu z.a indi\ iduv.-lno \ ,,,. .I..I,, ni.--.ar vee za leS ako poloviea naše narodno 111 i c i j a I i v ... kaiej-i moramo .-.and I narodne ma^- .-(rada in hira b..-li našim izve-po-ktditi pota. Na p...tln:;i te;;a sm.r.i dal -em ' deicem zop.-i .-(ari izgovor časi so slabi samo par praktičnih navodov ;:!ed.'- I!uipta. S.. 1 ,1,,,,.,'v porab..r Prav kakor m. nekdaj k<.r«>ki še druj;i kraji, kjer bi se nase poj.-din-. b'.a :«. nem.-urji tolažili kmete: irdamani ajznpon ves še   boljše   prodajah..    K-ipet  je  le   mail;e:i   del  j   iiirberk  Irderba !
m. -očnosti. Naj s.- z:.s DmIii je tedaj izvoz  j             Vzel sem le en  primer,  « u del   naših  pri-
::aših pridel kov! (b.tovo pa je, da morejo  |  ,i..||<ltv         les.   Kaj   pa  je   z   našim   sadjem,
bili to le kraji, ki imajo v-aj deloma različne . -ro/.djein. vinom, živino in raznimi zemeljske p r i d •¦ 1 k e, kamor pr-\oz.ni»:i i domaeimi .d.rti?! Kako in kje -.• v svetovni nI previsoka in ki so za-b-ti bo-ati.                     ;   ti-..vini   prodajaj...   koliko   d..hi.-ka   ima   kmet,
Ce t.-r.-j  našim  kmetom   ne moremo   dati  '   koliko   piekup.-i         kak-na   bo.Io.-iiost   čaka   te
'¦.o\ii. /asbizkov, združim... jih. da r.euvjo v .-a j ' na-e pridelke? Se-li z njimi ulede tia narodno -.¦iiiii    po,taviii.    bre/    .1..!-¦•¦    vrst,-    v .-.- .  1...-;:imv«. dobn. gospodari VDaudam -.. ko je že
k II p ee V,   svoje   pridelke   tja.    kjer   se    najbolj-e   ;    ;-ko|-o   Ms    stari    svet      ail    millble      svoje    pro-
pi-odajo, zeti,, besedo, naj prvott.uu produ.•etijom      duk.dje. se bodočnost raznih zemeljskih pri-
!>rip.ida ves dobiček!        i"o j e - ot,. v-> p r v«.     delk-.v   v-aj v davnih   poležali   p.»  »e.,-nilieni
i;j  pereee  s pe ri I" i č ti o  slovensko ^,,spo-     ;..mj j;.h),,, proraenna. Se več. raznim mvarnosiim.
darsUo vprašanje, kajti sloveti ski i.ai'o.1      u, j.r.   krizi,   ki preti našemu le.-.u.  se da ze za
časa ustavljati. Pustimo torej modrost krivili prerokov, tudi Seheieherja, s kratka: pustimo teorijo lotimo se prakse, ustvarjnjiuo, pokažimo dejanj!
<Dalje pridei.
Dr. Karol Imenik.
Priiiziijiii Schlunder   pogorela.
Našim čilalfljem sle znani obsodbi na-še^i nrcilnika n.i 10 in ,10 »Id. globe zaradi „¦/. a ne mai-jiMija dolžno pa7,nosti", ko je sprejel v MSofto" dva opopfana članka proti višjmnu tikrajiuMnn komisarjn g. Ama-deo 1'i'itmtfii in nckiiinn Juliju Selil u n-drti h Kubarida. lVvi dve obsodbi jo izrekel svclov.ilslveni lajnik ^r. Carin Covaei{jf (Kova i- i r).
V sol mir, pa sla se vršili obravnavi v dru;.'i inslaiiri na e. kr. okrožnem sodišču v (loriii. Predsednik sodnemu dvoru je bil g. svetnik Okretič. jdasovalri pa so bili: svetnika p). Ku lin če vir- in Zorrer ler svetov, tajnik Del 1'Ara. — Urednika je y,»j,'o-varjal o-helnik dr. Fran ko. Huzsodba se je »lasila, da: n|>.» razsodbi prve i n s I a n c c s e r a z v e 1 j a v i I. a. So d i A če je sprejelo v popolnem o I) segli raz-
loee   vskiiea.
Ker je In razsodba načelne važnosti, naj podamo tu doslovno vskliene izv>do, ia siier v vsklicu proti višjemu komisarju Pri n z i e/u. ¦-- Ti izvodi se glase:
Obsodbi: po čl. III. zale. z dno 15. ok-!o!ira  IStiS. šl. I i--J drž. za k. je neutemeljena.
.I.i/. namreč nisem zanemaril nikake dolžne pazuosti. Članek 'fokrajni k o m i-s a r P r i n z i g.> sij prišel v rSočo" vsled moje n e p a z u o s 1 i, ampak la članek se je liskid z mojo vednostjo in z mojo v o I j o. .laz sem članek, prodno je bil tiskan, p r e (¦ i t a I i n p o p r a v i 1 in sem ga b o-t o m a obelodanil. To sem storil zaradi lega, da bi gospoda viš. komisarja IVuiziga prisilil: stopiti pred p o r o t u i k e, kjer sem se namenil, izprazniti vrečo, ki i o j e g o s p o d višji k o m i s a r napo l-ii i 1 s s v o j i m p o s I o p a n j e m n a s p roti 1 j u d s t v u. m e j k a I o r i m živ i.
Vse to sem povedal v uvodni preiskavi, ki jo je bil dosegel g. nasprotnik, in tudi pri
r.
BEM-HUR,
Roman iz č-asov Kriitusov.li.
AX<H.KŠKE SPISAL I.rDVIK \VALI.ACK. Poslov. Podravski.
DRUGA KNJIGA. U i ni   i ii   l A v a e t. I' r i tu e r a.
.Daljo'. ,Moj sin", je do>],i naposled kakor zamaknjena, .glej. to je pun-l.-k narodov: spn-daj gre lndijan. za njim Kgipčan, d.ilje Asiiu- in lam (Irk z veneem prvi-i.sLva na sv",iem čelu. ,,Pojdi mi s poti!" kliče nanj ponosni Himljan, ,kajti jaz sem zavzel tvoj pro-lor in ti ostaneš za d i kakor prah po sledovih človeških stopinj". Doni bojna (romba, plapolajo prapori, a gori nad njihovimi glavami se razgrinja velika, nebeška svetloba — razodenja. Nihče je ne vidi. In evo, stara Judeja jo zagledala prva to sveto luč. Trikrat blagoslovljena voditeljica vseh Ijudij, živih in mrtvih, ti jih povedeš po poli sreče in ljubezni, ti si prva sredi narodov ! Spredaj gredo očaki. Ciljem mukanje njihovih čred ter gvonckena vratu njihovih velblodov... glej, sin, bliža se on, ki !o gledal Boga z obličja v obličje. Vojščak, pesnik, postavodajec; blesk
nje-ovo slave obseva kakor st.-liu- i -¦-• druge. Kaj so poleg njega cesarji r '/. i ujm. j-redo sodniki, kr.iij — sin .lesclov. /•ii:;!- c" \o;,ii, pevec i:eiunn;i\ih jiesmij ; dalje t«je;;ov sin, ki je v bogastvu in modrosti prekosil vse n..rode, napolnil z ljudmi puščavo ler zidajoč v njej velika mesta, ni pozabil Jeruzalema pre-b-inice bo/je na zemlji. Sedaj pa skloni čelo, moj sin, kaj!i oni, ki gredo sedaj, so najljubši sinovi .lehove. Zamaknjeni v nebo, .so videli to, česar ne vidi navadno človeško oko, iu to. kar so videli, so /.veslo zapisali, da bi .stoletja poleni potrdilo resnico njihovih besed. Kralji so bledeli, narodi trepetali na odmev njihovega plasti — glasu I loga. Vidim Tesbijci. Klija, Iri mladeniče v ognjeni peči in naposled njega - sladkega sina Amosa, iz čegar rodil ima priti Mesija !
ITrujena po dolgem govorjenju in po vnemi, ki jo je prevzela, je l/.raelka omahnila na vajšuiee.
„Kiiko lepo si pripovedovala, mali !fc zakliče Juda, — „Shau,mai, da, niti sam llilel bi me tako ne prepričala".
nI)obrika.s se mi, moj sin; vedi, da sem ti ponovila samo to, kar je v moji navzočnosti povedal llilel, braneč naš narod pred ukori rimskega sofista. Potrudila sem se, predstavili li naše velike ljudi — očake, po-stavodnjce, vojščake in preroke. Poglejva sedaj
na [Jim: — Mojzesu s'o i nasproti cesar, !).i=,i>iu>Tarkvin, Sylli-Makabejei, sodnikom — konzuli. Salaiiiouu-Avgusl. Tu pa se tudi konča primera . . . Na naši slrani pa so še ostali preroki — največji med velikimi možmi".
Nasmehnila se je ironiški.
aOprosli mi... Pred oči so mi stopili angini, ki so svarili Kaja Julija pred bližajočo se nezgodo: svoje proroSko navdušje so zajemali iz kurjih Crev. Od le slike pa obrni oči k Kliju, kako je svaril kralja Ahaba [irod zhirajočo se nad njim j<zo božjo. Sicer pa, kaj je Jupiter poleg Jehove? Moj sin, bodi zvesl duga Doga I/.raclovega. Zapomni si za zmeio..).. da je ni večje slave, nego korakii t i po poti Gospodovi \
..Prisegam ti, mali, da ostanem zvest sin Izraela".
Zavladalo je svečano molčanje.
„Mnli, ali mi je dovoljeno,poslali vojak?" vpraša naposled Juda.
„Čeinu ne? Saj Mojzes imenuje Boga velikega vojščaka. Dam ti k temu svoje dovoljenje in svoj blagoslov" — reče svečano — wsanvo da ti, moj sin, služiš Gospodu krdel, a ne cesarju".
Mladenič je še dolgo premišljeval razumne materine besede, naposled so ga premagali celodnevni vtisi, da je zaspal.         v
glavni obravnavi dne 4. decembra IS97. Jn/, nisem samo Bs p r e j e 1 odgovornosti* za oni članek, jaz sem naravnost priznal sodelovanje v svrho razširjenja tega č I a n k a. Dal sem torej gospodu nasprotniku vsako sredstvo v roke, da me jo mogel preganjali po splošnih določilih kazenskega zakona, da me jo mogel tožili pred porotniki! Gospod nasprotnik je tudi v resnici nastopil kazensko pot. Vložena jo bila celo že oblo ž niča proti meni'. Ali v zadnjnn trenutku si je gospod nasprotnik stvar premislil, češ, da so mu ne vidi vredno, tožiti urednika, ki je le »našemljena oseba* — in umaknil je obložim proli meni. Porolniško grozdje je bilo gospodu nasprotniku prokislo, zalo je šel v vinograd o k r a j nog a sodiš č a. Tožiti me tu, so jo go-aiodu nasprotniku pač zdelo vredno I
Tožil me je zaradi zancniurjenja dolžno paznosli, dasi g. nasprotnik v svoji vlogi, s katero je umaknil obtožnico, sam izrecno priznava, da bi lahko proti meni v/ Iržal obložilo pred porotniki, tla pa lega m ';0 storili. Nastane vprašanje: aH jo ložitelju na izhero dami pot »lo njegovega zadoščenja?
Ali sme tožili zaradi zaneninrjenja dolžno paznosti. ako mu splošna kazenska določila dopuščajo, tožili zaradi razžaljenja časltV Na to vprašanje jo odgovorili, da čl. III. «ak. z dne 15. oktobra 1808. si. 143. drž. zak. jo le subsidijiirno določilo! Postopati se sine po tem členu le tedaj, ako je kazensko postopanje nemogoče, takrat torej, ako urednik laji vsak npliv na razširjenje dobčne tiskovine.
Ako bi to ne bilo resnično, potem bi nihče nobenega urednika ne tožil več pred porotniki, ampak vselej pred okrajnim sodiščem, kjer bi obsodba bila'gotova.
Gospod nasprotnik me je imel torej tožili pred porolniki, kaKor je prvotno kanil, ne pred okrajnim sodiščem, kjer mi je onemogočil dokaz resnice!
Članek ^Okrajni komisionar Prinzig" pa tudi sicer nima na sebi objektivnih znakov pregreška § 1100. k. z. in prestopka § 491. k. z., manjka torej tudi toga pogoja za uporabo čl. IU. cit."0 § ;i00. k. z. ne'Mo# bili govora, ker dotični članek ne „ščuva* proti gospodu nasprotniku in celo ne z ozirom na
VI. Prlgodck Oratnsa.
Soluce je že visoko stalo na obzorju, ko se je Juda zbudil na odmev pljumke. Njen glas je spremljal petje zale petnajstletne deklico.
Mlada pevka je bila Judova sestra. Ime ji je bilo Tinta. Njene pravilne črte so razločno kazale židovski rod. Oblečena je bila v belo, prozorno tkanino, prepasano čez bedra z zlatim pasom; na golem vratu se ji je lesketal našijnik iz zlatih verižic; zlate zapestnice m naramniki so zalšali gole njene roko; na glavi je imela svilnato kapico; debele črne kile so se ji vile po plečih, dva mala kodra sta se ji krivila nad ušesi. Obrvi je imela počrnene, konce prstov in nohte pobarvane z rudečo barvo; skratka: bila je uzor dekliške lepote.
Tirza in Juda sta bila siroti po nekem jeruzalemskem knezu, Ben-Huru, Oče, ne pozabivši na svojo narodnost in vero, je vendar zvesto služil kralju Herodu v Judeji in za mejo. Prisiljen, bivali nekaj časa v Rimu, je z razumom in s krepkim značajem obrnil nti-se pozornost cesarja Avgusta. Ta vladar ga je obdaril s svojo prijaznostjo. Toda še * eč radi svojih zmožnostij, nego na hvalo kraljevemu pokroviteljstvu, si je pri-... dobil knez Hur veliko bogastvo,
njegovo uradovanje. Naveden je samo neki slučaj, ko je g. nasprotnik bil kot priča zaslišan in je govoril italijanski, kjer bi se bil z ozirom na stranke lahko poslužil slovenskega jezika.
Potem je rečeno, da on ..prezira' slovensko ljudstvo, katero bo tudi njega preziralo. Prezirati pa m zaničevati, in pre-ziranje n« razžaljivo. Ves Članek je le nekoliko ostra kritika postopanja gospoda nasprotnika, a ne .8 Čuvanje" k sovražnosti zoper njega z ozirom na njegovo uradovanje in tudi ne razžalitev njegove osebne Časti. Da je pa kritika tudi nasproti javnim uradnikom, zlasti političnim, dopustna, je gotovo, in jaz opozarjani samo na pisavo nemških listov, ki so v zadnjem času celo prve svetovalce cesarjeve na vse drugačen nacln kritikovali, kakor ?SoCa* gospoda nasprotnika.
Kar se koneCno kazni tiCe, se je menda pripetil slavni I. instanci mal anahronizem. Kajti to pač ne gre, da bi se mi štela kol obtežilna okolnost obsodba, ki še ni pra-v o m o C n n, in to Se celo za dejanje, ki se je godilo po pred leže Ceni.
Članek »okrajni komisar Prinzig" je nuinrefi Liel v M. slev. »Soče*, članek »iz Kobarida« (tožitolj Julij Schlunder) pa v 32. ** +
Druga instanca je, kakor srno rekli, povsem odobrila te razloge in je razveljavila prvo razsodbo. — Ali bo zdaj konec preganjan^ »SoCe" iz glavarstvenih uradov?! Gospodje naj rajerekd: Gulpanoslra. nostra maxim& cslpa! Grešili sme, in »Soča* je imela prav, ako nas je okrcala!
Opomnili nam jt še par dejstev iz te obravnave.
Komisar P r i n z i g je dejal, da njegov materni jezik je — italijanski. Mogoče, ali kateri jezik je o C e t o v, ki mu je dal življenje in ime?
O «SoCini» trditvi, da je Prinzig dejal pri obravnavi: »No, voglio parlar italiano!" sla bila zaslišana tudi svetnika S ch m a rd a in Gironeoli. (Prvi, ki je bil predsednik) ne ve zagotovo, kako še je izjavil Prinsig, ali vsekakor je rabil eno teh treh besed: voglio, desidero ali proferisco parlar italiano. — Svetnik Gironeoli pa je slišal: ,Preferisco parlar italiano*. — Mi pa imamo vsaj toliko veljavno pričo, kakor je g. Gironeoli, da je dejal: »No, voglio parlar italiano", kajti pričo so te besede silno zbodK da s j jih je takoj zapisal. In pri svoji trditvi ostanemo. — Da se gg. svetnikoma ta izjava ni zdela prav niC žaljiva itd., to je njiju »AnsicIiUsache!" Mi sodimo take reci drugače!
DOPISI.
Iz Dobravclj na Vipavskem. — Pred 3mi leti je vzel na dražbi g. Ivan Ipavec most čez potok Škrnik. Ker je bilo delo ne-dovršeno, mu ni bolela občina celega zneska plačati, kar je naravno; vsled tega se je vnela pravda med občino in podvzetnikom. Občina si je vzela za zagovornika dr. Staniča, podvzetnik pa — dr. Vinci-ja iz Gorice.
.Kdor ne spoštuje se sam, podlag: J*   tujčevi peli". Več ne rečemo!!!
Dne 8. L ni. se je vršila obravnava v Ajdovščini; klicanih je bilo 16 prič. Podvzetnik je popolnoma propadel. Konečna razsodba se bode vršila pri okrožnem sodišču v Gorici. — Te obravnave bi sicer ne omenjal, ko bi me k temu ne silil izreden dogodek. Naš vrli g. sodnik je z vsemi, tudi z dr. Vinci-jem, govoril izključno le slovenski, enako njegova hčerka, katera je po nekem opravku noter prišla. (— Ali, g. dopisnik, to se umeje samo po sebi! Ur.) Mogoče se bo zdelo komu to malenkost, a ne tako nam, k i s m o bili vedno vajeni nemškega, oziroma italijanskega uradovanja. Čast, komur čast, in zaslugam priznanje. Odkar imamo tukaj sedanjega gosp. sodnika, se je preobrnila vse na bolje. Tudi v zasebnem življenju kaže, da za narod živi. Bog nam ga ohrani še mnogo let v m.ši sredi I Živel!
»Ver n i vsk i".
Ponikve na Tolminskem, 17. februvar. (Naši zvonov i.) — Kakor razvidno iz dopisa »S P o n i k e v" 8. t. m,, mislimo napraviti pri nas u o v e zvonove — edino le zato, ker je to spoznal za potrebo naš komaj došli g. vikarij in ker je nabava zvonov v našem kraju že postala m o d e r n i znak tekmovanja. — AH je res potreba na Ponikvah novih zvonov ?
Do zdaj nismo vedeli za to nujno potrebo, in če tudi trdi g. vikarij, da je potreba, trdim jaz in velika večina nas: n i potreba novih zvonov na Ponikvah, vsaj za zdaj Se no.
Ponikovci imamo nič manj nego šest zvonov, katerih glas sega daleč čez mejo naše duhovnije. Boga zahvalimo, bodimo hvaležni za nje našim pradedom, ker ravno radi zvonov je naša cerkev obilno preskrbljena. Koliko vikarijatov goriške nadškofijo se more ponašati s šestimi zvonovi ? poreče morda kdo, kakšni pa so? — Naši zvonovi niso veliki, saj tudi zvonik ni v e 1 i -k! Za večje zvonove je treba tudi večjega zvonika. Naši zvonovi se slišijo 2 uri na okolo in celo v 3 ure oddaljeni (lepovan. Naša cerkev je na visokem hribu, raz kateri se 8 stotov težek zvon dalje sliši nego 30 stsitov tožek dolinski zvon. Pri nas torej ne p o t r e b ii j u m o tež j i h '.'. v o-n o v. Naši zvonovi so zdaj prav lepo u b r a u i. Do sedaj je vsak tujec še hvalil čislo zvenčeči in lepo ubrani glas naših zvonov. Torej naši zvonovi so lepo ubrani, so zadosti glasni in zadostujejo za našo cerkveno občino. Pri nas imamo mnogo drugih nujnejših potreb, :i. pr. ceste, pot i, vodnjak i. i. d. Naše poti so take, da se Bogu smisli. Na te obrnite svojo pozornost Vi, ki si hočete ovekoveeili svoje ime z dobrimi deli, ter pustite na mestu zvonove, dokler zadostujejo svoji nalogi.
Slednjič naj še opomnim, da naša cerkev je zeld stara. Nje zgodovina sega v 10. stoletje. Tudi eden omenjenih zvonov je silno star ter ima skrivnosten napis, kate-
rega niti slavno znani pokojni jezikoslovec, Štefan Kocijančič, ni mogel raztolmačiti. Predno bi se tak spominek uničil, bi bilo vredno, da bi si ga ogledal kak veščak.
(Dostavek uredništva. — Nas le veseli ta pc-vsem jako stvarni dopis, iz katerega je razvidno, da Ponikovci naj bi raje za potrebniše naprave porabili svoto, namenjeno novim zvonovom. Iz raznih slučajev pa smo smatrali za potrebo: oglasiti se proti nalezljivi ,z v o n o m a n i j i* med Slovenci na deželi! — Denarja je malo, zalo ne razmetajmo ž njim! Saj se vendar že veliko preveč zahteva od sedanjega rodu: nove šole, skoro vse ceste, itd.! Pustimo vsaj nekaj prihodnjim rodovom! In ta »nekaj* naj bodo uprav — zvonovi, j seveda tam, kjer se da s starimi še shajati!-}
Domače in razne novice.
Imenovanje.—Predsednikom deželnega sodišča v Ljubljani na mesto umrlega pl. Hočevarja je bil imenovan Slovenec A. L e v i č n i k.
Novi knezoškof ljubljanski. Kakor se poroča iz Ljubljane nemškim listom, se izvrši v kratkem imenovanje novega knezoškofa ljubljanskega. Navaja se ime kanonika J e-g i i č a v Sarajevu.
Prememba uredništva. — K»r je zbolel dosedanji urednik g. Fran S11 e I, sem pridobil za ta posel g. Ivana Kavčiča, doslej uradnika banke »S i a vije" v Lubljani. V ostalem ostane vse pri starem. — Urednik bo na razpolago strankam vsak dan od 11. do 12. predpoldne.            A. Gabršček.
Sokolova liiaskaiada. — Opozarjamo še enkrat na to veselico, s katero se zaključi drevi letošnji predpust v n.isili društvih. Mu-skarada bo prav živahna. Nikomur ue bo žal. kdor pride! — Neudjo dobe vstopnice v Čitalnici od 1—3 popoldne.
Slovenska čitalnica v Gorici je zaključila predpustne veselice z velikim plenom dne 20. t. m. Dasi je bilo želeti številnejega obiskat, se je vršila veselica povsem krasno in živahno do ranega jutra. Skoda le, da se je pogrešalo premnogo odličnih narodnjakov, kateri so navadno druga leta počastili glavni ples goriške čitalnice.
V rjuhi v grob. —- V Gorici je umrl g. Anton (5 a s a g r a n d e. precej bogat mož. Izposojevaujc denarju mu je neslo prav lepe dohodke, a hit je jako varčen. — V oporoki je naposled zapustil, naj ga ne oblečejo v obleko, ampak te ogrnejo v rjuho in takega naj pokopljejo! Čudna oporoka to!
Naši delavci pri železnicah. — Lani je nekdo poročal v „Soči", da pri • leznici K i n b e r g- H o 11 e n s te i n de«u nad 500 Lahov in le kakih 50 Slovencev. Neki naročnik od tamkaj nam je pa sporočil te dni, da na progi L u n z - G a ni m i p g in do Hollensteina je bilo nad 1O0.J Slovencev, katere imajo tudi raje in jih bo\je plačujejo nego Lahe.
Požar. — Včeraj ob I popolnoči je nastal požar pri g. Al. F o g a r j u pri mostu, pogorel je senik. — Škode je, kakor se sliši 5000 gld. — Ognjegasci so došli ob 2 popolnoči na lice požira. Pravijo, da seno ni bilo zavarovano.
Kakd govore* — ho nas potrebujejo. — »Edinost* je priobčila dvoje uradnih dopisov iz lota ISltS., ko Je bilo Avstriji treba slovenskih  in hrvaških  pestij proti
lahonskim prekucuhom. Evo nekaj mislij  iz teh pesem:
Župnik v G r o č a n i v (Istri) je prejel iz Kopra od politiške oblasti dopis tega obsega:
Avstrija je odposlala v Italijo toliko vojaštva, da ne more poslati v Istro rednih vojaških skupin. Istra pa potrebuje v svoje varstvo proti sovražnim invazijam oboroženih močij, zategadd je vlada dovolila, da se osnuje zbor prostovoljcev, in sicer le med Slovani — v katerih lojalnost, zvestobo in udanost stavlja vlada popolno zaupanje..."
In ko dopis razloži, kako se misli osnovali ta zbor prostovoljcev, pravi doslovrto dalje:
„Kaj more biti na zemlji svetejeg;i in dražjega, nego je domovina, kaj more biti lepšega in hvaležnejega, nego je obramba domovine po lastnih, poštenih in hrabrih sinovih?! In mimo tega: ali ni, d a mora Slovan istrski biti ponosen na to, da državna u p r a .v a stavlja svoje posebno zaupanje ravno v n j e g a, da se r a v n o n j e m u n u d i prilik a, da po lastne m n a g o n u postane b r a n i t o 1 j in rešitelj domačih tal in posredno vse države?! Ali se ne bodo S I o v a n u v i š e dvigalu prša o ponosni zavesti, da so pripozuani popolnoma in na najčastneji način njega državljanska vrednost, njega patrijotizem, njega kakor skala trdna zvestoba in udanost do k o n s t i t u c i j o n e1n eg a cesarskega prestola, in da se v časih nevarnosti računa s trdno vero na njega pripravljenost, njega srčnost in njega roko?!"
Ali ne, kako oduševljeno se je priznavala I. 184S. vrednost Slovanov v Istri, ko je bilo treba naših pestij proti irredenli..?! Da, da, ponosni naj bi bili Slovani, da se zahteva prav njihova kri v obrambo države ...
In kaj je storila ta država po I. 1848. za istrske Slovane? Oni rovoluci.,ozni življi, proti katerim je klicala vlada zbor prostovoljcev na pomoč, so postali edini gospodarji v deželi, a 50 let pozneje govori cel6 cesarjev namestnik izključno laški v deželnem zboru, iz katerega je irredeutovska sodrga izgnala zastopnike — slovansko večine v deželi, zastopnike onega prebivalstva, do katerega se je toli oduševljeno obračala vlada »v času nevarnosti'', računajo z gotovostjo na njegovo lojalnost, zvestobo in .. . menda še najbolj: ua trdo pest...!
Drugi dopis je prejel isti župnik od poročnika povoljnega zbora — P e c h! a r i c h a, pisano v Boljuini 21. jul. 1818. V tem dopisu prosi župnika pomoči pri sestavljanju zbora prostovoljcev. V tem dopisu naglasa, da Njegovo Veličanstvo goji o «1 v sega okraja k o p e r s k e g a z a-u p a n j e le v glavno o b č i n o d o-I i n s k o (ker drugod so Lahi gospodovali) in pravi, da bode potem »p r e I j u b 1 j e-n e m u vlad a r j u p r i j e t n a od ve z a, d a primerno u s t r e ž e toli m n o g o-vrstni m p r o š n j a m te h o bm e j ni h prebivalcev*.
Pozneje smo dobili ustavo in je za v? odgovorna   vlada!    Kako   je    ta    ustregla »prošnjam obmejnih prebivalcev", je najbolji dokaz,  da slovanski poslanci Goriške, Trsta in  Istre so bili prisiljeni   zapustiti   deželne
zbore.....Kaj pa,  če bo kdaj treba zopet
pisati    podobna    pisma   primorskim  Slovanom?!!!
Drobiž. — V Št. Petru pri Gorici je gorelo v seniku Blaža Piska ; škode okoli 150 <:Id. — čeki vojak v Gorici se je hotel umoriti, a tovariši so ga pravočasno rešili.
. Dr. Kos Fran, c. kr. profesor v Gorici . . . Kos Simon, vikar v Opatjemselu ..... . Kovačič Ignacij, veleposestnik na Mostu . . Kragelj Andrej, c. kr. profesor v Gorici    .
- Košuta Fran, Korar v Gorici......  .
. Kumar Valentin, c. kr. vadn. učitelj v Gorici . Lapanja Ivan, dež. poslanec in zemljemerec
v Kobaridu................
'. Dr. Lisjak Andrej, zdravnik v Gorici . . . i. Lokar Ivan, trgovec v Mirnem   ......
. «Matijejcvie> v Gorici...........
!. <¦ Mlinarjev Jože* v Furlaniji...... .
t. Mose Jurij, trgovec v Gorici.......
•. Neimenovan št. 2. . ............
>. «N. N.» v Gorici..............
i. Pahor Anton, vikar v Krombergu.....
'. Pavletič Josip, veleposestnik v Gabrijah    .
!. Pečenko Anton, trgovec v Gorici.....
l. Poljšak Alfonz, vikar pri Št. Tomažu . . . ). Poljšak Josip, župnik v Prvaeini ..... 1. Poniž Ambrož, nadučitelj v Rifembergu    .
5. »Rodoljub* v Gorici............
5. Dr. Rojic Aleksij, zdravnik v Gorici . . . k Rutar Simon, c. kr. prof. v Ljubljani . . . >. Saunig Anton, veleposestnik v Biljah . . . i. Saunig Matevž-eva ooitelj v Biljah .... r. Dr. Sedej Fran, monsignor, vodja na Dunaji i. Tabaj Andrej, katehet na vadnici v Gorici ). Dr. Triller Karol, odvetnik v Tolminu . . ). «Tržan-Goričan» v Trstu.........
1.  Vales Marko, kurat v Branici.......
2.  Vodopivec Fran, ccs. svetovalec in okr. šol-
ski nadzornik v Gorici..........
3.  Zega Miha, župan in nadučitelj v Kanalu . I. Ženska goriška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda..............
pr
IV. Letniki, stopili do konec 1. IS'.»7.:
ieini
Skupaj .
Opomba. V novem letu došli so do 2T>. jan. v roke deaar-ničarjeve na račun ustanovnin Se sledeči zneski, ki so žara-čumjo za 1.1898: Berlot Anton plač. So 15 «1-5 A. GubrSčekova tiskarna Se 88-23 gl.; Hausnor Ivan — 60 gl.; Hmelak Kr. še 10 gl.; Jakil Andrej Se Iti gl.: Jonko Matija Se 50 gl.; Klančifi Anton že lti'20 gl.; Kopač'Jernej — 1» gl.; eMlinar-jov Jože» Se 25 gl.} PoljSnk Alfonz Se 10 gl.; ftutar 3imon Se 10 gl.; Matevž Sannfg-ova obitelj izplačala dne :i. jan. celo ugtunovnino 100 gl.; Zega -Miha Se 20 gl. in ženska gor. podružnica sv. Cirila in Metoda So 100 ». »Neki Pod-melčan» plačal 25. jan. 25 gl. na račun ustanovuine.
200 —j ;
2fi<»2 40
Bavf-ar Fran, mizarski mojster v Selil Bratina Anton, vikar v Doberdobu . Bunc Fran, učitelj v. p. v Komnu . . Casagrandc Angc»l,  posestnik  v Ajdov
Oigoj Josip, kaplan v Tolminu......
Drufovka Ivan, trgovec v Gorici.....
Piigulin Ivan, župnik v Ajdovščini   ....
Duhovnik iz goriške okolico.......
Fiegel Karol. c. kr. sodn. svetnik v Tržiču
Filipu1 Janez, dekan v Ločniku......
Goljevšček Josip, trgovec v Gorici   ...
Gregorčič Simon, vikar v rtedlu......
Gril Jakob, trgovec v Gorici.......
Hvalica Anton, dekan v Št. Petru.....
Ivančič Matija, kurat na Serpenici .... Juvančič Lovni,  župnik v Dombergu .  .  .
Kančič Janez, trgovec v Gorici......
Kerknč Štefan, vikar v Lokavcu.....
Klopčič Fran. župnik na .Bukovem . . . . Kotlelja Josip, župnik v Smurtnetu    ....
Kofol Štefan, gostilničar v Gorici.....
Kosec Josip, kurat v Novakah......
Kranjec .Josip, župnik v Šmarjah . . . . . Križnic Štefan, okr. šolski nadzornik v Pulju Dr. Laharnar Peter. okr. glavar v Sežani . Lazar Anton, župnik v Nemškem Uutu .  .
Loban Anton, nadučitelj v Komnu.....
Leben Ivan, kurat v Libušnji.......
Lisjak Janez, gostilničar v Gorici.....
Luznik Fran, župnik v Volčah    . . .
Mermolja F. v Mirnem.......
Munih Jožef, posestnik pri Sv. Luciji Murovec Ivan. dekan v Cerknem . . Peternel Jurij, dekan v Kobaridu . . Pirih Jakob, vikar v Vipolžah .... Poveraj Martin, trgovec in krojaški mojster
v Gorici.................
Premru Ludovik, železniški uradnik v Gorici
Prešel Ivan. trgovec v Gorici.......
Frimšar Josip, župnik v Podmelcu  ....
.Rodoljub^ iz Ajdovščine.........
Sivec Fran, c. kr. vadn. učitelj v Gorici . . Sorfi Alojzij, c. kr. poštar v Bovcu .... , Stepančič Fran, kurat na Otliei  ......
Potres. — Iznenadno kakor vselej i se je oglasil potres tudi v nedeljo 20., t., m. I ob 5 uri 57 minut zjutraj. Svoje izvoriščejc j menda imel v sosednji Benečiji. V Čedadu je bil toliko močan, da je vrglo nekaj dimnikov s hiš, prebivalstvo pa zelo oplazilo. Od ondod se je razširil na Primorsko in po-tresel najbrže tudi večji del Kranjske. 7 Gorici so se poslopja tako izdatno zazibala, da so po gornjih nadstropjih zazvenela okna, pohištvo se Jm 2 — 3- sekunde.giitno valovito zamajalo^ in ponekod* je zahrščalo po zidovut in trnmovju. Mnoge je valovili sunek vzbudil iz spanja, na Kostanjevici pri Gorici so ljudje zbežali iz cerkve, in le nekateri v' pritličji hiš bivajoči potresa niso začutili. V Furlaniji se je pojavil enako; ondod so podobe po stenah vidno zamajalo, in poueirtjd-^elo-padle na tla. Potres se je pojavil tudi v Vipavski dolini. Dosla so tudi že nekatera poročila iz Kranjske. V Bohinjski Bistrici je podzemeljska moč bila še tolika kakor v Gorici in celo v ŠmarjcO (pri Beli cerkvi) na Dolenjskem je prebudil ljudi »z. spanja navpičen sunek in okna so zazvenela. — Že prejšnji dan so v Gorici nekateri čutili ob G. uri zvečer rahel sunek, polom baje zopet ob polnoči in ob štirih zjutraj pred glavnim sunkom. - Znano je, da je .dunajska akademija znanosti zasnovala po vsej Avstriji opazovanje potresov m poročanje o njih, da hi se bistvo leh skrivnostnih izpodzemeljskih pojavov bolje spoznalo. Cesarska akademija je nastavila v vsakej kronovini poverjenika, ki ima nalogo, v svojem okrožju pridobiti po vsakem potresu s kolikor moč krajev poročila o inVgovoin pojavu in njegovih učinkih. Za Goriško in Kranjsko je poverjenik g. F e r d. 8 e i d I, e. kr. p r o t' e s o r v G o-r i c i. Na korist vede sploh in našega do-mo/.intnslva posebej prosimo, da mu, kedor-koli utegne, pošlje naznanilo ali na dopisnici ali pa na,posebni poli z vprašanji. Naznanila se lahko oddado rja pošto nefrankovana, — Potres z 20. t. m. je posebne pozornosti vreden za to, da se spozna, k.tko deluje podzemeljska moč v sedanji, po velikonočnem potrt.ui J. 1805. še ne zaključeni potresni dobi, na razne dele Kranjske in Primorske, ako dojde k nam od drugod, to je v tem slučaju iz Benečije.
Vttjika tobaknriia v Gorici. — K svojemu poročilu v BSočitt dostavljamo še to-'le;   •
Oni uradnik ali služabnik, ki jo fciavlija tako zavrnil, je 1/ih „di puro sanguo", doma iz čepovanskili hribov, ju sliši na ime Pod-gornik. Dejal je še &ivl\ju, da le iz »kali r i c ok piše slovenski svoja naročila, da ga že založi pri finančnem komisarju, kjer bode preslišali na zapisnik itd. Vprašal je še Jri.iv-iija. od kod da je. če je s Kanalskega. Savli odgovori: I/. Čopovima sem, v okraju goriškem. Podgoruik na to: Ailora toliko boljše ! — Kaj je misli! s tem?!
Da so finančne oblasti s.anie krivične v narodnem oziru, o tem smo že mnogokrat govorili. Pri tej oblasli so se zagnezdiii v vseh uradih laški puhloglava, ki razun svojega ne znajo nobenega drugega jezika ! — Zato se tu laškuje, da je groza ! — Ako bi bilo odvisno le od finančnih komisarjev, kakor je grozil Podgornik, tedaj hi Š.ivltju še tobasarno vzeli. K sreči je Savli mož, ki zna pokazati tudi zobe, kedar je treba!
V Vrtojbi pri Gorici so imeli sv. misijon. Udeležba je bila ogromna; n. pr. sprevoda s sv. misijonskima križema se je udeležilo nad 8000 Ijudij, obhajaiscov zadnji dan (za verne duše) pa je bilo nad G0O.
Xsl Vogcrskcm pr: Gorici imajo v enem lefu že tretjega župana: sedanji pripada baje m a n j š i n i občinskih starašin. — Tako čitatno v „P. L."
V Podmeleu se je prav častno izvršila ,
veselica v proslavo 25-letnice tamošnje j »Knictskc Čitalnice". Pelje, tamburanje, igra, vse je bilo kaj dobro, da je občinstvo le občudovalo lepe uspehe svojih domačinov. — Lep6 je, slišati tak6 ugodne glasove iz Pod-inelca! Le ustrajno naprej!
I'i Drežnice nad Kobaridom poročajo „P. L.", da so imeli tamkaj od 18. do 25. jau. duhovne vaje, katerih so se udeležili verniki v prav obilemJtevjluv<Vaje so vodili Lararisti čč. gg. Nežmah, KriVe^mKlančnik iz Ljubljane.
Iz Kamen,) ...i Vipavskem: Dne 13.t.m, je zborovalo tukajšno »Vinarsko in sadjarsko društvo*. V šolski sobi sešli so se vsi udje razen dveh zadržanih, kar kaže, da se zanimajo za stvar. Med raznimi nasveti in ukrepi se je sklenilo, naj si društvo kupi zemljišče, ker le na svojem posestvu je mogoč pravi in stalen vspeh društvenega delovanja.
Iskrena zahvala se izreče društvenemu vodstvu za dosedanje požrtvovalno delavnost.
Sadjarsko lu vinarsko društvo v Kanalu bo imelo svoj letni občni zbor prvo nedeljo v postu dno 27. 1. m. po popoldanski službi božji v obč. hiši. Govorilo se bode a''- društvenem- delovaAju, j umetnih gnojilih, zavarovanju živine i dr. ! Morebitne predloge je podali pismeno drušl. ' predsedniku. K obilni udeležbi vabi
Predsedništvo,
V Kanalu, 17. febr. 1898.
Požarna straža v Tolminu je priredila dne l:{. t. m. ples s srečkanjem. Veselica se je izredno dobro obnesla, kar moramo pripisati požrtvovalnosti onih, ki so s prostovoljnimi darili k temu pripomogli, da je sročkanje doneslo čistega dohodka f 10 gld. Na leni mestu izraža načelnišlvo novorojenega društva vsem dobrodeljnikom, čast. gg. uradnikom in tržanom najiskreuejšo zahvalo.
Dopisnice s f. čo^rnfijamf. — Fotograf Anton Jerkič v Gorici izdeluje dopisnice s fotografijami trgov in zanimivejših vasij na vsem Goriškem. Kedor jih hoče imeli v razprodajo, naj se obrne naravnost do gosp. Jerkiča.                                       45 10    1
Ljubljana, 21. svečana. Sprava med obema slovenskima kluboma deželnih poslancev je danes dosežena. Poslanci osbinejn v svojih dosedanjih klubih. Vzajemno delovanje, katero naj velja za vse deželnozborske stvari, pa bode vodil skupni odbor, v katerega vsak klub imenuje po šliri člene. Kur je sklenila večina lega odbora, vezalo bode vse člene obeh klubov. O čemer se odbor ne zjedini, pride v skupno posvetovanje vseh slovenskih poslancev. Resolucije zadnjega vseslovenskega shoda so naloge bodočega vzajemnega delovanja. Oba kluba sla zavezana delovati na to, da se ub laže in polagoma odpravijo nasprotja v kranjskih slovenskih strankah sploh ter tako doseže občna trajna sloga.
Radodarni doneski.
Za iSloginc* zavode:
Upravnišlvo prejelo: Pri porokah go-spice P i r c Kalrice z g. J. Janeze m ter Marije S k o f z g. J- P i r c o m nabrano gld. 3-5o'. —V krčmi Aniona Fiegel (p. d. »Pri Slanlu*) v Šl. Mavru nabral 20. t. m. Josip Fiegl iz Oslavja gld. i-Hi. — F. S. v G. 1 gld. — Po položnici tiskarne: V veseli družbi na lirjah — pri SInndcrju — jutranji krokarji gld. G'30.
Za „Šols'ki dom":
Pri poroki gospice Julijane C e r n i c, hčerke St. peterskega veleposestnika g. Valentina Cernica, z g. Anton Furhnom iz Št. Petra, nabrano gld. 10-42. — «Nekdo iz Cresa» gld. 2-80.
Po položnici' društva «Sloga»: Simon Kemperle iz Hudajužne 50 kr. — Marko Slokar iz Skrilj 1 gld. — Mihael Štrukelj, vikar v Gezsoči 1 gld. — Olga Kofol v Kanalu nabrala pri svoji poroki 5 gld.— Josip Korsič iz KTausena 3 gld. — Josip Doljakiz Grgirja l gld. — Zorica Gerželj iz Kobarida 2 gld. (Opazujemo, da nismo prejeli izkaza poštne hranilnice št. 23, 25 in 2G, kateri kažejo razliko 8 gld. Prosimo dotičnike, kateri so-morebiti poslali kak znesek mej 9. in 14. lebruvarjem. a niso izkazani, da se oglasijo pri upravništvu).
Društveni de n ar ni čar je prejel r Nabrala gospodična Urška v Kobaridu pri poroki g. Kregav z gospodično Milko Ma-šera gld. 13-35. — Anton Mikuž od Sv. Lucija 1 gld. kot preostanek računa v Mikuž-ovi krčmi pri Sv. Luciji in 49 kr. za klobase. — Županstvo Sv. Križ Vipavski donesek ,za leto 1897. 10 gld.
Razgled po svetu.
Di žavnt zbor so skliče, kakor poročajo razni listi, dne 13, marca t. i. Oflci-jalnb pa to ni potrjeno.
tittitfcseh odstopi (?). — Kakor dokazujejo nemški, zlasti nacijonalni časopisi, jo slališče barona Gautscha tako omajano, da mora v kratkem izginiti s poliliškega pozo-rišča. Od zahtev glede jezikovnih naredeb ne odjenjajo niti Cehi niti Nemci, in sedaj je radi adrese do cesarja v češkem deželnem zboru nastala kriza, katera pripomore Gautschu k izstopu. Prepoved akademičnih znakov, zaključitev nekaterih vseučilišč, iz-premembo jezikovnih naredeb, to so dejstva, ki so naperjena proti vladi; kakor so gane, bodisi na to ali ono stran, preti ji v prihodnjem državnozborskein zasedanju ob-slrukeija.
Grof Fran T h n n, bivši češki namestnik, se imenuje kot bodoči ministerski predsednik.
Razgled po slovanskem svetu.
Iz Trsta so poroča, da je moral obč, svetovalec M a u r o n o r, ki so vedno usiljtijc Slovencem, odložiti svoj mandat, ker jo preveč zanemarjal svoje dolžnosti. Zares lep italijanski obč. svetovalec.
Istrski deželni zbor. — Vsled krutih nasilstev od strani laških poslancev, podpi-ranih od vlado ter od galerije, ki je na vse mogoče načinu zasramovala slovanske poslance, in ker so Italijani določili s posebnim sklepom, da se ima smatrali razpravnhn jezikom v deželnem zboru isterskem izključno le i t a i i j a r š č i n a, so bili primorani slovanski poslanci izstopiti iz istrskega deželnega zbora. (— Vlada je pa razveljavila ta sklep deželnega zbora, zato so šli naši zopet v deželni zbor. — Radovedni smo, ali bo vlada tudi pri drugih prilikah tako odločna!)
Strossmaycr-jev jubilej. — Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega, se je odposlala dne IG. t. m. brzojavka: BNjego-voj Preuzvišenosti biskupu Strossmavru — Djakovo. — Opunovlašten . jednoglasnim, oduševljeno primljenim zaključkom občinskog vieča molim Vašu Preuzvišenost, da blago-izvoli u današnji dan vanredne milosti božje primiti občinskog vieča i pučanstva ljubljan-
skog najiskrenije čestitke te uvjerenje lju-bavi i štovanja.. Bog očuvaj Vašu Preuzvišenost još mnogo godina u srieču .hrvatskog naroia, u radost Slovenstva te u ponos bieloj Ljubljani, koja se diči tirne, da broji Vašu Preuzvišenost medju svoje počastne gradjane. — Načelnik Ivan Hribar.
„Biirsl" t LjuMjani še vedno ne dajo miru. Po mestu hodijo izzivajoče s čepicami, ter čakajo, kje bi se mogli spet spoprijeti s slovenskimi visokošolci. V soboto so hodili spet okoli pošte, a so se morali skoro umakniti v kazino, kjer so, stoječ pri oknih, zapeli BDie Wacht am Rhein*. Lepi junaki! ~ .Včeraj smo dobili poročilo, da so bile v nedeljo, dne 20. t. m., velike demonstracije nemških bu.ršev v »Zvezdi". Na-tančnejih podatkov  pred  sklepčni  lista   še
nimamo.                          • _;_   ;^j^::______j.
Zjcaiiijciijo Baliuacijo z Hrvatsko 1«. aneksija Bosne in Hercegovine. — Dne 15. t. m. se je pričela v dalmatinskem deželnem zboru razprava o adresi, katero je narodna večina predložila deželnemu zboru. ' V njej se izreka najprej udanost vladarju ter se zahteva uvedenje hrvatskega jezika kot notranjega službenega s pristavkom, da naj se zjediiu' Dalmacija s Hrvatsko, kadar bodo dopuščale to, prilike. Zalo, jo tudi gospodarski, prometni in ' trgdvski položaj. Talijanaši seveda so* bili nasprotni temu predlogu. Poslanec Biankini pa je predložil samostalno adreso stranke prava, v kateri se na podlagi hrvatskega državnega prava zahteva tudi zjedinjonje ter aneksija Bosno in Hercegovine, Nasprotnim predlogom so bili Lahi in Srbi, čeS, da se ž njima kar naravnost napoveduje boj s Srbi, Jezik, kateri govore Srbi in. Hrvatje, se imenuje srbsko-hrvatski jezik, a spraviti jih, te najožje brate, to pa ni mogoče.
Dalmatinski deželni zbor. — Krivico, kalere so se godilo slovanskim dijakom po vseučiliščih na Dunaju in v Gradcu, odmevajo danes po slovanskih deželnih zborih; tako je v dalmatinskem deželnem zboru dne 4. t, ni, poslanec KI a i č kot poročevalec stavil z največjo navdušenostjo sprejelo resolucijo, da se naroča predsedniku deželnega zbora, prijaviti ininislerskemu predsedniku globoko ogorčenje poslancev kraljevine Dalmacije vsled izgredov, katere so zagrešili nemški dijaki napram slovanskim. V krasnem utemeljevanju svojega predloga jo naglašal moj drugim, dr* se Nemci motijo, ako mislijo, da bo ka/ tako lahko uničiti Slovane; kakor so se Nemci zbrali v jedon tabor proti Slovanom, tako morajo stati tudi Slovani kakor čvrsta falanga proti Nemcem v teh časih zlasti sedaj, ki je Slovanom napovedan boj do skrajnosti. Poslanec B i ank i n i je pojasnjeval, da ima slovanska mladež baš tako pravico štuilovati na učiteljiščih v Gradru in na Dunaju, kakor nemška, a dr. T r u. m h i e je rekel, da za kulisami tiče pravi provzročitelji dijaških škandalov t. j. oni zastopniki nemškega naroda, ki so v zadnjem zasedanju uprizorili neverjetne reči in ki sedaj skrbe za to,;da jih počenja nemška mladina. Ko je še poslanec Klaič omenil, da so zahtevali v Beroiinu nemški poslanci v državnem zboru, da se morajo vzeli v obrambo Nemci v avstrijskih pokrajinah, češ, da ne poznajo ni-j kakove meje za nemško narodnost, nastalo je ogorčenje tako, da so si dali duška poslanci v frenetienem ploskanju in odobravanju, na kar se je seja vsled opravičene razburjenost* zaključila. Upamo, da pokažejo tudi dejanja, da se dela po vseh slovanskih zemljah na to, da se prepreči še nadalnje poulično pobalinstvo nemških dijakov-razgra-jačev v kvar Slovanom.
:i:j. Uršič Marija, posestnica v Kobaridu . . . :!t. TTršič Tomaž, posestnik v Št. Petru . . . . :!.">. Vetrih Vinko, železniški uradnik v Bolcanu
Dtmaisfca borza
21. februvarja 1898.
Skupni državni  dolg v notali   ... 102  gld. o;>    kr.
Skupni državni dolg v srebru-. ... 102    .    aj)     »
Avstrijska zlata renta .  ;.....122    .    7a     ,
Avstrijska kronska  renta 4#   .  .  . 102    ,    &o     »
Ogereka zlala renta 4#......152    .             .
Ogerska kronska renla 4% .  .  •  • >¦   J-J    »    d0     »
Avstro-ogcrske bančne delnice  .  . . 5*30    „    —     ,
Kreditne delnice.........3b2    »    7a     ,
London vista.........•  • 120    ,    lo     ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark .   08    »    7u     ,
30 mark.............»    »    *     »
20 frankov............    j>    »    *»      »
italijanske lire...........     *    7-2     *
C. kr. cekini ..,.....••* »    »    »    b7     »
Ketlo se naroči na „Brivca"!
Šaljivi „Brivec" brije vsaki deseti dan po vsem slovenskem svetu. Kosmatinci se ga zelo" boje, posebno nem-čurji in lahoni.
»Brivec" prinaša vsakikrat krasne šaljive slike. In sicer vse leto za samih pet kron. Slovenci, podpirajte «Brivca» z naročili.                    Naslov:          _
Upi avnišlvo »Brivca" v Trstu. Anton Pečenko
.   Vrlna uli.-a 8 - GORICA — Via Giardhio 8 41 52 -7                   priporoma
pristna bala j^^m briških, dal-in črna vina ^Jfp mallnskih in iz vipavskih, <$$$& i »ta rak i h furlanskih,        W        vinograduv.
Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro«ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree.
C«na zmarna. Poslražha aoitana.
Razpošiljanje  blaga   le   zasebnikom!
J eden odre/.ek
.   3*10 iz dobre
+S0
T\"iO iz tine
S-70
IO-."iO iz najtlneje Pili) iz angleške 1 :{•!),-» izKamj,'.
pristne
> salonsko obleko d. 10.
3-10 m. dol?, za-j
dostcn /.a jeiluo,
možko obleko   I
staue samo    (
Joden odrezek za Blaiio za vrline suknje od gld. 3Li za meter dalje; loden dražesliiih barv, odrezki po gld. G in pld. 9!C»; jieruvieiine in dosfciups bla^o za državne uradnike in vseh železnic in za sodnijske tabuje, blajio iz volne (Kamram) iii clieviots, kakor tudi blajio za uniforme finančne straže in žendannerije, itd. itd. mzpoSilja p«* tovarniških cenah kot realna in solidna poznala
Tmr1SlaH,8sa KiBsel-Ambof v Brnu (BrBnn).
Uzorci zastonj in frank o. 1'ošiljatve po uzorcih. Pozor 1 f. n. obinslvo opozarja se posebno, da se bla^o dobiva iimouro coneje, nko se direktno naroči mesto pri prekupovaleih. Firma Kiesel-Aniliof v Brun (Brttnn) razpošilja vse bbvr'o po resni i nI h tovarniških cenah brez dodatka ra-68           bata, kojejra krojači dobivajo.     10-l
1BB do M fji mesečno K°sehalSv K i
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa- [ piriev in srečk, a da ni potrebna glavnica in m j uikaka nevarnost - Ponudbe pod Ludvvig Oster- j reicher, VIII Deutsche gasse 3 Budapest Ki, 10—2 ,
Štev. 102.
Razglas.
Naznanja se, da
Bilfe in kolči
Rupesfris Monticola, Soiinis in Riparija I j a V n a   dražba Forfalis
najmo-
ter   velik   sortiment  krepkih dernejih
VRTNIC
oddaja  za  polovično   vrtnarsko   ceno
Josip Štrukelj v Komnu.
2ft 23   10              Za pristnost jamči.
ŠpetHcijska poslovnica     jg
Gašpar Hvalid t Gorici i
305.r,    v Mlioi Mirtlli 12                     §1
se toplo priporoča Slovencem v /gs Gorici in z dežele.              $&
Jedino pristen
BALZAM
(Tinktura balsamica)
j Dobavlja se na drobno in na de-
[ bele samo  oblastveno   koncesijo-
na in trgovinskosodno  prolo-
kolirana
tovarna balzama
lekarnarja
A. Thierry-|a
I « Pregradi pri Rogatcu.
j Pristen samo s to trg. sodno
I registrovano zeleno varstveno
znamko.
Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim
varstvom vzorcev. Najstarejše, najpreizbušenejše. najcenejše in najreel-nejSe ljudsko domaČe zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab ukus, slabo dišečo' sapo, koleanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Tovarna balzama lekarnarja A.Thierrv v Pregradi
pri Rogatcu.
Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogerske
je z zabojem vred;
12 malih ali 6 dvojnih steklenic.....4 krone,
m    ,       . 30     „           „        ..... 13 kron.
V Bosno in Hercegovino 30 novč. več.
Tonarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih
falsilikatov bodem na podlagi zakona za varstro znamk
strogo preganjal sodnim potom.
Jedino pristno
lentifolijsko mazilo
(kalzaukt »azilu Iz raze ceslifsfia). Nafcrepkejše vlaeno mazilo sedanjosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega učinka. Pri vseh še tako starih rnaujili belih, Sko-dali in ranah gotov vspeh, — ^Ituironv vsaJ mŠmani zboljšanje in olaj-UcSA.InSfcnKTin       šiinJe bolečin provzročuje.
PREGRADA            Manj nego dve Skalljici se ne
razpošljati; razpošilja se jedino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s poštnino, voznim listom in zavojem itd. za 2 Ionska 3 k. 40 vin. Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim n.i;anko na to paziti, da je na vsakem lončku vžagaha zgornja varstvena znamka in firma *Scliutzcgel*Apothekc iles A. Thlerrv in Pregrada". Vsak lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Po-narejalce in posnemalce mojega jedino pristnega cen-tifohjskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; isto tako prodajalce falsilikatov. Kjer hi nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom:
Lekarna ungelja varuhu in tovarna balzama A.Thierrv v Pregradi pri Rognteu. Razpošilja se brezizjemno in proti poprejšnjemu na-65 24—1     kazu ali proli povzetju zneska.
d. lavlin v EoriGi
,Belcga zajca'.
ITsoja si priporočati preč. duhovščini in slavn. obCinstvu svojo                                                 32—10
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož z:i cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (iruge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d par-   Vse  po  nizkih  cenah I!!   "**&
zastavil IV. Cetrtk-la, t. j. mesecev
[klobra, novembra in decembra 1B96.
začne v ponedeljek, dne T. mstrea 1S98.
ter  se ho  nadaljevala  naslednjo ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljavaice
in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 8   f.-hrnvarja I SOS.
JS            Pekovski mojster            ^
4 J/\KOB GERBEC |»
«f                  v Gorici                  ijj*
*^       ulica sv. Antona štev. 6.        ^
2                  PRIPOROČA                  ,ST
*«•   raznovrstno  navadno  in  najfinejše  pecivo,   &*
*#,                      kolače za birmance itd..                      I*
^             kat>>r»> razprodaja po starih renah.             '/gtt>
aL                                         ------                 H -V-J   •"»        4a>
jg Zaloga vsakovrstne moke. 2^
Goriško pivo!
(na Goriičeku II).
Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro uležano izvozno, mamio in ule-f.ano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sndčekih po */i» l.'»i lU 'n V« •'• kak'>r i"di v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolcm lelu svojo pivovarno znatno zhnljšal in da seru rabil za va-renje <iobrega piva le najboljše blago: Žatečki hmelj in banaški ječmen.                                               <» 2G   (>
1'roseč p. h. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagotavljam, naj-to'nejšo postrežbo. Z najodiičnejšim spoštovanjem
U ustav Seholz,                  Fi. lFanek,
pivovarski mojster.                                  pivovnr.
Iiran BeJiindler
Dunaf, lil« Erdbergerstr. št, 12.
razpošilja gralis in franko kataloge v slo-vetisko-ltfvatskem jeziku z vce kakor JJOO slikami o vseh vrolali aparatov za stroje, polrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje kakor drugod.
Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče.
IVAN SCHINDLER
c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, III. Erdfccrgerst. št. 12.
i
BfifeKA ??SLAVIJA"
razpisuje
liku   \l
vež sliiel lotoTalnil uradnikov
za   življensko  zavarovanje
proti stalni plači in proviziji.
Ponudniki naj izvolijo svoje prošnje s  prilogami nasloviti generalni zastop banko «SIavije» v Ljubljani.                     G7 3--1
Komisijske zaloge
Mauthnerjevih
semen za
m
v zaprtih, oblastveno euvanih paketih     j s sodno upisano                         j
99^ varstveno znamko „MEDVED",~*il;
nahajajo   se  skoro pri   vseh  večjih           j
avstrijskih kupcih z mešanim blagom
V vsakem kraju poverjena je komisijska prodaja 80 vrst semena za zelenjad in cvetlice samo •jpdni tvrdki.
Sveža, pristna semena od tvrdke ED-MUND MAUTHNER (Budapest, Andvass.v-stnisse 23) smatrali se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti (1898) in kakor kaže, zraven stoječa ilustracija previdjeni se sliko medveda in imenom Mauthner. Svari se pred ponarejanjem.
Trgovina c jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu Štev. 2
priporoča to-le blago: Sladkor — kavo — rlž — mast — poper — sveče — olje — škrob — Ječmen — kavlno primeso — moko —• gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd.                3 20   t)
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debele
ter pristne?* Črnega in belega vina.
Otvorjenje trgovine!
v-» k v urjenje   uguviuB! Podpisani  naznanja  slavnemu   slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele, da je '**                  na ulici proti Št.
.¦»M-ii.ii ..huhphu v Gorici in z dežele, da je ntvmil pri Sv. Roku, na r«1'-1 «-«« *• Petru, v lastni hiši št. 30
trpiio z jeiuim Nuni
v kateri prodaja vsakovrstno jedilno blago po pošteni trgovski ceni. Priporočajo se p, n. občinstvu za obila naroČilu se beleži z vsem spoštovanjem udaru
S. 5l> 8-4-              Vlncoiie FodfforKlk.
P. 37 8-1                         trgovec.
|2                KroJaSkl iiu>,|ster               W
t FRANC CUFBR^
^                  v Gorici                  <fc
+p  v uliel sv. Antona štv. 1, <^|>
2k                        izdeluje                         (^
^        VSAKOVRSTNE OBLEKE       ^
+h   za moške po meri, bodisi fine ali priproste. da»
%                            —            io «,*.-.«    JT
•^   Priporoča se svojim rojakom v florici  Y"
<§^>   ia na dožcli, posebno pa mVucom ljud- ^A>
jtl   škili ia .srednjih šol za obila naročila.  yj»
(nasproti nunski cerkvi)
pnponu";i pitiii. (InliovM-itii in sluviionm olu*iiislvu sv<ijo lastno i/.ih.>l<ivtiltiu'.» uiiictnil: rvvtlic z:i \Miko-vislii«1 oorkvcuc ptilrclic. Ima veliko 7.i\1(»j:k im^roli-(lili vvticuv, Zii iiirlviiSku polri-lic, vomuiki svci'** itd., vse po zmorui cuui. -- Na n »ribi zn tbv/.olu i/.vrsuj« li)i'tii) iu t-oliiluo. 1'ripornru slav. občinstvu tudi svnjo (S. d.)              tiskamo rrk mi porilo.              (!' .d.)
Pravi trpotcev sok ji> jotlino oni. kateri se pri prav I ju v lekarni k Zrinj-skeinu, H. Ilrmljovin, Zagreli, Zrinjski ti-K ste v. i!0.
Trpotcev    sok   nopresozuo    deluje pri    vs-li   prehlajenjih   dušnih   or-anov. ter je iiiijl.oljše sredstvo za prsni katar, ku^lj,   pr««.lK.|.   hripavost   iu   vratobol. Tudi   /.astarani  kašelj   se  s  tem   zdravilom v najkrajšem Času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo.   laliko spijo in na ta način hitro okrevajo.   —   Izmed   množili zalivat spominjam tukaj  samo eim: Vele-cciijeni s..„pod lekarnik! Pošljite  mi še tri steklenice  Vn-šejra   izrstiu.   delujočega   trpotcev.'-;; .Mika: potrebujem jih za moje poznanje, .lilZ sem od dveh   steklenic  od   neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam.   Priporočil   bod.Mu   ta   zdravilni s..k  v hi m prsoboliiim.  S spoštovanjem Ifmlolf A u si ti. Na Dunaju. 20. m uva 1,S!)7. Pazi  naj  se torej,   da  je   na   vsaki steklenici   varstvena  znamka,  t. j. slika bana   Nikole   Zrinjskeira.   kajti samo oni je    pra\i   trpotcev  sok.  kateri   nosi   to varstveno   zeamku.    ¦-   Cena   steklenici s toenim opisom  je 75 kr.   ¦-  IJazpoSUja. se   vsaki   dan  s  pošt«.   !in   vsa  mesta   in sicer proti predplačilu  (pri raf:uiiiivSi -Ji) kr. za zasnotek)  ali pa p«  poštnem  pn\-zetju.        Ceniki   raznovrstnih  domačih
[ preskušaiiih zdravil razpošiljaj«, se mi zahtevo zastonj in poštnine pro.-to. Lekarna k Zrinjskemu. II. Prod j..vin, Za-trreb. Zrinjski trjr štev. -JO.           1  1« - ti
LI^IMEST. GAPSIGI GOMPOS.
iz Rlehterje ve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublazujoče mazilo; za ceao 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. stekleni-cah z našo zaščitno znamko, s „Sidromtf\ namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni izdelek ,e tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno ;4 2S—16     znamko.                     pg<n;
Richterjeva lekarna „pri i\vm levo" KjJ v pragi.                    \Sy/